Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 251 6768141 6711238 2026-10-21T11:49:17Z ~2026-56255-56 267691 6768141 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gyzis 006 (Ηistoria).jpeg|thumb|right|250px|[[Nikolaus Gysis]], Historia ([[alegorija]])]] '''Zgodovina''' ali redko '''histórija''' je [[veda]], ki se sistematično ukvarja s preučevanjem [[Preteklost|preteklosti]]. Osredotoča se predvsem na človeško preteklost. Kot znanstvena disciplina analizira in interpretira dokaze, da oblikuje pripoved o tem, kaj se je zgodilo, in pojasni, zakaj se je zgodilo. Nekateri teoretiki zgodovino uvrščajo med [[Družboslovje|družboslovne]] vede, drugi pa jo vidijo kot del [[Humanistika|humanistike]] ali pa jo imajo za hibridno disciplino. Podobne razprave se pojavljajo glede njenega namena; na primer, ali je njen glavni cilj teoretičen, torej odkrivanje resnice, ali praktičen, torej učenje iz preteklosti. Zgodovinska raziskava se za rekonstrukcijo preteklih dogodkov in potrditev interpretacij opirajo na [[Primarni zgodovinski vir|primarne]] in [[Sekundarni zgodovinski vir|sekundarne vire]]. Kritika virov se uporablja za vrednotenje teh virov, ocenjevanje njihove avtentičnosti, vsebine in zanesljivosti. Zgodovinarji si prizadevajo združiti perspektive več virov, da bi razvili koherentno pripoved. Različne miselne šole, kot so [[pozitivizem]], šola ''Annales'', [[marksizem]] in [[postmodernizem]], imajo različne metodološke pristope. Zgodovina se je kot področje raziskovanja pojavila v antiki, da bi nadomestila z miti prežete pripovedi, z vplivnimi zgodnjimi tradicijami, ki izvirajo iz Grčije , Kitajske in kasneje iz islamskega sveta. Zgodovinsko pisanje se je razvijalo skozi stoletja in postajalo vse bolj profesionalno, zlasti v 19. stoletju, ko je bila ustanovljena stroga metodologija in različne akademske institucije. Pod pojmom '''zgodovinopisje''' razumemo proces »nastajanja« zgodovine, v katerem [[zgodovinar]]ji z različnimi [[zgodovinska orodja|orodji]] in [[zgodovinska metoda|metodami]] na podlagi [[zgodovinski vir|virov]] preučujejo in nato interpretirajo preteklost posameznikovega življenja in delovanja preteklost razvoja [[človek|človeških]] [[družba|skupnosti]]. Zgodovinopisje se lahko prične šele s kritičnim odnosom do pričevanj o preteklem življenju. Glede na metodo in cilje, ločimo: # deskriptivno zgodovinopisje (opisno; razgrinjanje, kaj je predmet zgodovinske obravnave), # analitično zgodovinopisje (kritično; spoprijema se s [[zgodovinski koncept|koncepti]] in [[filozofija|filozofskimi]] problemi, ki se pojavljajo ob pisanju zgodovine) in # historično zgodovinopisje (zgodovinsko; konkretne zgodovinske razprave). Pravilo za pisanje testov po vseh Gimnazijah Slovenije. Teste iz predmeta zgodovine lahko pišemo le v četrtek. <ref>{{Navedi splet |title=Example Domain |url=https://www.example.com/ |access-date=2026-10-21 |website=www.example.com}}</ref> == Pomožne zgodovinske vede == ''Glej članek [[Pomožne zgodovinske vede]]'' * [[Arhivistika]] * [[Diplomatika]] * [[Epigrafika]] * [[Rodoslovje|Genealogija]] * [[Heraldika]] * [[Insigniologija]] * [[Kronologija]] * [[Numizmatika]] * [[Paleografija]] * [[Paleontologija]] * [[Sfragistika]] * [[Toponomastika]] * [[Egiptologija]] == Zgodovinska obdobja == :''Glej članek [[Periodizacija zgodovine]]'' == Muza zgodovine == [[Muza]] zgodovine je bila [[Klio]], ena izmed devetih muz grškega boga pesništva [[Apolon]]a. == Glej tudi == {{portal|Zgodovina}} * [[Časovni pregled zgodovine]] * [[kulturna zgodovina]] * [[socialna zgodovina]] * [[gospodarska zgodovina]] * [[politična zgodovina]] * [[mednarodna zgodovina]] * [[svetovna zgodovina]] * [[regionalna zgodovina]] * [[Vojna zgodovina|vojna/vojaška zgodovina]] * [[pomožne zgodovinske vede]] * [[zgodovinski viri]] * [[arheologija]] * [[arhivistika]] * [[muzeologija]], [[konservatorstvo]] … * [[filozofija zgodovine]] * [[zgodovina znanosti in tehnike]] * [[umetnostna zgodovina]] in [[zgodovina glasbe]] ([[muzikologija]]) * zgodovina [[Civilizacija|civilizacij]] in [[Religija|religij]] * [[zgodovina vsakdanjega življenja]] * [[zgodovinar]] * [[zgodovina Slovenije]] in [[Slovenci|Slovencev]] ([[narodna zgodovina]]) * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] * [[zgodovinski in politični pojmi]] == Zunanje povezave == {{povezave v sorodne projekte|b=no|v=no|n=no|q=yes|s=no|wikt=zgodovina}} [[Kategorija:Zgodovina|*]] {{škrbina-zgodovina}} {{normativna kontrola}} 0im92knd4ig9cndb8gzv74owkndcwxb 0 2228 6768091 6707406 2026-10-21T10:10:51Z Octopus 13285 /* Smrti */ Jang Guifej 6768091 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 756''' ('''[[rimske številke|DCCLVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[Langobardi|Langobardska]] [[država]] je postala [[Franki|frankovska]] [[vazalna država]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[15. julij]] - [[Jang Guifej]], priležnica cesarja Šuandzonga in ena od 'štririh lepotic starodavne Kitajske' (* [[719]]) * [[Ajstulf]], vojvoda Furlanije in Spoleta in kralj Langobardov (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 756|*]] kimzbplvoqx2qzjxq59m5wvt6zrecoa 0 2265 6768089 6722207 2026-10-21T10:08:25Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Jang Guifej 6768089 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 719''' ('''[[rimske številke|DCCXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[Mavri]] so osvojili [[Lizbona|Lizbono]]. == Rojstva == * [[26. junij]] - [[Jang Guifej]], priležnica cesarja Šuandzonga in ena od 'štririh lepotic starodavne Kitajske' († [[756]]) == Smrti == * [[Anastazij II.]], cesar Bizantinskega cesarstva (* ni znano) * [[Tarik ibn Zijad]], omajadski general, osvajalec Iberskega polotoka (* [[670]]) * [[Tasilo II. Bavarski|Tasilo II.]], bavarski vojvoda (* ni znano) * [[Te Čojong]], prvi kralj Bohaja (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 719|*]] 7se4cpwabxumkhlno4ud3uery9j88rw 0 2270 6768097 6700313 2026-10-21T10:19:57Z Octopus 13285 /* Smrti */ Šang 6768097 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 714''' ('''[[rimske številke|DCCXIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Rojstva == ;Neznan datum * [[Al-Mansur|Abu Džafar al-Mansur]], drugi kalif [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]] († [[775]]) * [[Pipin Mali]], [[Franki|frankovski]] [[kralj]] († [[768]]) == Smrti == * [[5. september]] - [[Šang (dinastija Tang)|Šang]], cesar dinastije Tang (* 695 ali 698) * [[16. december]] - [[Pipin Herstalski]], [[Franki|frankovski]] [[majordom]] (* okoli [[735]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 714|*]] ngysuabba24i9xeya7jkradyec9qqtp 0 2745 6768088 6704425 2026-10-21T10:06:26Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Jang Guifej 6768088 wikitext text/x-wiki '''26. junij''' je 177. [[dan]] [[leto|leta]] (178. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 188 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[684]] – [[papež Benedikt II.|Benedikt II.]] je postal [[papež]]. * [[1109]] – [[Križarji]] so zavzeli in opustošili [[Tripoli, Libanon|Tripoli]] v današnjem [[Libanon]]u. * [[1483]] – [[Rihard III. (Anglija)|Rihard III.]] je postal [[Anglija|angleški]] [[kralj]]. * [[1797]] – [[Charles Newbold]] je [[patent]]iral [[železo|železni]] [[plug]]. * [[1819]] – [[Patent]]irano je bilo [[dvokolo]]. * [[1843]] – [[Hongkong]] je postal [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[kolonija (geografija)|kolonija]]. * [[1906]] – V [[Le Mans]]u je potekala prva [[avtomobil]]istična dirka za [[Dirke za Velike nagrade|Veliko nagrado]], [[Velika nagrada Francije 1906|Velika nagrada Francije]]. * [[1924]] – [[Združene države Amerike|Ameriške]] [[okupacija|okupacijske]] [[vojaška enota|enote]] so zapustile [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]]. * [[1940]] – [[Sovjetska zveza|ZSSR]] je zahtevala od [[Romunija|Romunije]] vrnitev [[Besarabija|Besarabije]] in [[Bukovina|Bukovine]]. * [[1941]] – [[Finska|Finski]] predsednik je [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] uradno napovedal [[vojna|vojno]]. * [[1944]]: ** [[Rdeča armada]] je osvobodila [[Vitebsk]]. ** Na [[Danska|Danskem]] se je začela splošna [[stavka]]. * [[1945]] – Podpisana je bila [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovna listina]] [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. * [[1946]] – Zahodni zavezniki so vzpostavili [[zračni most]] za oskrbovanje [[Zahodni Berlin|Zahodnega Berlina]]. * [[1959]] – Uradno je bila odprta [[pomorska pot sv. Lovrenca]]. * [[1963]] – [[John Fitzgerald Kennedy]] je izrekel znameniti stavek »''Ich bin ein Berliner''«. * [[1975]] – [[Indira Gandhi]] je vzpostavila avtoritativno oblast v [[Indija|Indiji]]. * [[1977]] – [[Elvis Presley]] je zadnjič nastopil na [[koncert (glasbena prireditev)|koncertu]]. * [[1979]] – Upokojil se je [[boksar]] [[Mohamed Ali]]. * [[1991]] – Na [[Ljubljana|ljubljanskem]] [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike]] je bila slovesno razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]]. * [[1997]]: ** J. K. Rowling je izdala prvo knjigo zbrike Harry Potter: Harry Potter in kamen modrosti. ** [[Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike]] je razsodilo, da je [[zakon]] o »dostojnosti komunikacij« v nasprotju z [[ustava|ustavo]]. * [[2003]] – [[Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike]] je razsodilo, da so [[zakon]]i o »[[sodomija|sodomiji]]« [[ustava|neustavni]]. == Rojstva == * [[719]] – [[Jang Guifej]], priležnica cesarja Šuandzonga in ena od 'štririh lepotic starodavne Kitajske' († [[756]]). * [[1452]] – [[Georgij Gemist Pleton]], bizantinski humanist (* [[1355]]) * [[1653]] – [[André-Hercule de Fleury]], francoski kardinal, predsednik vlade (možen datum rojstva tudi [[22. junij]]) († [[1743]]) * [[1730]] – [[Charles Messier]], francoski astronom († [[1817]]) * [[1824]] – sir [[William Thomson]], znan kot [[lord Kelvin]], škotski fizik, inženir († [[1907]]) * [[1854]] – sir [[Robert Laird Borden]], kanadski predsednik vlade († [[1937]]) * [[1869]] – [[Martin Andersen Nexø]], danski pisatelj († [[1954]]) * [[1881]] – [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]], slovenski jezikoslovec († [[1944]]) * [[1892]]: ** [[Pearl S. Buck]], ameriška pisateljica, nobelovka 1938 († [[1973]]) ** [[Juš Kozak]], slovenski pisatelj († [[1964]]) * [[1898]] – [[Willy Messerschmitt]], nemški letalski konstruktor († [[1978]]) * [[1907]] – [[Ignac Koprivec]], slovenski pisatelj, novinar in urednik († [[1980]]) * [[1908]] – [[Salvador Allende Gossens]], čilski predsednik († [[1973]]) * [[1916]] – [[Zlatko Prica]], hrvaški slikar († [[2003]]) * [[1919]] – [[Richard Elliott Neustadt]], ameriški politični zgodovinar († [[2003]]) * [[1925]] – [[Pavel Ivanovič Beljajev]], ruski kozmonavt († [[1970]]) * [[1933]] – [[Claudio Abbado]], italijanski dirigent († [[2014]]) * [[1956]] – [[Chris Isaak]], ameriški pop pevec * [[1961]] – [[Greg LeMond]], ameriški kolesar == Smrti == * [[116 pr. n. št.]] – [[Ptolemaj VIII. Everget]], faraon iz [[Ptolemajska dinastija|Ptolemajske dinastije]] (* okoli [[182 pr. n. št.]]) * [[363]] – [[Julijan Odpadnik]] (Flavij Klavdij Julij), rimski cesar (* [[331]] ali [[332]]) * [[1095]] – [[Robert Lotarinški]], angleški škof Hereforda * [[1265]]- [[Ana Legniška]], velika vojvodinja žena Poljske (* 1204) * [[1274]] – [[Nasir at-Tusi]], arabski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, erudit (* [[1201]]) * [[1533]] – [[Sebastian Hofmeister]], švicarski reformator (* [[1476]]) * [[1541]] – [[Francisco Pizarro]], španski konkvistador (* [[1475]] ali [[1478]]) * [[1688]] – [[Ralph Cudworth]], angleški filozof (* [[1617]]) * [[1810]] – [[Joseph Michel Montgolfier]], francoski balonar (* [[1740]]) * [[1835]] – [[Antoine-Jean Gros]], francoski slikar (* [[1771]]) * [[1856]] – [[Max Stirner]], nemški filozof (* [[1806]]) * [[1922]] – [[Albert I. Monaški|Albert I.]], monaški knez (* [[1848]]) * [[1941]] – [[Georgios N. Hacidakis]], grški jezikoslovec (* [[1848]]) * [[1943]] – [[Karl Landsteiner]], avstrijski biolog, nobelovec 1930 (* [[1868]]) * [[1947]] – [[Richard Bedford Bennett]], kanadski predsednik vlade (* [[1870]]) * [[1958]] – [[Andrija Štampar]], hrvaški zdravnik, diplomat (* [[1888]]) * [[1963]] – [[France Grivec]], slovenski teolog, zgodovinar, slavist (* [[1878]]) * [[1964]] – [[Gerrit Rietveld]], nizozemski arhitekt (* [[1888]]) * [[1975]] – [[Josemaría Escrivá de Balaguer|Josemaría Escrivá de Balaguer y Albás]], španski duhovnik, ustanovitelj Opus Dei (* [[1902]]) * [[1984]] – [[Michel Foucault]], francoski filozof (* [[1926]]) * [[1991]] – [[Ivan Kern]], slovenski admiral (* [[1898]]) * [[1993]] – [[William Harrison Riker]], ameriški politični znanstvenik (* [[1920]]) * [[1996]] – [[Veronica Guerin]], irska novinarka (* [[1958]]) * [[1997]] – [[Israel Kamakawiwoʻole]], havajski glasbenik (* [[1959]]) * [[1998]] – [[Božo Šprajc]], slovenski filmski režiser (* [[1947]]) * [[2003]] – [[Marc-Vivien Foé]], kamerunski nogometaš (* [[1975]]) * [[2026]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]]) == Prazniki in obredi == * [[Organizacija združenih narodov|OZN]] - dan podpore žrtvam mučenja == Opombe == {{sklici|1}} [[Kategorija:Dnevi v letu|626]] [[Kategorija:Junij|126]] ohocv7stkhgv0km4h252gatym0r15r4 0 2764 6768093 6711663 2026-10-21T10:13:22Z Octopus 13285 /* Smrti */ Jang Guifej 6768093 wikitext text/x-wiki '''15. julij''' je 196. [[dan]] [[leto|leta]] (197. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 169 dni. {{JulyCalendar}} ---- == Dogodki == * [[1099]] – [[Križar]]ji so osvojili [[Jeruzalem]], s čimer se je končala [[prva križarska vojna]]. * [[1207]] – [[Anglija|Angleški]] [[kralj]] [[Ivan Brez dežele]] je izgnal [[canterbury]]jske menihe, ker so podpirali canterburyjskega [[škof]]a [[Stephen Langton|Stephena Langtona]]. * [[1240]] – Potekala je [[bitka na Nevi]]. * [[1381]] – V prisotnosti [[Rihard II. Angleški|Riharda II.]] je bil usmrčen vodja kmečkih uporov [[John Ball]]. * [[1410]] – [[Poljaki]] in [[Litovci]] so v [[bitka pri Grunwaldu|bitki pri Grunwaldu]] premagali tevtonske viteze in tako oslabili njihovo moč. * [[1789]] – [[Markiz de la Fayette]] je postal poveljnik [[Pariz|pariške]] narodne garde. * [[1799]] – V [[egipt]]ovski vasi [[Rosetta]] so našli [[kamen iz Rosette]], s katerim so pozneje razvozlali [[hieroglif]]e. * [[1801]] – [[Napoleon Bonaparte]] in [[rimokatoliška cerkev]] sta sklenila [[konkordat]]. * [[1815]] – [[Napoleon Bonaparte]] se je vdal na krovu ladje ''[[HMS Bellerophon (1786)|HMS Bellerophon]]''. * [[1841]] – Londonska konvencija o ožinah je dovolila plovbo skozi [[Bospor]], [[Dardanele]] in [[Marmarsko morje]] samo [[Turčija|turškim]] [[vojna mornarica|vojnim ladjam]]. * [[1862]] – Pri [[Vicksburgu]] ([[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]]) je bila prebita pomorska blokada [[Združene države Amerike|ameriškega]] juga. * [[1870]] – [[Georgia]] je bila kot zadnja od južnih držav ponovno sprejeta v zvezo. * [[1916]] – [[William Boeing]] je ustanovil družbo [[Pacific Aero Products]], kasnejši [[Boeing]]. * [[1918]] – Začela se je [[druga bitka na Marni]]. * [[1920]] – [[Ana Mayer Kansky]] je zagovarjala svojo disertacijo O učinkovanju formalina na škrob in s tem postala prva doktorandka Univerze v Ljubljani (in 72. ženska na svetu). * [[1931]] – [[Eligio Saldana]] - [[Kid Chocolate]] je postal prvi [[boks]]arski svetovni prvak s [[Kuba|Kube]]. * [[1943]] – Začela se je [[bitka za Orel]]. * [[1944]] – [[Združene države Amerike]] so zavzele [[Saipan]]. * [[1958]] – 15.000 [[Združene države Amerike|ameriških]] [[KMP ZDA|marincev]] se je izkrcalo v [[Bejrut]]u, da bi ob izbruhu [[libanonska kriza (1958)|libanonske krize]] varovali prozahodno [[libanon]]sko vlado. * [[1965]] – [[Mariner 4]] je poslal prve slike z [[Mars]]a. * [[1997]] – [[Slobodan Milošević]] je postal predsednik [[Zvezna republika Jugoslavija|ZR Jugoslavije]]. * [[2001]] – V Beli krajini se je končalo snemanje filma ''[[Šelestenje]]''. * [[2002]] – [[John Walker Lindh]] je bil spoznan za krivega sodelovanja s [[talibi]]. * [[2014]] – V nesreči moskovske podzemne železnice je umrlo 22 ljudi. * [[2022]] – Začel se je [[Požar na Krasu (2022)|požar na Krasu]], največji v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{navedi novice |title=Minevajo štiri leta od izbruha največjega požara na Krasu |date=2026-07-15 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/minevajo-stiri-leta-od-izbruha-najvecjega-pozara-na-krasu/788163}}</ref> == Rojstva == * [[1273]] – [[Ewostatewos]], etiopski svetnik († [[1352]]) * [[1573]] – [[Inigo Jones]], angleški arhitekt († [[1652]]) * [[1606]] – [[Rembrandt]], nizozemski slikar († [[1669]]) * [[1779]] – [[Clement Clarke Moore]], ameriški pesnik († [[1863]]) * [[1796]] – [[Thomas Bulfinch]], ameriški mitolog († [[1867]]) * [[1799]] – [[Ignacij Holzapfel]], slovenski pesnik, teolog, dekan († [[1868]]) * [[1848]] – [[Vilfredo Pareto]], italijanski ekonomist, sociolog, filozof († [[1923]]) * [[1850]] – [[Maria Francesca Cabrini]] - [[Mati Cabrini]], ameriška nuna italijanskega rodu, svetnica († [[1917]]) * [[1858]] – [[Anton Cerar]] - [[Anton Danilo]], slovenski dramatik, gledališki režiser, gledališki in filmski igralec († [[1947]]) * [[1867]] – [[Jean-Baptiste-Étienne-Auguste Charcot]], francoski raziskovalec, oceanograf († [[1936]]) * [[1869]] – [[Ivan Zajec]], slovenski kipar († [[1952]]) * [[1870]] – [[Vladimir Dimitrijevič Nabokov]], ruski založnik, politik († [[1922]]) * [[1871]] – [[Kunikida Doppo]], japonski pisatelj († [[1908]]) * [[1886]] – [[Jacques Rivière]], francoski pisatelj, kritik, urednik († [[1925]]) * [[1892]] – [[Walter Benjamin]], nemški književni kritik, filozof judovskega rodu († [[1940]]) * [[1899]] – [[Seán Francis Lemass]], irski predsednik vlade († [[1971]]) * [[1902]] – [[Jean Rey]], belgijski politik († [[1983]]) * [[1911]] – [[Edward Shackleton]], angleški polarni raziskovalec († [[1994]]) * [[1914]] – [[Hammond Innes]], angleški pisatelj († [[1998]]) * [[1918]] – [[Bertram Neville Brockhouse]], kanadski fizik, nobelovec 1994 († [[2003]]) * [[1919]] – [[Jean Iris Murdoch]], irsko-britanska pisateljica, filozofinja († [[1999]]) * [[1926]] – [[Leopoldo Galtieri]], argentinski diktator († [[2003]]) * [[1928]] – [[Carl Woese]], ameriški mikrobiolog * [[1930]] – [[Jacques Derrida]], francoski filozof († [[2004]]) * 1930 – [[Stephen Smale]], ameriški matematik * [[1934]] – [[Harrison Paul Birtwistle]], angleški skladatelj * [[1945]] – [[Jürgen Wilhelm Möllemann]], nemški politik († [[2003]]) * [[1946]] – [[Linda Ronstadt]], ameriška pevka, tekstopiska, glasbena producentka, igralka * [[1949]] – [[Carl Bildt]], švedski politik * [[1953]] – [[Jean-Bertrand Aristide]], haitijski predsednik * [[1966]] – [[Irène Marie Jacob]], francosko-švicarska filmska igralka == Smrti == * [[668]] – [[Konstans II.]], bizanzinski cesar (* [[630]]) * [[756]] – [[Jang Guifej]], priležnica cesarja Šuandzonga in ena od 'štririh lepotic starodavne Kitajske' (* [[719]]) * [[967]] – [[Boleslav I. Češki|Boleslav I.]], češki knez * [[1015]] – [[Vladimir I. Veliki]], kijevski veliki knez (* [[958]]) * [[1085]] – [[Robert Guiscard]], normanski pustolovec in vladar Apulije (* okoli [[1015]]) * [[1249]] – [[Heinrich von Hohenlohe]], veliki mojster vitezov križnikov * [[1274]] – [[Sveti Bonaventura]] (krstno ime Giovanni Fidanza), cerkveni učitelj, frančiškanski redovnik, filozof in mistik (* [[1221]]) * [[1291]] – [[Rudolf I. Habsburški]], nemški kralj (* [[1218]]) * [[1299]] – [[Erik II. Norveški|Erik II.]], norveški kralj (* [[1268]]) * [[1381]] – [[John Ball]], angleški izobčeni duhovnik, kmečki upornik (* [[1338]]) * [[1406]] – [[Viljem Habsburški]], avstrijski vojvoda (* [[1370]]) * [[1410]] – [[Ulrich von Jungingen]], 26. veliki mojster vitezov križnikov (* [[1360]]) * [[1664]] – [[Ibrahim al-Hakilani]], maronitski učenjak (* [[1605]]) * [[1767]] – [[Michael Bruce]], škotski pesnik (* [[1746]]) * [[1828]] – [[Jean-Antoine Houdon]], francoski kipar (* [[1741]]) * [[1839]] – [[Winthrop Mackworth Praed]], angleški politik, pesnik (* [[1802]]) * [[1844]] – [[Claude Charles Fauriel]], francoski zgodovinar, filolog, kritik (* [[1772]]) * [[1857]] – [[Carl Czerny]], avstrijski pianist, skladatelj (* [[1791]]) * [[1890]] – [[Gottfried Keller]], švicarski pesnik in pisatelj (* [[1819]]) * [[1904]] – [[Anton Pavlovič Čehov]], ruski pisatelj, dramatik (* [[1860]]) * [[1919]] – [[Hermann Emil Fischer]], nemški kemik, nobelovec 1902 (* [[1852]]) * [[1929]] – [[Hugo von Hofmannsthal]], avstrijski pesnik, dramatik, pisatelj (* [[1874]]) * [[1931]] – [[Ladislaus Josephovich Bortkiewicz]], ruski ekonomist poljskega rodu (* [[1868]]) * [[1933]] – [[Freddie Keppard]], ameriški jazzovski glasbenik (* [[1890]]) * [[1936]] – [[Richard Dixon Oldham]], britanski geolog, seizmolog (* [[1858]]) * [[1940]] – [[Robert Pershing Wadlow]], ameriški velikan (* [[1918]]) * [[1979]] – [[Juanita Fernández Morales]] - [[Juana de Ibarbourou]], urugvajska pesnica (* [[1895]]) * [[1992]] – [[Hammer DeRoburt]], predsednik Nauruja (* [[1922]]) * [[1997]] – [[Gianni Versace]], italijanski modni oblikovalec (* [[1946]]) * [[2003]] – [[Roberto Bolaño]], čilski pesnik, pisatelj (* [[1953]]) == Prazniki in obredi == * [[Bocvana]] – dan predsednika * [[Brunej]] – sultanov rojstni dan * [[Palermo]] ([[Sicilija]], [[Italija]]) - dan sv. Rozalije * [[Japonska]] – obon, 3. dan * pravoslavne cerkve - dan sv. Vladimirja == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Dnevi v letu|715]] [[Kategorija:Julij|115]] 4y9igm40smcm1imwwampvbeee8tqarm 0 2817 6768096 6504354 2026-10-21T10:18:32Z Octopus 13285 /* Smrti */ Šang 6768096 wikitext text/x-wiki '''5. september''' je 248. [[dan]] [[leto|leta]] (249. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 117 dni. {{SeptemberCalendar}} == Dogodki == * [[394]] – Začela se je [[bitka pri Mrzli reki]] med [[cesar]]jem [[Teodozij I.|Teodizijem I.]] in [[Evgenij]]em. * [[1557]] – Sklenjen je bil [[Pozvolski sporazum]]. * [[1600]] – Ustanovljena je bila [[Vzhodnoindijska družba]]. * [[1666]] – Po treh dneh se je končal [[Veliki požar v Londonu|veliki požar]] v [[London]]u, ki je uničil 10.000 zgradb. * [[1844]] – Ustanovljeno je bilo ''Historično društvo za Kranjsko''. * [[1869]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bila ustanovljena [[Kranjska industrijska družba]]. * [[1905]] – Končala se je [[Japonska|japonsko]]-[[Rusija|ruska]] vojna. * [[1914]] – Začela se je [[prva bitka na Marni]]. * [[1942]] – [[Novorosijsk]] je [[kapitulacija|kapituliral]]. * [[1943]] – Osvobojeno je bilo [[Koncentracijsko taborišče Rab|Koncentracijsko taborišče Kampor]] na Rabu. * [[1944]]: ** [[Nizozemska]], [[Belgija]] in [[Luksemburg]] so podpisali sporazum ''[[Beneluks]]''. ** [[Sovjetska zveza]] je napovedala [[vojna|vojno]] [[Bolgarija|Bolgariji]]. * [[1972]] – [[Palestinci|Palestinski]] [[terorist]]i so napadli [[izrael]]ske športnike na [[Poletne olimpijske igre 1972|olimpijskih igrah v Münchnu]]. * [[1973]] – V [[Alžir]]u se je začela 4. konferenca [[neuvrščeni]]h. * [[1977]] – Izstreljen je bil [[Voyager 1]]. * [[2013]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] se je začelo [[evropsko prvenstvo v košarki 2013]]. == Rojstva == * [[1187]] – [[Ludvik VIII. Francoski|Ludvik VIII.]], francoski kralj († [[1226]]) * [[1201]] – [[Alicija Bretonska]], vojvodinja Bretanije(† [[1221]]) * [[1319]] – [[Peter IV. Aragonski|Peter IV.]], aragonski kralj († [[1387]]) * [[1532]] – [[Giacomo Zabarella]], italijanski filozof, logik († [[1589]]) * [[1568]] – [[Tommaso Campanella]], italijanski teolog, filozof, pesnik († [[1639]]) * [[1638]] – [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]], francoski kralj († [[1715]]) * [[1735]] – [[Johann Christian Bach]], nemški skladatelj († [[1782]]) * [[1750]] – [[Robert Fergusson]], škotski pesnik († [[1774]]) * [[1786]] – [[Sergej Semjonovič Uvarov]], ruski grof, državnik († [[1855]]) * [[1791]] – [[Giacomo Meyerbeer]], judovsko-nemški skladatelj († [[1864]]) * [[1834]] – [[Vendel Ratkovič]], slovenski pisatelj, duhovnik in kanonik na Ogrskem († [[1907]]) * [[1847]] – [[Jesse Woodson James]], ameriški izobčenec († [[1882]]) * [[1888]] – [[Sarvepalli Radhakrishnan]], indijski filozof in državnik († [[1975]]) * [[1892]] – [[Therkel Mathiassen]], danski arheolog, etnograf († [[1967]]) * [[1896]] – [[Ivo Lah]], slovenski matematik († [[1976]]) * [[1897]] – [[Arthur Charles Nielsen]], ameriški poslovnež († [[1980]]) * [[1902]] – [[Darryl Francis Zanuck]], ameriški filmski režiser († [[1979]]) * [[1912]] – [[John Milton Cage]], ameriški skladatelj († [[1992]]) * [[1920]] – [[Emilijan Cevc]], slovenski umetnostni zgodovinar († [[2006]]) * [[1929]] – [[Andrijan Grigorjevič Nikolajev]], ruski kozmonavt čuvaškega rodu († [[2004]]) * [[1936]] – [[Vinko Tušek]], slovenski slikar († [[2011]]) * [[1940]] – [[Raquel Welch]], ameriška filmska igralka († [[2023]]) * [[1945]] – [[Eva Bergman]], švedska režiserka * [[1946]] – [[Freddie Mercury]], britanski glasbenik in pevec († [[1991]]) * [[1988]] – [[Matija Krečič]], slovenski violinist in skladatelj == Smrti == * [[590]] – [[Autari]], kralj Langobardov (* okrog [[540]]) * [[714]] – [[Šang (dinastija Tang)|Šang]], cesar dinastije Tang (* 695 ali 698) * [[1201]] – [[Konstanca Bretonska]], vojvodinja (* [[1161]]) * [[1235]] – [[Henrik I. Brabantski|Henrik I.]], vojvoda Brabanta in Spodnje Lotaringije (* [[1165]]) * [[1569]] – [[Pieter Bruegel starejši|Pieter Bruegel]], nizozemski slikar (* ok.[[1528]]) * [[1803]] – [[Pierre Choderlos de Laclos]], francoski general, pisatelj (* [[1741]]) * [[1857]] – [[Auguste Comte]], francoski filozof in sociolog (* [[1798]]) * [[1877]] – [[Nori konj]], indijanski poglavar (* ok.[[1840]]) * [[1902]] – [[Rudolf Ludwig Karl Virchow]], nemški patolog, politik (* [[1821]]) * [[1906]] – [[Ludwig Edward Boltzmann]], avstrijski fizik, filozof (* [[1844]]) * [[1943]] – [[Aleš Hrdlička]], češko-ameriški antropolog (* [[1869]]) * [[1982]] – sir [[Douglas Bader]], britanski vojaški pilot, letalski as, častnik (* [[1910]]) * [[1997]]: ** blažena [[Mati Terezija]], albansko-indijska redovnica, nobelovka 1979 (* [[1910]]) ** [[Georg Solti]], britanski pianist, dirigent madžarskega rodu (* [[1912]]) * [[2001]] – [[Vladimir Žerjavić]], hrvaški ekonomist, diplomat (* [[1912]]) * [[2003]]: ** sir [[Ian Hunter]], škotski glasbeni menedžer (* [[1919]]) ** [[James Rachels]], ameriški filozof (* [[1941]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|905]] [[Kategorija:September|105]] mu136chxi6po043lyvs5yhvvjdbm5wp 0 4848 6767850 6750750 2026-10-20T16:27:13Z Upwinxp 126544 predsednik vlade 6767850 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ro|România}} |conventional_long_name = Romunija |common_name = Romunija |common_name2 = Romunije |image_flag = Flag of Romania.svg |image_coat = Coat of arms of Romania.svg |symbol_type = Grb |national_motto = |national_anthem = ''[[Deșteaptă-te, române!]]''<br />{{small|»Zbudi se, Romun!«}}<br>[[Slika:Desteapta-te, romane!.ogg|center]] |image_map = EU-Romania.svg |map_caption = Lega '''Romunije''' (temnozeleno): {{legend|#c0c1c5|na evropski celini}} {{legend|#c6debd| v [[Evropska unija|Evropski uniji]]}} |official_languages = [[romunščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |capital = [[Bukarešta]] |latd=44 |latm=25 |latNS=N |longd=26 |longm=06 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = |leader_title1 = [[Seznam predsednikov Romunije|predsednik]] |leader_name1 = [[Nicușor Dan]] |leader_title2 = [[Predsednik vlade Romunije|predsednik vlade]] |leader_name2 = [[Luca Niculescu]] |sovereignty_type = [[neodvisnost]] |established_event1 = od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] |established_date1 = [[9. maj]] [[1877]] |area_km2 = 238.391 |area_rank = 83. |percent_water = 3 |population_estimate = |population_census_rank = 58. |population_estimate_year = |population_census = 19.053.815 |population_census_year = 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2023/06/Tabel-2.02.1-si-Tabel-2.02.2.xlsx |title=Populaţia rezidentă după etnie (Recensământ 2021) |publisher=INSSE |website=www.insse.ro |access-date=2023-09-21 |language=ro |archive-date=2023-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230702045135/https://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2023/06/Tabel-2.02.1-si-Tabel-2.02.2.xlsx |url-status=dead }}</ref> |population_density_km2 = 79,9 |population_density_rank = |demonym = Romun, Romunka |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.RO">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=968,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Romania) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 350,41 mrd. $ |GDP_nominal_rank = 44. |GDP_PPP = 780,80 mrd. $ |GDP_PPP_rank = 36. |GDP_nominal_per_capita = 18.413 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 56. |GDP_PPP_per_capita = 41.029 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 50. |Gini = 34,3 |Gini_year = 2021 |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=16 August 2022}}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,821 |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |HDI_rank = 53. |currency = [[romunski lej]] |currency_code = RON |country_code = Ro |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.ro]]¹ |calling_code = 40 |footnote1 = Tako kot v ostalih državah članicah [[Evropska unija|Evropske unije]] se uporablja tudi [[.eu]]. }} '''Romunija''' ({{jezik-ro|România}}) je suverena država v [[jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]]. Meji na [[Črno morje]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Srbija|Srbijo]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. Meri 238.397 km² in ima zmerno celinsko podnebje. Država s približno 20 milijoni prebivalcev je sedma (po izstopu Velike Britanije šesta) najštevilčnejša država članica [[Evropska unija|Evropske unije]]. Glavno in največje mesto, [[Bukarešta]], je šesto največje mesto v EU z 1.883.425 prebivalci leta 2011.<ref name="insse.ro">{{navedi splet|url=http://www.insse.ro/cms/files/statistici/comunicate/com_anuale/populatie/PopRez2014r.pdf |title=Archived copy |accessdate=28 September 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141113202626/http://www.insse.ro/cms/files/statistici/comunicate/com_anuale/populatie/PopRez2014r.pdf |archivedate=13 November 2014 |df= }}</ref> Reka [[Donava]], druga najdaljša reka v Evropi, izvira v Nemčiji in teče v jugovzhodni smeri 2857 km skozi deset držav, preden se v Romuniji izlije v delto Donave. [[Karpati]], ki prečkajo Romunijo od severa do jugozahoda, tudi moldavijski del, so dolgi 2444 m.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aboutromania.com/geography.html|title=Romania Geography|publisher=aboutromania.com|accessdate=4 April 2015|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150328120717/http://www.aboutromania.com/geography.html|archivedate=28 March 2015|df=dmy-all}}</ref> Sodobna Romunija je bila ustanovljena leta 1859 z združitvijo podonavskih kneževin [[Kneževina Moldavija|Moldavije]] in [[Vlaška|Vlaške]]. Nova država, od leta 1866 uradno imenovana Romunija, se je osamosvojila izpod [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] leta 1877. Ob koncu prve svetovne vojne so se [[Transilvanija]] (Sedmograška), [[Bukovina]] in [[Besarabija]] združile s suvereno [[Kraljevina Romunija|kraljevino Romunijo]]. Med drugo svetovno vojno je bila Romunija zaveznica nacistične Nemčije proti Sovjetski zvezi in se je do leta 1944 borila na strani [[Wehrmacht]]a, nemških oboroženih sil. Ko jo je zasedla [[Rdeča armada]], se je pridružila zavezniškim silam. Romunija je takrat izgubila več ozemelj, Severno Transilvanijo pa je ponovno dobila po vojni. Po vojni je Romunija postala socialistična republika in članica [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Po revoluciji leta 1989 je Romunija začela prehod v demokracijo in kapitalistično tržno gospodarstvo. Romunija je država v razvoju in ena najrevnejših v Evropski uniji, uvrščena je na 50. mesto po indeksu človekovega razvoja,<ref>{{navedi splet |url=https://www.isi-web.org/index.php/resources/developing-countries |title=Archived copy |accessdate=2017-04-24 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170425031145/https://www.isi-web.org/index.php/resources/developing-countries |archivedate=25 April 2017 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://qz.com/763630/one-of-the-poorest-countries-in-the-eu-could-be-its-next-tech-startup-hub/ |title=Archived copy |accessdate=2017-09-24 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20171010094539/https://qz.com/763630/one-of-the-poorest-countries-in-the-eu-could-be-its-next-tech-startup-hub/ |archivedate=10 October 2017 |df=dmy-all }}</ref> čeprav od leta 2017 njeno gospodarstvo narašča s predvideno letno stopnjo 5 %. Hitra gospodarska rast romunskega gospodarstva v zgodnjih 2000. je pretežno temeljila na storitvah, je proizvajalka in neto izvoznica strojev in električne energije ter vključuje podjetja, kot sta Automobile Dacia in OMV Petrom. Od leta 2004 je članica Nata in je del Evropske unije od leta 2007. Večina prebivalstva so vzhodni pravoslavni kristjani, manjši del, predvsem v Transilvaniji, pa so romunski [[uniati]]. Romuni govorijo [[romunščina|romunščino]], ki je [[romanski jezik]]. Kulturna zgodovina Romunije se ponaša z vplivnimi umetniki, glasbeniki, izumitelji in športniki. == Etimologija == Beseda ''romania'' izhaja iz latinske besede ''romanus'', kar pomeni 'državljan Rima'. Njeno prvo znano uporabo so v 16. stoletju potrdili italijanski humanisti, ki so potovali po Transilvaniji, Moldaviji in Vlaški.<ref>{{navedi knjigo|quote="nunc se Romanos vocant"|first=Andréas|last=Verres|title=Acta et Epistolae|volume=I|page=243}}</ref> [[File:Neacşu's letter.jpg|thumb|left|Neacșovo pismo iz leta 1521 je najstarejši ohranjeni dokument, napisan v romunščini]] Najstarejši ohranjen dokument, napisan v romunščini, je ''Neacșovo pismo iz Câmpulunga'' iz leta 1521,<ref>{{navedi enciklopedijo |last=Iliescu |first=Maria |title=History of the Romanian Lexicon |date=2021-05-26 |encyclopedia=Oxford Research Encyclopedia of Linguistics |access-date=22 August 2023 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/acrefore/9780199384655.013.471 |isbn=978-0-19-938465-5}}</ref> v katerem je Vlaška omenjeno kot ''Țeara Rumânească'' (staro ime za 'Rumanska dežela', ''țeara'' iz latinske ''terra'', 'dežela', trenutno črkovanje: ''Țara Românească''). Dve črkovalni obliki: ''român'' in ''rumân'' sta bili uporabljeni izmenično, dokler sociolingvistični razvoj v poznem 17. stoletju ni povzročil semantične razlike med oblikama: ''rumân'' je pomenil 'uslužbenec', medtem ko je ''român'' ohranil prvotni etnolingvistični pomen. Po ukinitvi [[tlačanstvo|tlačanstva]] leta 1746 se je beseda ''rumân'' postopoma umaknila iz uporabe in se je črkovanje ustalilo v obliki ''român''. Tudor Vladimirescu, revolucionarni vodja zgodnjega 19. stoletja, je uporabil izraz ''Rumânia'', ki se nanaša izključno na kneževino Vlaško. Uporaba imena Romunija, ki se nanaša na skupno domovino vseh Romunov (njen sodobni pomen), je bila najprej dokumentirana v začetku 19. stoletja. Ime je uradno v uporabi od 11. decembra 1861. === Uradna imena === * 1859–1862: Združeni kneževini Moldavija in Vlaška * 1862–1866: Romunski združeni kneževini ali Romunija * 1866–1881: Romunija * 1881–1947: Kraljevina Romunija ali Romunija * 1947–1965: Romunska ljudska republika (RLR) ali Romunija * 1965–december 1989: Socialistična republika Romunija (SRR) ali Romunija * december 1989–danes: Romunija == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Romunije}} === Zgodnja obdobja === [[File:Roman province of Dacia (106 - 271 AD).svg|175px|thumb|alt=Map of Roman Dacia| Novoustanovljena rimska provinca Dakija v obdobju Trajana in dežela, začasno vključena v pokrajino Mezijo v 110-ih letih n. št.]] [[File:Decebal's portrait.png|thumb|left|175px|Decebal, kralj Dakije, kot ga opisuje ''Cartea omului matur'' (1919)]] Človeški ostanki v Peštteri cu Oase ('Jama s kostmi') so radiokarbonsko datirani v obdobje pred približno 40.000 leti in pripadajo najstarejšemu znanemu ''[[homo sapiens]]u'' v Evropi.<ref>{{Cite journal|last=Zilhão|first=João|title=Neanderthals and Moderns Mixed and It Matters|journal=Evolutionary Anthropology|volume =15|pages=183–195|year=2006|doi=10.1002/evan.20110|issue=5 | issn = 1060-1538}}</ref> Območje neolitskega Cucutenija v severovzhodni Romuniji je bilo zahodno območje prve evropske civilizacije, znane kot [[tripoljska kultura]]. Najzgodnejši izdelki iz soli na svetu so na območju Poiana Slatinei v bližini vasi Lunca v Romuniji; sol je bila prvič uporabljena v zgodnjem neolitiku okoli 6050 pr. n. št. v [[kultura Starčevo-Kőrös-Criș|kulturi Starčevo-Kőrös-Criș]], kasneje pa tripoljski kulturi. Dokazi s tega in drugih območij kažejo, da so izločali sol iz izvirske vode s postopkom ''briketiranja''ali stisnjenja.<ref>{{navedi splet|first=Patrick |last=Gibbs |url=http://antiquity.ac.uk/projgall/weller/ |title=Antiquity Vol 79 No 306 December 2005 The earliest salt production in the world: an early Neolithic exploitation in Poiana Slatinei-Lunca, Romania Olivier Weller & Gheorghe Dumitroaia |publisher=Antiquity.ac.uk |accessdate=12 October 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430145935/http://antiquity.ac.uk/ProjGall/weller/ |archivedate=30 April 2011 |df= }}</ref> Pred rimskim osvajanjem Dakije so bila ozemlja med reko [[Donava|Donavo]] in [[Dnester|Dnestrom]] naseljena z različnimi [[Tračani|tračanskimi]] ljudstvi, tudi z [[Dačani]] in [[Geti]]. [[Herodot]] v svojih ''Zgodbah'' opozarja na versko razliko med Geti in drugimi Tračani.<ref>Herodotus. ''Histories'', 4.93–4.97.</ref> [[Strabon]] meni, da Dačani in Geti govorijo isti jezik. Dio Cassius opozarja na kulturne podobnosti med ljudstvoma. Še vedno ni povsem jasno, ali so bili Dačani in Geti isto ljudstvo. Rimski vdori pod cesarjem [[Trajan]]om med letoma 101 in 102 ter 105 in 106 n. št. so imeli za posledico, da je polovica dačanskega kraljestva postala pokrajina [[Rimski imperij|Rimskega imperija]], imenovana ''[[Rimska Dakija]]''. Rimska vladavina je trajala 165 let. V tem obdobju je bila pokrajina v celoti vključena v Rimski imperij, precejšen del prebivalstva pa so bili novi prebivalci iz drugih pokrajin. Rimski kolonisti so vpeljali [[latinščina|latinščino]]. Po mnenju privržencev teorije kontinuitete je pospešena romanizacija rodila prvoten romunski jezik. Pokrajina je bila bogata z rudnimi bogastvi (zlasti [[zlato]] in [[srebro]] v mestih, kot je Alburnus Maior). Rimska vojska je zapustila Dakijo okoli leta 271. Ozemlje so kasneje napadla različna ljudstva. Rimljane so pregnali Goti, za njimi so prišli Huni, Gepidi, Avari in Slovani (6. stol.), pa Bolgari in Madžari (9. stol.), Pečenegi (okoli leta 900) in Kumani (11. stol.). [[Burebista]], [[Decebal]] in [[Trajan]] veljajo za romunske prednike v romunskem zgodovinopisju. === Srednji vek === [[File:Mihai 1600.png|thumb|left|Tri kneževine Vlaška, Moldavija in Transilvanija pod Mihaelom Hrabrim]] V srednjem veku so Romuni živeli v treh [[kneževina]]h: [[Vlaška]] (romunsko ''Țara Românească'' – 'Romunska dežela'), [[Moldavija]] (romunsko ''Moldova'') in [[Transilvanija]] (Sedmograška). Obstoj neodvisnih romunskih vojaških vojvodstev v Transilvaniji že v 9. stoletju je omenjen v kroniki ''Gesta Hungarorum,''<ref>{{navedi splet |url=https://www.scribd.com/doc/22312181/CRONICA-NOTARULUI-ANONYMUS |title=''Gesta Hungarorum'', the chronicle of Bele Regis Notarius |publisher=Scribd.com |accessdate=29 August 2011 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100916052150/http://www.scribd.com/doc/22312181/CRONICA-NOTARULUI-ANONYMUS |archivedate=16 September 2010 |df=dmy-all }}</ref> vendar je do 11. stoletja Transilvanija postala pretežno avtonomni del [[Ogrska|Kraljevine Madžarske]]. V drugih delih se je razvilo veliko majhnih lokalnih držav z različno stopnjo neodvisnosti, toda samo pod [[Basarab I. Vlaški |Basarabom I.]] in moldavijskim [[Bogdanom I. Moldavski|Bogdanom I.]] sta se v 14. stoletju pojavili večji kneževini Vlaška in Moldavija, ki sta se bojevali proti osmanskemu cesarstvu. [[File:Writ of the Wallachian voivode Radu cel Frumos from 14 October 1465.jpg|thumb|upright|Odlok, ki ga je 14. oktobra 1465 napisal Radu cel Frumos v svoji rezidenci v Bukarešti, ki kaže na osmansko zmago]] Do leta 1541 sta bila celoten balkanski polotok in večina Madžarske osvojena in vključena v [[Osmansko cesarstvo]]. Nasprotno pa so Moldavija, Vlaška in Transilvanija, medtem ko so bile pod osmanskim [[suzerenstvo]]m, ohranile delno ali polno notranjo avtonomijo do sredine 19. stoletja (Transilvanija do 1711). V tem obdobju so živeli številni pomembni vladarji: [[Štefan III. Moldavski|Štefan III.]], [[Vasile Lupu]], [[Aleksander I. Moldavski|Aleksander I.]] in [[Dimitrij Cantemir]] v Moldaviji, [[Vlad III. Drakula]], [[Mircea I. Vlaški|Mircea I.]], [[Matej Basarab]], [[Neagoe Basarab]] in [[Konstantin Brâncoveanu]] v Vlaški in [[Gábor Bethlen]] v kneževini Transilvaniji, pa tudi [[János Hunyadi]] in [[Matija Korvin]] v Transilvaniji, medtem ko je bila še vedno del Ogrske. Leta 1600 je vsem trem kneževinam sočasno vladal vlaški knez [[Mihael Hrabri]] (''Mihai Viteazul''), ki je bil kasneje predhodnik sodobne Romunije, nanj so se sklicevali nacionalisti, pa tudi pobudnik ene romunske države.<ref>Giurescu, p. 211–13. {{navedi knjigo | last = Giurescu | first = Constantin C. | authorlink = | title = Istoria Românilor | origyear = 1935 | year = 2007 | location = Bucharest | publisher = Editura All | isbn = | oclc = |language=ro}}</ref> === Neodvisnost in monarhija === [[File:RomaniaBorderHistoryAnnimation 1859-2010.gif|thumb|250px|Spremembe romunskega ozemlja od leta 1859]] [[File:Carol I King of Romania.jpg|thumb|left|Romunski kralj Karel I.]] V času avstro-ogrske vladavine v Transilvaniji in osmanskega suzerenstva nad Vlaško in Moldavijo je večina Romunov dobila nekaj pravic na ozemlju, na katerem so postali večinsko prebivalstvo. Nacionalistične teme so postale glavne med vlaško vstajo leta 1821 in revolucijo leta 1848 v Vlaški in Moldaviji. Zastava, ki so jo revolucionarji sprejeli za Vlaško, je bila modro-rumeno-rdeča vodoravna trobojnica (z modro zgoraj v skladu s pomenom svoboda, pravica, bratstvo), medtem ko so romunski študenti v Parizu pozdravljali enako zastavo »kot simbol združitve Moldavcev in vlaških državljanov«. Prav taka zastava, tribarvna, a navpična, je bila pozneje uradno sprejeta kot zastava Romunije.<ref>Năsturel (1900/1901), p. 257. Năsturel, Petre Vasiliu, ''Steagul, stema română, însemnele domnești, trofee'' (Romunska zastava [in] grb, knežje oznake [in] trofeje), Bucharest, 1903.</ref> Po neuspešnih revolucijah leta 1848 niso vse velike sile podprle želje Romunov, da se uradno združijo v eni državi. Toda po [[krimska vojna|krimski vojni]] so volivci v Moldaviji in Vlaški leta 1859 glasovali za istega voditelja Alexandra Ioana Cuza kot ''domnitorja'' ('vladajoči princ' v romunščini) in dve kneževini sta postali uradno Združeni kneževini pod suzerenstvom Osmanskega cesarstva. Po državnem udaru leta 1866 je bil Cuza izgnan in ga je zamenjal princ [[Karel I. Romunski|Karel I.]] iz [[rodbina Hohenzollern-Sigmaringen|rodbine Hohenzollern-Sigmaringen]]. V rusko-turški vojni med letoma 1877 in 1878 se je borila na ruski strani. Po njej so jo kot neodvisno državo priznali Osmansko cesarstvo in velike sile s [[Sanstefanski mir|pogodbo iz San Stefana]] in [[Berlinska pogodba (1878)|berlinsko pogodbo]]. Nova [[kraljevina Romunija]] je imela do leta 1914 obdobje stabilnosti in napredka, po [[Druga balkanska vojna |drugi balkanski vojni]] je od Bolgarije dobila Južno Dobrudžo. === Svetovni vojni in Velika Romunija === [[File:Romanians before WW1.jpg|thumb|left|175px|Britanski zemljevid ozemlja v letu 1917 z večinskim romunskim prebivalstvom]] [[File:PérdidasTerritorialesRumanas1940-ro.svg|thumb|175px|Romunska ozemlja, izgubljena poleti 1940, od katerih je bila vrnjena le Severna Transilvanija]] [[File:Bundesarchiv Bild 183-B03212, München, Staatsbesuch Ion Antonescu bei Hitler.jpg|thumb|upright|175px|Romunski diktator Ion Antonescu se je srečal z Adolfom Hitlerjem junija 1941]] Romunija je ostala nevtralna v prvih dveh letih prve svetovne vojne. Po skrivni bukareški pogodbi leta 1916, v skladu s katero bi Romunija od Avstro-Ogrske pridobila ozemlja z večino romunskega prebivalstva, se je pridružila silam [[antanta|antante]] in vojno napovedala 27. avgusta 1916. Po začetnem napredku se je romunska vojaška akcija hitro spremenila v katastrofo za Romunijo, saj so [[centralne sile]] v nekaj mesecih zasedle dve tretjini države, preden so se ustavile leta 1917. [[Oktobrska revolucija]] in ruski umik iz vojne sta zapustila Romunijo samo in obkoljeno. Romunija je bila zasedena in maja 1918 je bila podpisana ostra mirovna pogodba. Novembra je Romunija ponovno sprožila spopad. Vojaške in civilne izgube od leta 1916 do leta 1918 v okviru sodobnih meja so ocenjene na 748.000. Po vojni je Bukovina s [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)| senžermensko mirovno pogodbo]] pripadla Romuniji, prav tako Banat in Transilvanija, ki sta bili prej na Madžarskem, leta 1920 s [[Trianonska mirovna pogodba |trianonsko pogodbo]] ter Besarabija, prej v Rusiji, s [[Pariška pogodba (1920)|pariško pogodbo]] leta 1920. Vse cesije centralnih sil v premirju in pogodbah so bile razveljavljene in opuščene.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mtholyoke.edu/~raina20s/ww1/play.html|title=World War I: The Players|website=www.mtholyoke.edu|access-date=2 May 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171010094541/https://www.mtholyoke.edu/~raina20s/ww1/play.html|archivedate=10 October 2017|df=dmy-all}}</ref> Naslednje medvojno obdobje se imenuje Velika Romunija, saj je država takrat dosegla največji teritorialni obseg (skoraj 300.000 km²). Uporaba korenitih kmetijskih reform in sprejetje nove ustave sta ustvarila demokratični okvir in omogočila hitro gospodarsko rast. Leta 1937 s proizvodnjo 7,2 milijona ton nafte je bila Romunija na drugem mestu v Evropi in na sedmem mestu v svetu. Bila je drugi največji evropski proizvajalec hrane. Zgodnja trideseta leta 20. stoletja so zaznamovali socialni nemiri, visoka brezposelnost in stavke, saj je bilo v desetletju zamenjanih več kot 25 vlad. V zadnjih nekaj letih pred drugo svetovno vojno so bile demokratične stranke stisnjene med fašistično in šovinistično ''železno stražo'' in avtoritarne težnje kralja Karla II. V drugi svetovni vojni je Romunija ponovno poskusila ostati nevtralna, vendar je 28. junija 1940 prejela sovjetski ultimat z neposredno grožnjo vdora ob morebitnem nesodelovanju. Tuje sile so ponovno vzpostavile močan pritisk na Romunijo s [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktom Molotov-Ribbentrop]] proti neagresivnosti 23. avgusta 1939. Romunska vlada in vojska sta se bili prisiljeni umakniti iz Besarabije in severne Bukovine, da bi se izognili vojni s Sovjetsko zvezo. Kralj je moral odstopiti in general Ion Antonescu je bil imenovan za novega predsednika vlade s polno močjo za vladanje države po kraljevem odloku. Romunija je bila pozvana, naj se pridruži vojaški akciji [[sile osi|sil osi]]. Kasneje je bila južna Dobrudža dana Bolgariji, medtem ko je Madžarska dobila severno Transilvanijo zaradi arbitraže s pooblastili osi. Antonescov fašistični režim je imel glavno vlogo pri [[holokavst]]u v Romuniji, saj je posnemal nacistično politiko zatiranja in genocida [[Judje|Judov]] in [[Romi|Romov]] predvsem na vzhodnih ozemljih, ki so jih ponovno naselili Romuni iz Sovjetske zveze. Med vojno je bilo v Romuniji (skupaj z Besarabijo, Bukovino in guvernatom Transnistrija) ubitih med 280.000 in 380.000 Judov in vsaj 11.000 Romov. Avgusta 1944 je bil državni udar, ki ga je vodil kralj Mihael, zrušil je Iona Antonesca in njegov režim. Antonescu je bil obsojen za vojne zločine in bil usmrčen 1. junija 1946. 9. oktober je dan državnosti, ko se v Romuniji spominjajo holokavsta. Med Antonescovim fašističnim režimom je bil romunski prispevek k [[Operacija Barbarossa |operaciji Barbarossa]] ogromen, z romunsko vojsko več kot 1,2 milijona moških poleti 1941, ki se je borila le še z nacistično Nemčijo. Romunija je bila glavni vir nafte za [[tretji rajh]] in je tako postala tarča močnega bombnega napada zaveznic. Naraščajoče nezadovoljstvo med prebivalstvom je konec avgusta 1944 doseglo vrhunec z državnim udarom kralja Mihaela, država pa je spremenila strani in se pridružila zaveznikom. Ocenjuje se, da je državni udar skrajšal vojno za kar šest mesecev. Čeprav je romunska vojska po spremembi strani imela 170.000 žrtev, vloga Romunije pri porazu nacistične Nemčije ni bila priznana na [[Pariški mirovni sporazumi (1947) |pariški mirovni konferenci]] leta 1947, ker si je Sovjetska zveza prilastila Besarabijo in druga ozemlja, ki približno ustrezajo današnji Republiki Moldaviji, Bolgarija je obdržala južno Dobrudžo, Madžarska Romuniji ni vrnila severne Transilvanije. === Komunizem === [[File:Gheorghe Gheorghiu-Dej1.jpg|thumb|150px|Gheorghe Gheorghiu-Dej je bil komunistični voditelj Romunije od 1947 do smrti leta 1965]] Med sovjetsko zasedbo Romunije je vladajoča komunistična vlada pozvala k novim volitvam leta 1946, ki so bile goljufive, z izmišljeno 70-odstotno večino glasov. Tako so se hitro uveljavili kot prevladujoča politična sila. Gheorghe Gheorghiu-Dej, vodja komunistične partije, zaprt leta 1933, je leta 1944 pobegnil in postal prvi komunistični vodja Romunije. Leta 1947 so on in drugi prisilili kralja Mihaela I., da je odstopil in zapustil državo ter razglasili so ljudsko republiko. Romunija je ostala pod neposredno vojaško zasedbo in gospodarskim nadzorom ZSSR do konca petdesetih let dvajsetega stoletja. V tem obdobju so mešane sovjetsko-romunske družbe (SovRoms) stalno izkoriščale velike naravne vire Romunije. Leta 1948 je država začela nacionalizirati zasebna podjetja in kolektivizirati kmetijstvo. Do začetka šestdesetih let je vlada močno omejila politične svoboščine in s pomočjo [[Securitate]] (romunske tajne policije) močno zatrla vsa nesoglasja. V tem obdobju je režim začel več akcij, v katerih so bili številni »sovražniki države« in »parazitski elementi« kaznovani z izgonom, notranjim izgonom in internacijo v prisilna delovna taborišča in zapore, včasih dosmrtno, pa tudi zunajsodnim pobijanjem.<ref>{{navedi knjigo|first=Cicerone|last=Ionițoiu|title=Victimele terorii comuniste. Arestați, torturați, întemnițați, uciși. Dicționar|publisher=Editura Mașina de scris |location=Bucharest |year=2000 |isbn= 973-99994-2-5|language=ro}}{{Page needed|date=September 2010}}</ref> Kljub temu je bil protikomunistični odpor eden najdolgoročnejših v vzhodnem bloku. Komisija iz leta 2006 je ocenila, da je bilo okoli dva milijona neposrednih žrtev komunističnega zatiranja.<ref name=autogenerated3>{{cite report|title=Raportul Comisiei Prezidențiale pentru Analiza Dictaturii Comuniste din România|publisher=Comisia Prezidențială pentru Analiza Dictaturii Comuniste din România|date=15 December 2006|pages=215–217}}</ref> [[File:Nicolae Ceaușescu.jpg|thumb|left|150px|Nicolae Ceaușescu je vladal Romuniji med letoma 1965 in 1989]] Leta 1965 je zavladal [[Nicolae Ceaușescu]] in začel voditi zunanjo politiko neodvisno od Sovjetske zveze. Tako je bila komunistična Romunija edina država Varšavskega pakta, ki je zavrnila sodelovanje pri sovjetskem vdoru na Češkoslovaško leta 1968 (Ceaușescu je celo javno obsodil akcijo kot »veliko napako [in] resno nevarnost za mir v Evropi in usodo komunizma v svetu«<ref>{{cite AV media|language=ro|url=http://www.britishpathe.com/video/political-tension/query/nicolae|title=Political Tension 1968|publisher=British Pathé|date=21 August 1968|location=Bucharest|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140821235945/http://www.britishpathe.com/video/political-tension/query/nicolae|archivedate=21 August 2014|df=dmy-all}}</ref>); bila je tudi edina komunistična država, ki je ohranila diplomatske odnose z Izraelom po [[šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 in istega leta vzpostavila diplomatske odnose z [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]]. Hkrati so tesne vezi z arabskimi državami (in [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinsko osvobodilno organizacijo]] omogočile, da je imela Romunija ključno vlogo pri mirovnih pogovorih Izraela in Egipta ter Izraela in Palestinske osvobodilne organizacije.<ref>{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/romania/80.htm|publisher=Country Studies.us|title=Middle East policies in Communist Romania|accessdate=31 August 2008|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090705191645/http://countrystudies.us/romania/80.htm|archivedate=5 July 2009|df=dmy-all}}</ref> V neposredni soseščini je imela Romunija odlične odnose predvsem z Jugoslavijo (HE [[Džerdap]] na Donavi, skupni projekt nadzvočnega vojaškega letala). Ker se je zunanji dolg Romunije med letoma 1977 in 1981 močno povečal (s 3 na 10 milijard ameriških dolarjev), je zrasel tudi vpliv mednarodnih finančnih organizacij (kot sta [[Mednarodni denarni sklad|IMF]] in [[Svetovna banka]]), ki so postopoma začele nasprotovati avtokratski vladi Ceaușesca. Ta je začel izvajati politiko popolnega vračila zunanjega dolga z uvedbo varčevalnih ukrepov, ki so osiromašili prebivalstvo in izčrpali gospodarstvo. Do leta 1989 mu uspelo vrniti vse tuje državne dolgove. Hkrati je močno razširil pristojnost tajne policije [[Securitate]] in uvedel kult osebnosti, kar je dolgoročno povzročilo zmanjšanje priljubljenosti diktatorja in doseglo dramatični vrhunec z njegovim strmoglavljenjem in usmrtitvijo skupaj z ženo v nasilni [[Romunska revolucija 1989 |romunski revoluciji]] decembra 1989, v kateri so bili ubiti ali ranjeni tisoči. Obtožbe, zaradi katerih sta bila usmrčena, so med drugim navajale genocid zaradi lakote. === Sodobno obdobje === Po revoluciji leta 1989 je Nacionalna fronta rešitve (NSF), ki jo je vodil [[Ion Iliescu]], uvedla delne večstrankarske demokratične in sprostila trg. Aprila 1990 je izbruhnil upor (Golaniada), ki je izpodbijal izide parlamentarnih volitev in obtožil, da NSF skupaj z Iliescom sestavljajo nekdanji komunisti in člani Securitate. Mirne demonstracije so se razvile v nasilje, posredovali so rudarji, ki jih je poklical Iliescu. Ta dogodek so lokalni in tuji mediji dokumentirali in se ga v Romuniji spominjajo kot ''Mineriada junija 1990''. Kasnejši razpad fronte je prinesel več političnih strank, med njimi predvsem socialdemokratsko in demokratično stranko. Prva je vladala Romuniji od leta 1990 do leta 1996 z več koalicijami in vladami s predsednikom države Ionom Iliescom. Od takrat je bilo kar nekaj drugih demokratičnih sprememb vlade: leta 1996 je bil izvoljen [[Emil Constantinescu]], leta 2000 pa se je Iliescu vrnil na oblast, medtem ko je bil leta 2004 izvoljen Traian Băsescu in ponovno izvoljen leta 2009. Novembra 2014 je bil župan mesta [[Sibiu]] [[Klaus Iohannis]] izvoljen za predsednika, saj je nepričakovano premagal premierja Victorja Ponta, ki je vodil na javnomnenjskih raziskavah. To presenečenje pripisujejo številni romunski diaspori, od katerih je skoraj 50 odstotkov glasovalo za Iohannisa v primerjavi s 16 odstotki za Ponto. [[File:Protest against corruption - Bucharest 2017 - Piata Victoriei - 2.jpg|thumb|Romunija je dočakala največje protivladne proteste v zgodovini v prvi polovici leta 2017]] Obdobje po letu 1989 je značilno tudi zaradi tega, ker je bila večina nekdanjih industrijskih in gospodarskih podjetij, ki so bila zgrajena in so delovala v komunizmu, zaprta zaradi privatizacije po letu 1989. Po mnenju Valentina Mândrășesca, urednika romunskega glasila ''Glas Rusije'', je bila državna naftna družba Petrom prodana tujcem po zelo nizki ceni. Poleg tega so nasprotniki kritizirali druge pomembne privatizacije, na primer romunske banke (Banca Comercială a României), ki so škodovale romunskemu prebivalstvu. Kritizirane so bile tudi vlade po letu 1989, ker so tujcem dovolile izkoriščanje mineralnih, redkih kovin in zlatih rezerv v Roșii Montani, ker so ameriškemu večnacionalnemu energetskemu velikanu Chevronu dovolile, da so za plin iz skrilavca uporabili hidravlično drobljenje ter onesnažili velike podzemne zaloge sladke vode na prizadetih območjih. Oba ta ukrepa sta povzročila nasprotovanje prebivalstva v obdobju od 2012 do 2014. Novembra 2015 je romunski premier Victor Ponta odstopil. === Članica NATA in EU === [[File:2008 Bucharest summit (5).JPG|thumb|right|Romunija se je pridružila Natu leta 2004 in gostila vrh leta v Bukarešti]] Po koncu hladne vojne je Romunija razvila tesnejše vezi z Zahodno Evropo in Združenimi državami, sčasoma se je leta 2004 pridružila Natu in gostila vrh leta 2008 v Bukarešti. [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|left| Evropski uniji se je pridružila leta 2007 in podpisala Lizbonsko pogodbo]] Država je junija 1993 zaprosila za članstvo v Evropski uniji in leta 1995 postala pridružena članica EU, država pristopnica leta 2004 in polnopravna članica 1. januarja 2007. V obdobju po letu 2000 je Romunija uživala eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropi in je bila včasih omenjena kot »tiger vzhodne Evrope«. To je spremljalo pomembno izboljšanje življenjskega standarda, saj je država uspešno zmanjšala notranjo revščino in vzpostavila demokratično državo. Vendar pa je razvoj Romunije v obdobju recesije iz poznih 2000-ih doživel veliko nazadovanje, kar je povzročilo veliko krčenje bruto domačega proizvoda in proračunski primanjkljaj v letu 2009. To je privedlo do zadolževanja Romunije pri Mednarodnem denarnem skladu. Poslabšanje gospodarskih razmer je povzročilo nemire in leta 2012 sprožilo politično krizo. Romunija ima še vedno težave v zvezi z infrastrukturo, zdravstveno službo, izobraževanjem in korupcijo. Konec leta 2013 je ''The Economist'' poročal, da Romunija spet uživa gospodarsko rast, pri čemer se plače hitro povečujejo in niža brezposelnost. Gospodarska rast se je med liberalizacijo vlade pospešila pri odpiranju novih sektorjev konkurenci in naložbam, predvsem v energetiki in telekomunikacijah. Leta 2016 je kazalnik človeškega razvoja Romunijo označil kot narod z zelo visokim človeškim razvojem. Po izkušnjah gospodarske nestabilnosti v devetdesetih letih in izvajanju sporazuma o prostem gibanju oseb v EU se je veliko Romunov izselilo v zahodno Evropo in Severno Ameriko, zlasti v Italijo in Španijo. Ocenjuje se, da je romunska diaspora leta 2008 presegla dva milijona ljudi. Ciklična narava svetovnega gospodarstva in gospodarske razlike med Romunijo in naprednimi evropskimi gospodarstvi so spodbudile nadaljnje izseljevanje iz države. Izseljevanje je v Romuniji povzročilo družbene spremembe, starši so odhajali v zahodno Evropo, da bi se izognili revščini in zagotovili boljše življenjske razmere za svoje otroke, ki so jih zapustili. Veliko otrok živi samih, pri starih starših ali sorodnikih, imenujejo jih evrosirote. == Geografija == {{glavni|Geografija Romunije}} [[File:Romania general map.png|thumb|left|300px|Topografska karta Romunije]] [[File:Moldoveanu-from-vistea.jpg|thumb|right|275px|Moldoveanu, najvišji vrh Romunije]] [[File:Pietrosu Mare.jpg|thumb|right|275px|Munții Rodnei v okrožju Maramureș]] [[File:DanubedeltaSulinaarm2.jpg|thumb|right|275px|Delta Donave]] S površino 238.391 kvadratnih kilometrov je Romunija največja država v jugovzhodni Evropi in dvanajsta največja v Evropi. Leži med zemljepisno širino 43° in 49° proti severu ter dolžino 20° in 30° proti vzhodu. Teren je približno enakomerno porazdeljen med gore, hribe in ravnine. [[Karpati]] prevladujejo v središču Romunije s 14 gorskimi območji, ki dosegajo nad 2000 m nadmorske višine, najvišji pa je vrh Moldoveanu z 2444 m. Obkrožajo jih moldavske in transilvanske planote ter [[Panonska nižina]] in Vlaško nižavje. Okoli 47 % območja je pokrito z naravnimi in polnaravnimi ekosistemi.<ref name=biodiversity>{{navedi splet|url=http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/romania/robiodiv.htm |title=Romania's Biodiversity |publisher=Ministry of Waters, Forests and Environmental Protection of Romania (via enrin.grida.no) |accessdate=10 January 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080210141053/http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/romania/robiodiv.htm |archivedate=10 February 2008 |df= }}</ref> V Romuniji je skoraj 10.000 km² (približno 5 % celotne površine), ki jih pokriva 13 [[narodni park|narodnih parkov]] in trije [[Program Človek in biosfera |biosferni rezervati]]. Reka [[Donava]] sestavlja velik del meje s [[Srbija|Srbijo]] in [[Bolgarija|Bolgarijo]] ter se steka v [[Črno morje]], kjer sestavlja [[Delta Donave|delto Donave]], ki je druga največja in najbolje ohranjena delta v Evropi, pa tudi biosferni rezervat in je na seznamu svetovne dediščine zaradi biotske raznovrstnosti.<ref>{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/list/588 |title=Danube Delta |publisher=UNESCO's World Heritage Centre |accessdate=9 January 2008 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080127014732/http://whc.unesco.org/en/list/588 |archivedate=27 January 2008 |df=dmy-all }}</ref> Na 5800 km² delte Donave je največje neprekinjeno [[močvirje]] v Evropi s 1688 različnimi rastlinskimi vrstami.<ref>{{navedi knjigo |first=Ellen |last=Wohl |year=2010 |page=130 |title=A World of Rivers: Environmental Change on Ten of the World's Great Rivers |via=Google Books |url=https://books.google.com/books?id=Ji1cApN3NogC&pg=PA130 |publisher=University of Chicago Press |isbn=0-226-90478-4 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151016030318/https://books.google.com/books?id=Ji1cApN3NogC&pg=PA130 |archivedate=16 October 2015 |df=dmy-all }}</ref> Romunija ima eno največjih območij neprekinjenega gozda v Evropi, ki pokriva skoraj 27 % ozemlja. V državi je bilo ugotovljenih približno 3700 rastlinskih vrst, od katerih je do danes na seznamu 23 [[naravni spomenik|naravnih spomenikov]], 74 izginulih, 39 ogroženih, 171 ranljivih in 1253 redkih. Živalstvo sestavlja 33.792 živalskih vrst, 33.085 [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] in 707 [[vretenčarji|vretenčarjev]], s skoraj 400 edinstvenimi vrstami [[sesalci|sesalcev]], [[price|ptic]], [[plazilci|plazilcev]] in [[dvoživke|dvoživk]], vključno z okoli 50 % evropskih (razen ruskih) rjavih medvedov in 20 % volkov. === Podnebje === Zaradi svoje oddaljenosti od odprtega morja in položaja na jugovzhodnem delu evropske celine ima Romunija zmerno in celinsko podnebje s štirimi različnimi letnimi časi. Povprečna letna temperatura na jugu je 11 °C in na severu je 8 °C. Poleti se povprečne najvišje temperature v Bukarešti dvignejo na 28 °C, temperature na 35 °C pa so precej pogoste v nižjih ležečih predelih države. Pozimi je povprečna najvišja temperatura pod 2 °C. Padavine so povprečne, z več kot 750 mm letno le na najvišjih zahodnih gorah, medtem ko okoli Bukarešte pade približno 600 mm. Obstaja nekaj regionalnih razlik: v zahodnih delih, kot je [[Banat]], je podnebje blažje in ima nekaj sredozemskih vplivov, v vzhodnem delu države je izrazitejše celinsko podnebje. Črno morje tudi v Dobrudži vpliva na podnebje v regiji. [[File:Romania map of Köppen climate classification.png|thumb|right|300px|Karta Köppnove podnebne klasifikacije po podatkih ''Clima României'' iz ''Administrația Națională de Meteorologie'', Bukarešta, 2008]] === Upravna delitev === Romunija je upravno razdeljena na 41 okrožij ([[romunščina|romunsko]] ''județe''), glavno mesto [[Bukarešta]] pa ima poseben status. To so: Alba, Arad, Argeș, Bacău, Bihor, Bistrița-Năsăud, Botoșani, [[Brașov]], Brăila, Buzău, Caraș-Severin, Călărași, Cluj, [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] (Constanța), Covasna, Dâmbovița, Dolj, Galați, Giurgiu, Gorj, Harghita, Hunedoara, Ialomița, [[Iași]], Ilfov, Maramureș, Mehedinți, Mureș, Neamț, Olt, Prahova, Satu Mare, Sălaj, [[Sibiu]], Suceava, Teleorman, Timiș, Tulcea, Vaslui, Vâlcea in Vrancea. Vsako okrožje upravlja okrajni svet, odgovoren za lokalne zadeve, pa tudi prefekt, odgovoren za vodenje državnih zadev na ravni okrožja. Prefekta imenuje centralna vlada, vendar ne more biti član nobene politične stranke. Vsako okrožje se nadalje deli na mesta in občine, ki imajo svojega župana in lokalni svet. V Romuniji je skupno 319 mest in 2686 občin. 103 večja mesta imajo tudi status občine, kar jim daje večjo upravno moč nad lokalnimi zadevami. Občina Bukarešta je poseben primer, saj uživa status, ki ustreza statusu okrožja?. Nadalje je razdeljena na šest okrožij/četrti? in ima prefekta, generalnega župana (''primar'') in generalni mestni svet. == Demografija == [[File:Ethnic-map-of-Romania-2011.png|thumb|left|Karta etničnih skupin, stanje 2011]] Po popisu leta 2011 je v Romuniji živelo 20.121.641 prebivalcev, od tega 88,9 % Romunov. Največji etnični manjšini sta [[Madžari]] s 6,1 % in [[Romi]] s 3,0 %. Madžari so večina v okrožjih Harghita in Covasna. Druge manjšine so [[Ukrajinci]], [[Nemci]], [[Turki]], [[Lipovani]], [[Aromuni]], [[Tatari]] in [[Srbi]]. Leta 1930 je bilo v Romuniji 745 421 Nemcev, vendar jih je danes le okoli 36 000. Od leta 2009 je bilo v Romuniji približno 133 000 priseljencev, predvsem iz Moldavije in Kitajske. Število Romunov in posameznikov s predniki, rojenimi v Romuniji, ki živijo v tujini, je ocenjen na približno 12 milijonov. Po romunski revoluciji leta 1989 se je veliko Romunov izselilo v druge evropske države, Severno Ameriko ali Avstralijo. === Jeziki === Uradni jezik je [[romunščina]], ki je vzhodnoromanski jezik. Narečja so meglenitoromanščina, aromunščina, dakoromunščina, kamor spada tudi istrska romunščina. Ima veliko značilnosti drugih romanskih jezikov. V skladu z ustavo lokalni sveti zagotavljajo jezikovne pravice vsem manjšinam. Kraji z manjšinami, večjimi kot 20 %, lahko uporabljajo jezik manjšine v javni upravi, pravosodnem sistemu in izobraževanju. Tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki živijo v Romuniji, imajo dostop do pravic in izobraževanja v svojem jeziku. Angleščina in francoščina sta glavna tuja jezika, ki ju poučujejo v šolah. === Religija === [[File:Catedrala Mitropolitana02.JPG|thumb|Metropolitanska stolnica v Iașiju, ustanovljena leta 1833, je največja pravoslavna cerkev v Romuniji]] Romunija je sekularna država in nima državne vere. Velika večina prebivalstva je kristjanov. Po popisu leta 2011 se je 81,0 % anketirancev opredelilo za pravoslavne kristjane, ki pripadajo romunski [[Vzhodna pravoslavna cerkev |pravoslavni cerkvi]]. Druge religije so [[protestantizem]] (6,2 %), [[katoličanstvo]] (4,3 %) in grško katoličanstvo (0,8 %''? sumljiv podatek ali pa sta zadnji dve kategoriji zamenjani''). Od preostalega prebivalstva je 195.569 pripadnikov drugih krščanskih veroizpovedi ali drugih religij, ki vključuje 64.337 [[muslimani|muslimanov]] (večinoma turške in tatarske narodnosti) in 3.519 [[Judje|Judov]]. 39.660 ljudi ne veruje, so ateisti, medtem ko vera drugih ni znana. Romunska pravoslavna cerkev je samostojna vzhodna pravoslavna cerkev v polnem občestvu z drugimi pravoslavnimi cerkvami, s svojim patriarhom kot voditeljem. To je druga največja pravoslavna cerkev na svetu in v primerjavi z drugimi pravoslavnimi cerkvami deluje v okviru latinske kulture in uporablja romanski liturgični jezik. Njena kanonična pristojnost zajema ozemlja Romunije in Moldavije s škofijami za Romune, ki živijo v bližnji Srbiji in na Madžarskem, pa tudi za skupnosti iz diaspore v srednji in zahodni Evropi, Severni Ameriki in Oceaniji. Pomembna je tudi [[Romunska grkokatoliška cerkev]], ki ima svoje središče v Transilvaniji oz. sedež glavnega nadškofa v mestu Blaj (metropolit Fagarasa in Albe Iulie) z več milijoni vernikov, zlasti v pokrajinah, ki so nekdaj bile del Avstrije oz. Ogrske, to je severno in zahodno od Karpatov. === Urbanizacija === Čeprav je leta 2011 živelo 54,0 % prebivalstva na urbanih območjih, se odstotek od leta 1996 zmanjšuje. Območja z večmestnim prebivalstvom so Hunedoara, Brașov in Constanța, manj kot tretjina pa Dâmbovița (30,06 %) ter Giurgiu in Teleorman. Bukarešta je glavno mesto in največje mesto v Romuniji, leta 2011 je imela več kot 1,8 milijona prebivalcev, [[metropolitansko območje]] pa skoraj 2,2 milijona prebivalcev. Naslednjih 19 mest ima več kot 100.000 prebivalcev, od katerih je več kot 300.000 prebivalcev v Cluj-Napoci in Temišvarju, z več kot 250.000 prebivalci v Iașiju, Constanți, Craiovi in Brașovu ter Galațiju in Ploieștiju z več kot 200.000 prebivalci. Metropolitanska območja so bila ustanovljena za večino teh mest. {{Largest cities | name = Največja mesta v Romuniji | country = Romunije | stat_ref = stanje 2011<ref name="INSSER_table31">{{navedi splet | url = http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls | title = Population at 20 October 2011 | date = 5 July 2013 | accessdate = 5 July 2013 | publisher = National Institute of Statistics (Romania) - INSSE | language = ro | archive-date = 2018-12-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20181221145251/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_31.xls | url-status = dead }}</ref> | list_by_pop = seznam mest v Romuniji | kind = mesta | class = ime | div_link = Okrožja Romunije{{!}}okrožje | city_1 = Bukarešta | div_1 = Bukarešta{{!}}Bukarešta | pop_1 = 1.883.425 | img_1 = Hotel Continental - Calea Victoriei.jpg | city_2 = Cluj-Napoca | div_2 = okrožje Cluj {{!}}Cluj | pop_2 = 324.576 | img_2 = Cluj center.jpg | city_3 = Temišvar | div_3 = okrožje Timiș {{!}}Timiș | pop_3 = 319.279 | img_3 = Festivalul Florilor TimFloralis.jpg | city_4 = Iași | div_4 = okrožje Iași {{!}}Iași | pop_4 = 290.422 | img_4 = Palatul culturii - Iasi.JPG | city_5 = Constanța | div_5 = okrožje Constanța{{!}}Constanța | pop_5 = 283.872 | city_6 = Craiova | div_6 = okrožje Dolj {{!}}Dolj | pop_6 = 269.506 | city_7 = Brașov | div_7 = okrožje Brașov {{!}}Brașov | pop_7 = 253.200 | city_8 = Galați | div_8 = okrožje Galați {{!}}Galați | pop_8 = 249.342 | city_9 = Ploiești | div_9 = okrožje Prahova {{!}}Prahova | pop_9 = 209.945 | city_10 = Oradea | div_10 = okrožje Bihor {{!}}Bihor | pop_10 = 196.367 | city_11 = Brăila | div_11 = okrožje Brăila {{!}}Brăila | pop_11 = 180.302 | city_12 = Arad | div_12 = okrožje Arad {{!}}Arad | pop_12 = 159.704 | city_13 = Pitești | div_13 = okrožje Argeș {{!}}Argeș | pop_13 = 155.383 | city_14 = Sibiu | div_14 = okrožje Sibiu {{!}}Sibiu | pop_14 = 147.245 | city_15 = Bacău | div_15 = okrožje Bacău {{!}}Bacău | pop_15 = 144.307 | city_16 = Târgu Mureș | div_16 = okrožje Mureș {{!}}Mureș | pop_16 = 134.290 | city_17 = Baia Mare | div_17 = okrožje Maramureș {{!}}Maramureș | pop_17 = 123.738 | city_18 = Buzău | div_18 = okrožje Buzău {{!}}Buzău | pop_18 = 115.494 | city_19 = Botoșani | div_19 = okrožje Botoșani {{!}}Botoșani | pop_19 = 106.847 | city_20 = Satu Mare | div_20 = okrožje Satu Mare {{!}}Satu Mare | pop_20 = 102.441 }} == Gospodarstvo == [[File:Dacia Duster Salon de l'Auto.jpg|thumb|left|Dacia Duster na avtomobilskem sejmu v Ženevi (2009)]] Romunija je imela leta 2016 BDP v višini okoli 441,601 milijarde USD in BDP na prebivalca v višini 22.348 USD. Po mnenju Svetovne banke je Romunija država z zgornjim srednjim dohodkom. Po navedbah Eurostata je bil BDP na prebivalca v Romuniji 59 % povprečja EU leta 2016, kar pomeni povečanje v primerjavi z 41 % leta 2007 (leto pristopa Romunije k EU), zaradi česar je Romunija eno najhitreje rastočih gospodarstev v EU. Po letu 1989 je država doživela desetletje gospodarske nestabilnosti in upadanja zaradi delno zastarele industrijske osnove in pomanjkanja strukturnih reform. Od leta 2000 pa se je romunsko gospodarstvo preoblikovalo v sorazmerno makroekonomsko stabilno, za katero so značilne visoka rast, nizka brezposelnost in upadanje inflacije. Leta 2006 je po podatkih romunskega statističnega urada realna rast BDP znašala 7,7 %, kar je ena najvišjih stopenj v Evropi. Recesija po svetovni finančni krizi 2008–2009 je prisilila državo, da je najela posojila zunaj, vključno pri MDS v višini 20 milijard evrov. BDP od tedaj vsako leto narašča za več kot 2 %. Po podatkih Svetovne banke se je pariteta kupne moči BDP na prebivalca povečala s 13.442 USD leta 2007 na približno 22.124 USD leta 2015. Romunija ima še vedno eno najnižjih povprečnih mesečnih plač v EU v višini 540 EUR leta 2016 in inflacijo v višini –1,1 % leta 2016. Brezposelnost v Romuniji je bila leta 2017 5,4 %, kar je v primerjavi z drugimi državami EU zelo nizka. Med največjimi lokalnimi podjetji so proizvajalci avtomobilov dacia, Petrom, Rompetrol, Ford Romunija, Electrica, Romgaz, RCS in RDS ter Banca Transilvania. Glavni izvoz Romunije so avtomobili, programska oprema, oblačila in tekstil, industrijski stroji, električna in elektronska oprema, metalurški izdelki, surovine, farmacevtski izdelki, kemikalije in kmetijski izdelki (sadje, zelenjave in cvetje). Trgovina je večinoma osredotočena na države članice Evropske unije, saj sta Nemčija in Italija največji trgovinski partnerici. Gospodarstvo v glavnem temelji na storitvah, ki predstavljajo 51 % BDP, čeprav imata industrija in kmetijstvo precejšnje prispevke, kar je 36 % oziroma 13 % BDP. Poleg tega je bilo v letu 2006 v kmetijstvu in primarni proizvodnji zaposlenih 30 % romunskega prebivalstva, kar je ena najvišjih stopenj v Evropi. Od leta 2000 je Romunija privabila vse večje tuje naložbe, ki so bile leta 2006 ocenjene na 8,3 milijarde EUR. Od leta 1867 je uradna valuta romunski lej, po apoenu leta 2005 pa je bila ocenjena na 0,2-0,3 evra. Po vstopu v EU leta 2007 naj bi Romunija prevzela evro okoli leta 2020. 1. julija 2015 je bil zunanji dolg Romunije 90,59 milijarde evrov. === Infrastruktura === [[File:Romania-drumuri.svg|thumb|Romunska cestna mreža]] V skladu z INSSE je bilo celotnega cestnega omrežja v Romuniji leta 2015 86.080 kilometrov. Po podatkih Svetovne banke je 22.298 kilometrov železniških prog, četrta največja železniška mreža v Evropi. Po letu 1989 se je železniški promet močno zmanjšal in leta 2004 je bilo 99 milijonov potniških potovanj; vendar je zaradi izboljšav infrastrukture in delne privatizacije prog doživela (2013) oživitev, kar je 45 % vseh potniških in tovornih tokov v državi. Bukareški metro, edini podzemni železniški sistem, je bil odprt leta 1979 in po dolžini meri 61,41 km s povprečno 600.000 prevoženimi potniki v letu 2007 med delovnim tednom. Danes je 16 mednarodnih komercialnih letališč, od katerih je pet za širokotrupna letala (Henri Coandă, Aurel Vlaicu, Temišvar, Constanta in Sibiu). Več kot 9,2 milijona potnikov je leta 2015 letelo z mednarodnega letališča Henrija Coande v Bukarešti. Junija 2014 je bilo skoraj 18,3 milijona povezav z internetom. Po navedbah Bloomberga je leta 2013 Romunija dosegla 5. mesto na svetu, po mnenju Independenta pa se uvršča na prvo mesto v Evropi po internetni hitrosti, pri čemer je Temišvar uvrščen najvišje na svetu. === Turizem === [[File:BranCastle.jpg|thumb|Grad Bran v bližini Brașova, včasih imenovan Drakulov grad]] Turizem pomembno prispeva k romunskemu gospodarstvu, ki ustvarja okoli 5 % BDP. Število turistov se nenehno povečuje, tako da je v letu 2016 doseglo 9,33 milijona tujih turistov. Turizem v Romuniji je leta 2005 pritegnil 400 milijonov evrov naložb. Več kot 60 % tujih obiskovalcev v letu 2007 je bilo iz drugih držav EU. Priljubljene poletne zanimivosti Mamaie in drugih krajev okoli Črnega morja so leta 2009 privabile 1,3 milijona turistov. Najbolj priljubljena smučišča so v dolini Prahovei in Poiani Brașov. Gradovi v transilvanskih mestih, kot so [[Sibiu]], [[Brașov]] in [[Sighișoara]], pritegnejo veliko turistov. Grad Bran v bližini Brașova je ena izmed najbolj znanih znamenitosti v Romuniji, ki vsako leto privabi tisoče turistov, saj se pogosto oglašuje kot Drakulov grad. Podeželski turizem, ki se osredotoča na folkloro in običaje, je postal pomembna možnost in je namenjen uveljavljanju krajev, kot so Bran in Drakulov grad, obarvane cerkve severne Moldavije in lesene cerkve Maramuresa. Druge znamenitosti so delta Donave in skupina kipov Constantina Brâncușija v mestu Târgu Jiu. Leta 2014 je imela Romunija 32.500 hotelov in gostiln s skupnim prometom v višini 2,6 milijarde evrov. Leta 2014 je Romunijo obiskalo več kot 1,9 milijona tujih turistov, kar je za 12 % več kot leta 2013. Po podatkih Državnega statističnega urada jih je približno 77 % iz Evrope (zlasti iz Nemčije, Italije in Francije), 12 % iz Azije in manj kot 7 % iz Severne Amerike. == Kultura == [[File:Piata Mare.JPG|left|thumb|250px|Sibiu je bil leta 2007 evropska prestolnica kulture]] [[File:Eminescu.jpg|thumb|upright|170 px|Mihai Eminescu je narodni pesnik Romunije in Moldavije]] [[File:Georges Enesco 1930.jpg|thumb|200 px|George Enescu je bil vpliven romunski skladatelj, violinist, pianist, dirigent in učitelj]] [[File:Angela Gheorghiu as Floria Tosca at San Francisco Opera, November 2012.jpg|thumb|180 px|Angela Gheorghiu, svetovno znana sopranistka]] === Umetnost in spomeniki === O izvoru Romunov se je začelo razpravljati ob koncu 18. stoletja med učitelji iz Transilvanije. V 19. stoletju je bilo več pisateljev, med njimi [[George Coșbuc]], Ioan Slavici, Mihail Kogalniceanu, Vasile Alecsandri, Nicolae Bălcescu, Ion Luca Caragiale, Ion Creangă in [[Mihai Eminescu]], ki je bil največji in najvplivnejši romunski pesnik, zaslovel je s s pesnitvijo ''Luceafărul''. V 20. stoletju so bili romunski umetniki mednarodno priznani, med njimi [[Tristan Tzara]], Marcel Janco, [[Mircea Eliade]], Nicolae Grigorescu, Marin Preda, Liviu Rebreanu, [[Eugène Ionesco]], [[Emil Cioran]] in [[Constantin Brâncuși]]. Slednji ima skupino kipov v mestu Târgu Jiu, medtem ko je bil njegov kip ''Ptica v vesolju'' na dražbi leta 2005 prodan za 27,5 milijona dolarjev. V Romuniji rojen [[Elie Wiesel]], ki je preživel holokavst, je leta 1986 dobil [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]], pisateljica [[Herta Müller]] pa je leta 2009 dobila [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]]. Pomembni romunski slikarji so Nicolae Grigorescu, Ștefan Luchian, Ion Andreescu Nicolae Tonitza in Theodor Aman. Pomembni romunski klasični skladatelji 19. in 20. stoletja so Ciprian Porumbescu, Anton Pann, Eduard Caudella, Mihail Jora, Dinu Lipatti in še posebej [[George Enescu]]. V njegovo čast poteka letni festival Georgea Enesca. Sodobni glasbeniki, kot so [[Angela Gheorghiu]], Gheorghe Zamfir, Inna, Alexandra Stan in mnogi drugi, so prav tako mednarodno priznani. Na tekmovanju za [[pesem Evrovizije]] so romunski pevci v letih 2005 in 2010 dosegli tretje mesto. V kinematografiji je nekaj filmov romunskega novega vala doseglo mednarodno priznanje. Na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] je leta 2007 Cristian Mungiu za film ''[[4 meseci, 3 tedni in 2 dneva]]'' dobil zlato palmo. Na mednarodnem [[Berlinale |filmskem festivalu v Berlinu]] leta 2013 je Călin Peter Netzer za film ''Poziția copilului'' (Položaj otroka) dobil zlatega medveda. Na seznamu svetovne dediščine je šest romunskih kulturnih znamenitosti: *[[moldavske poslikane cerkve]], *[[lesene cerkve Maramureșa]], *[[vasi s trdnjavskimi cerkvami v Transilvaniji]], *[[samostan v Horezu]] in *[[zgodovinski center Sighișoara]]. Mesto Sibiu z Brukenthalovim muzejem je bilo izbrano za evropsko prestolnico kulture leta 2007. V Romuniji so številni gradovi, vključno s priljubljenimi turističnimi znamenitostmi, kot so [[grad Peleș]], [[grad Hunedoara]] in [[Grad Bran|Drakulov grad]]. === Kulinarika === Romunska kuhinja je podobna drugim balkanskim kuhinjam, kot so srbska, grška, bolgarska in turška. Čorba (''ciorbă'') (enolončnica) je široka izbira kislih juh, medtem ko so ''mititei (vrsta čevapčičev), mămăligă'' (podobno polenti) in ''sarmale'' (vrsta sarme) pogosto uvrščene med glavne jedi. Najpogostejše meso je svinjina, piščanec in goveje meso, priljubljene so tudi jagnjetina in ribe. Nekateri tradicionalni recepti so povezavi s prazniki: ''chiftele'' (čufti), ''tobă'' (vrsta tlačenke) in ''tochitura'' (vrsta golaža) ob božiču; ''drob'', ''pască'' (''matzo'' – kruh) in ''cozonac'' (sladko pecivo) za veliko noč in druge romunske praznike. ''Țuică'' je močno žganje s 70-odstotno vsebnostjo alkohola in je tradicionalna alkoholna pijača v državi; predstavlja kar 75 % pridelka (Romunija je ena največjih proizvajalcev sliv na svetu). Tradicionalne alkoholne pijače so tudi vino, ''rachiu'', ''palincă'' in ''vișinată'', tudi poraba piva se je v zadnjih letih močno povečala. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * Uradna stran Evropske Unije[http://europa.eu/about-eu/countries/member-countries/romania/index_sl.htm] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{povezave v sorodne projekte|v=no|n=no|q=no|s=no|b=no|wikt=Romunija}} * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/country_profiles/1057466.stm Country Profile] from BBC News. * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/508461/Romania Romania Article and Country Profile] from Encyclopædia Britannica * [http://www.balkaninsight.com/en/article/counrty-profile-romania Romania Profile] from Balkan Insight. * {{CIA World Factbook link|ro|Romania}} * [https://www.state.gov/p/eur/ci/ro/ Romania] information from the United States Department of State. * [https://www.loc.gov/rr/international/european/romania/ro.html Portals to the World] from the United States Library of Congress. * [https://web.archive.org/web/20080821132810/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/romania.htm Romania] at ''UCB Libraries GovPubs''. * {{dmoz|Regional/Europe/Romania}} * {{wikiatlas|Romania}} * {{osmrelation-inline|90689}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=RO Key Development Forecasts for Romania] from International Futures. * [http://www.dreptonline.ro/resurse/resource.php Romanian Law and Miscellaneous – English] ===Vlada=== * [http://www.presidency.ro/ Romanian Presidency] * [http://www.parlament.ro/index_en.html Romanian Parliament] ===Kultura in zgodovina=== * [http://www.theeuropeanlibrary.org/portal/libraries/Libraries.php?launch=1&language=en&page=Treasures&country=Romania Treasures of the national library of Romania] * [http://historo.wordpress.com/ Historic Houses of Romania] {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} {{Zgodovinske regije v Romuniji}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Države Evropske unije]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Romunija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1859]] [[Kategorija:Države pakta NATO]] ngrme51agkdrbghn77m380548jmub62 0 4927 6767771 6753071 2026-10-20T13:38:14Z ~2026-56197-78 267643 6767771 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | conventional_long_name = Evropska unija | native_name = {{Imena v uradnih jezikih | name = {{nobold|(ime v drugih uradnih jezikih)}} | en = European Union | bg = Европейски съюз | cs = Evropská unie | da = Den Europæiske Union | et = Euroopa Liit | fi = Euroopan unioni | fr = Union européenne | el = Ευρωπαϊκή Ένωση | hr = Europska unija | ga = An tAontas Eorpach | it = Unione europea | lv = Eiropas Savienība | lt = Europos Sąjunga | hu = Európai Unió | mt = Unjoni Ewropea | de = Europäische Union | nl = Europese Unie | pl = Unia Europejska | pt = União Europeia | ro = Uniunea Europeană | sk = Európska únia | es = Unión Europea | sv = Europeiska unionen }} | image_flag = Flag of Europe.svg | image_coat = | symbol_width = 95px | symbol_type = | motto = {{jezik|la|[[Evropski simboli#Geslo|Združena v raznolikosti]]}}<ref name="EU-Symbols">{{navedi splet| author= Evropska unija | title = Simboli EU| url = http://europa.eu/abc/symbols/index_sl.htm| accessdate = 2008-01-09}}</ref></small>{{presledki|2}}<small>([[slovenščina|{{brezpreloma|v slovenščini}}]]) | anthem = ''[[Evropska himna|Oda radosti]]<ref name="EU-Symbols"/>''{{presledki|2}}<small>(orkestrska&nbsp;izvedba)</small> | image_map = European Union (blue).svg | map_caption = | admin_center_type = [[Glavno mesto|Glavno mesto]] | admin_center = [[Bruselj]] {{small|(''[[de facto]]'')}}<ref name=capital>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=qb6NAQAAQBAJ&pg=PA64|title=Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture|year=2013|first=Roman Adrian|last=Cybriwsky|publisher=[[ABC-CLIO]]|quote=Brussels, the capital of Belgium, is considered to be the de facto capital of the EU|isbn=9781610692489}}</ref> | largest_metropolitan_area = [[Pariz]] | languages_type = [[Uradni jezik]]i | languages = {{skrčljivi seznam |title=[[Jeziki Evropske unije|24]] |[[angleščina|angleški]] |[[bolgarščina|bolgarski]] |[[češčina|češki]] |[[danščina|danski]] |[[estonščina|estonski]] |[[finščina|finski]] |[[francoščina|francoski]] |[[grščina|grški]] |[[hrvaščina|hrvaški]] |[[irščina|irski]] |[[italijanščina|italijanski]] |[[latvijščina|latvijski]] |[[litovščina|litovski]] |[[madžarščina|madžarski]] |[[malteščina|malteški]] |[[nemščina|nemški]] |[[nizozemščina|nizozemski]] |[[poljščina|poljski]] |[[portugalščina|portugalski]] |[[romunščina|romunski]] |[[slovaščina|slovaški]] |[[slovenščina|slovenski]] |[[španščina|španski]] |[[švedščina|švedski]]}} | demonym = [[Državljan Evropske unije|Evropêjec, Evropêjka]] | membership_type = [[Država članica Evropske unije|Države članice]] | membership = {{skrčljivi seznam |title=[[Seznam držav članic Evropske unije|27]] |{{ikonazastave|Avstrija}}[[Avstrija]] |{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]] |{{ikonazastave|Bolgarija}}[[Bolgarija]] |{{ikonazastave|Ciper}}[[Ciper]] |{{ikonazastave|Češka}}[[Češka]] |{{ikonazastave|Danska}}[[Danska]] |{{ikonazastave|Estonija}}[[Estonija]] |{{ikonazastave|Finska}}[[Finska]] |{{ikonazastave|Francija}}[[Francija]] |{{ikonazastave|Grčija}}[[Grčija]] |{{ikonazastave|Hrvaška}}[[Hrvaška]] |{{ikonazastave|Irska}}[[Irska]] |{{ikonazastave|Italija}}[[Italija]] |{{ikonazastave|Latvija}}[[Latvija]] |{{ikonazastave|Litva}}[[Litva]] |{{ikonazastave|Luksemburg}}[[Luksemburg]] |{{ikonazastave|Madžarska}}[[Madžarska]] |{{ikonazastave|Malta}}[[Malta]] |{{ikonazastave|Nemčija}}[[Nemčija]] |{{ikonazastave|Nizozemska}}[[Nizozemska]] |{{ikonazastave|Poljska}}[[Poljska]] |{{ikonazastave|Portugalska}}[[Portugalska]] |{{ikonazastave|Romunija}}[[Romunija]] |{{ikonazastave|Slovaška}}[[Slovaška]] |{{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |{{ikonazastave|Španija}}[[Španija]] |{{ikonazastave|Švedska}}[[Švedska]]}} | ethnic_groups = | ethnic_groups_year = | government_type = {{brezpreloma|[[Nadnacionalizem]] [[sui generis]] }} | leader_title1 = [[Evropska komisija|Komisija]]: | leader_name1 = [[Ursula von der Leyen]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title2 = [[Evropski parlament|Parlament]]: | leader_name2 = [[Roberta Metsola]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title3 = [[Svet Evropske unije|Svet]]: | leader_name3 = [[Irska]] (2/2 2026) | leader_title4 = [[Evropski svet|{{brezpreloma|Evropski svet}}]]: | leader_name4 = [[António Costa]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Evropske unije|Nastanek]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Rimska pogodba]] | established_date1 = [[25. marec]] [[1957]] | established_event2 = [[Maastrichtska pogodba]] | established_date2 = [[7. februar]] [[1992]] | established_event3 = [[Lizbonska pogodba]] | established_date3 = [[1. december]] [[2009]] | area_rank = 7.¹ | area_km2 = 4.233.262 | percent_water = 3,08 | population_estimate = 447.206.135 | population_estimate_rank = 3.¹ | population_estimate_year = 2020 | population_census = | population_census_year = | population_density_km2 = 106<!--447.206.135 / 4.233.262 = 106 ljudi/km2 (površina in ocena prebivalstva februarja 2020)--> | population_density_rank = 69.¹ | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="GDP">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, October 2022 (EU countries)|url= https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/October/weo-report?a=1&c=998,&s=NGDPD,PPPGDP,PPPPC,&sy=2021&ey=2022&ssm=0&scsm=0&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|website=IMF.org |publisher=Mednarodni denarni sklad |access-date=14 September 2022}}</ref> | GDP_nominal = 17,82 bilijona USD | GDP_nominal_rank = | GDP_PPP = 25,40 bilijona USD | GDP_PPP_rank = | GDP_nominal_per_capita = 39.940 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = | GDP_PPP_per_capita = 56.928 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | HDI = | HDI_rank = | HDI_year = | HDI_category = | currency = {{unbulleted list |[[evro]]&nbsp;([[ISO 4217|EUR]]) |{{collapsible list |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title = 6 ostalih |[[Češka krona|koruna]]&nbsp;(CZK;&nbsp;Češka)|[[Danska krona|krone]]&nbsp;(DKK;&nbsp;Danska)|[[Madžarski forint|forint]]&nbsp;(HUF;&nbsp;Madžarska)|[[Poljski zlot|złoty]]&nbsp;(PLN;&nbsp;Poljska)|[[Romunski lev|leu]]&nbsp;(RON;&nbsp;Romunija)|[[Švedska krona|krona]]&nbsp;(SEK;&nbsp;Švedska) }} }} | currency_code = | time_zone = | utc_offset = od 0 do +2 | time_zone_DST = | DST_note = | utc_offset_DST = od +1 do +3 | cctld = [[.eu]] | calling_code = | footnote1 = Če je našteta med entitetami s tradicionalnim statusom [[nacionalna država|nacionalne države]].<ref name="GDP IMF">{{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&pr1.x=82&pr1.y=16&c=998&s=NGDP_RPCH%2CNGDPD%2CPPPGDP&grp=1&a=1| title = Report for Selected Country Groups and Subjects (European Union)| accessdate = 2007-09-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = International Monetary Fund}}; {{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/01/data/weorept.aspx?pr.x=57&pr.y=6&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=111&s=NGDP%2CPPPWGT&grp=0&a=| title = Report for Selected Countries and Subjects (United States)| accessdate = 2007-07-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = Mednarodni denarni sklad}}</ref><!--Source of GDP information--> }} '''Evrópska uníja''' ( tudi '''Evropska unija'''; [[kratica]] '''EU''') ali '''Evrópska zvéza''' (kratica '''EZ''')<ref>Slovenski pravopis 2001</ref> je [[Politična unija|politično]]-[[Ekonomska unija|ekonomska zveza]], sestavljena iz 27 [[država|držav]], ki se v glavnem <!--Kot je navedeno na angleški WP, se ta del naj ne bi brisal glede na to, da so deli Francije in Španije izven Evrope, ravno tako pa položaj Cipra ni povsem jasen. Dodatne informacije so na angl. WP stran o EU-->nahajajo v [[Evropa|Evropi]]. Obsega območje, veliko 4.233.262 km² in ima po ocenah več kot 447 milijonov [[Prebivalec|prebivalcev]]. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja [[pravni sistem]], ki velja za vse države članice. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, [[Dobrina (ekonomija)|dobrin]], [[storitev]] in [[Kapital|kapitala]] v okviru notranjega trga,<ref name="Europa Internal Market">{{navedi splet|title=The EU Single Market: Fewer barriers, more opportunities|publisher=Europa web portal|author=European Commission|url=http://ec.europa.eu/internal_market/index_en.htm|accessdate=27 September 2007}}<br />{{navedi splet|title=Activities of the European Union: Internal Market|publisher=Europa web portal|url=http://europa.eu/pol/singl/index_en.htm|accessdate=29 June 2007}}</ref> uveljavljanje [[Pravosodni zakon|zakonov pravosodja]] in [[Notranje zadeve|notranjih zadev]], skupnega sklepanja trgovskih sporazumov,<ref>{{navedi splet|title=Common commercial policy |url=http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |work=Europa Glossary |publisher=Europa web portal |accessdate=6 September 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090116092625/http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |archivedate=16 January 2009 }}</ref> skupne kmetijske politike, [[Ribolov|ribištva]]<ref>{{navedi splet|publisher=The Council of the European Union|title=Agriculture and Fisheries Council|url=http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|accessdate=3 June 2013|archive-date=2014-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140311075105/http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|url-status=dead}}</ref> ter [[Regionalni razvoj|regionalnega razvoja]].<ref>{{navedi splet|title=Regional Policy Inforegio |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.cfm|publisher=Europa web portal |accessdate=3 June 2013}}</ref> Znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]] nadzor [[Potni list|potnih listov]] ne poteka več.<ref name="Internal borders">{{navedi splet |title=Schengen area|publisher=Europa web portal |url=http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/borders/borders_schengen_en.htm|accessdate=8 September 2010}}</ref> [[Evroobmočje|Monetarna unija]] je bila vzpostavljena leta 1999, leta 2002 pa je stopila v polno veljavo. Članic [[Evroobmočje|monetarne unije]] je 19 članic EU, ki za valuto uporabljajo [[evro]]. Delovanje in odločanje v EU se danes kaže v oblikah [[Intergovernmentalizem|intergovernmentalizma]] in [[Supranacionalizem|supranacionalizma]].<ref>Kajnč, Sabina. Lajh, Damjan. ''Evropska unija od A do Ž'' (2006) pp 17.</ref><ref name="Britannica">{{navedi splet |title=European Union|publisher=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/196399/European-Union |accessdate=3 July 2013 |quote=international organisation comprising 28 European countries and governing common economic, social, and security policies&nbsp;...}}</ref><ref name="CIA">{{navedi splet |title=European Union |publisher=Central Intelligence Agency |work=The World Factbook |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |accessdate=12 February 2016 |archive-date=2020-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |url-status=dead }}</ref> EU ima sedem glavnih izvršnih teles, znanih kot [[Institucije Evropske unije]]. To so [[Evropski svet]], [[Svet Evropske unije]], [[Evropski parlament]], [[Evropska komisija]], [[Sodišče Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka]] in [[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]]. Začetki EU segajo v čas po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko se je začel proces evropske integracije z vzpostavitvijo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropske skupnosti za premog in jeklo]] (ESPJ) leta 1951 in [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske unije]] (EGS) leta 1958. EU je bila uradno ustanovljena leta [[1992]] s ''Pogodbo o Evropski uniji'' ([[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]]). Zadnja pogodba, ki je močno spremenila delovanje in strukturo EU, je bila [[Lizbonska pogodba]] (podpisana leta 2007), ki je v veljavo vstopila leta 2009. EU predstavlja 7,3-odstotni delež svetovnega [[Prebivalstvo|prebivalstva]].<ref>{{navedi splet|title=European Union reaches 500 Million through Combination of Accessions, Migration and Natural Growth|publisher=Vienna Institute of Demography|url=http://www.oeaw.ac.at/vid/datasheet/EU_reaches_500_Mill.shtml|accessdate=12 February 2016}}</ref> Leta 2016 je imela 16.477 milijard nominalnega [[Kosmati domači proizvod|BDP]]-ja, kar predstavlja 22,2 % svetovnega [[BDP]]-ja in 16,9 % delež, upoštevajoč pariteto kupne moči.<ref>Glej [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu]]. Seznama razvrščata države, zato EU ni vključena.</ref> 26 od 28 držav ima visok [[indeks človekovega razvoja]], kot ga meri [[Organizacija združenih narodov]]. Leta 2012 je EU prejela [[Nobelova nagrada za mir|nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{navedi novice |title=EU collects Nobel Peace Prize in Oslo |date=10 December 2012 |newspaper=British Broadcasting Corporation |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20664167 |accessdate=3 June 2013}}</ref> S skupno [[Trije stebri Evropske unije|zunanjo in varnostno politiko]], ima EU lastne [[Zunanja politika|zunanje odnose]] in obrambo. Unija vzdržuje stalne diplomatske misije po svetu, ima predstavništvo v [[OZN|Organizaciji združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]], [[G8]] in [[G-20]]. Zaradi njenega globalnega vpliva, je bila Evropska unija opisana tudi kot trenutna ali potencialna [[Velesila|velesila]].<ref name="The European Superpower">{{navedi knjigo|author=John McCormick|title=The European Superpower|url=https://archive.org/details/europeansuperpow0000mcco|isbn=978-1-4039-9846-0|date=14 November 2006}}</ref> == Zgodovina Evropske unije == ===Začetki povezovanja (1945–1957)=== Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se v [[Evropa|Evropi]] začeli procesi povezovanja med [[Zahodna Evropa|zahodnoevropskimi]] državami kot odgovor na [[Nacionalsocializem|skrajni nacionalizem]], ki je opustošil kontinent. Leta 1952 je bila ustanovljena [[Evropska skupnost za premog in jeklo]] (ESPJ), ki je kasneje postala del [[Trije stebri Evropske unije|tristebrne strukture]] Evropske unije. Med podporniki ustanovitve skupnosti so bili tudi [[Alcide de Gasperi]], [[Jean Monnet]], [[Robert Schuman]] in [[Paul-Henri Spaak]]. === Rimska pogodba (1957–1992) === [[File:EC-EU-enlargement animation.gif|thumb|left|280px|Kontinentalna območja držav članic Evropske unije (Evropske skupnosti pred letom 1993).]] Leta 1957 so [[Belgija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]] in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] podpisale Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena [[Evropska skupnost|Evropska gospodarska skupnost]] (EGS) in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] (EURATOM). Pogodba je v veljavo stopila leta 1958. [[Evropska skupnost|EGS]] in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo|EURATOM]] sta bili ustanovljeni ločeno od [[Evropska skupnost za premog in jeklo|ESPJ]], vendar so vse tri skupnosti bile podvržene istim nadzornim organom. EGS je vodil [[Walter Hallstein]], EURATOM pa [[Louis Armand]]. V [[1960.|šestdesetih]] so se začele kazati napetosti s tem, ko je Francija zahtevala omejitve nadzora. Leta 1965 je bil dosežen dogovor in je bila podpisana [[Združitvena pogodba]], ki je v veljavo stopila leta 1967. Vse tri [[Evropske skupnosti]] so tako dobile enotne nadzorne institucije. Leta 1973 so se skupnostim pridružile še [[Danska]], [[Irska]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Na Norveškem so tega leta članstvo zavrnili na referendumu. Leta 1979 so bile prve volitve v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Grčija se je pridružila leta 1981, sledili sta ji še [[Španija]] in [[Portugalska]], ki sta se pridružili leta 1986. Leta 1985 je bil podpisan [[Schengenski sporazum]], ki je postopno odpravil kontrole na mejah znotraj držav članic. Leta 1986 so skupnosti začele uporabljati [[Evropska zastava|Evropsko zastavo]], istega leta pa je bil podpisan [[Enotni evropski akt]]. Leta 1990 se je po razpadu [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]] z združitvijo Nemčije pridružila bivša [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]]. Z načrti za nadaljnje širitve na bivše komunistične države ter na Ciper in Malto, so bili vzpostavljeni Københavnski kriteriji. === Maastrichtska pogodba (1992–2007) === Evropska unija je bila formalno vzpostavljena z [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]], ki je v veljavo vstopila 1. novembra 1993. Leta 1995 so se EU pridružile še [[Avstrija]], [[Finska]] in [[Švedska]]. Leta 2002 je 12 držav članic sprejelo skupno valuto [[evro]], kasneje se je število povečalo na 19. Leta 2004 je nastopila največja širitev EU v zgodovini, s pridružitvijo [[Ciper|Cipra]], [[Češka|Češke]], [[Estonija|Estonije]], [[Latvija|Latvije]], [[Litva|Litve]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Malta|Malte]], [[Poljska|Poljske]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. === Lizbonska pogodba (2007–danes) === [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|sličica|Vrh ob podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]].]] Leta 2007 sta se EU pridružili še [[Romunija]] in [[Bolgarija]], istega leta pa je [[Slovenija]] uvedla [[evro]]. Leta 2008 sta sledili še [[Ciper]] in [[Malta]], 2009 [[Slovaška]], 2011 [[Estonija]], 2014 [[Latvija]] in 2015 [[Litva]]. 1. decembra 2009 je v veljavo uradno vstopila [[Lizbonska pogodba]], ki je spremenila predvsem pravno strukturo in je združila [[Trije stebri Evropske unije|tri stebre EU]]. Konec januarja 2020 je prišlo do prvega krčenja zveze v njeni zgodovini. Skladno z rezultati [[Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji|referenduma o članstvu]] (2016) je iz Evropske unije izstopilo Združeno kraljestvo, dogodka se je oprijelo ime [[brexit]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2723394/po-stevilnih-siritvah-prvo-krcenje-eu |title=Po številnih širitvah prvo krčenje EU |date=2020-02-01 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-02-01}}</ref> Od njene ustanovitve se je njen vpliv na politično in gospodarsko življenje držav članic postopoma krepil, skupne institucije pa so pridobile pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje in določanju skupnih politik. EU je razvila obsežen notranji trg, spodbudila infrastrukturne projekte ter podpirala razvoj industrije, prometa in novih tehnologij. V okviru skupnih pravil in nadnacionalnih institucij se je povečala usklajenost odločanja med državami članicami, hkrati pa so se okrepila vprašanja glede nacionalne suverenosti in demokratične odgovornosti. Sočasno je EU okrepila sodelovanje z Natom ter na geopolitične izzive 21. stoletja odgovorila s poenoteno zunanjo in varnostno politiko. Obdobje zaznamujejo tudi naraščajoči življenjski stroški, družbena polarizacija in nezadovoljstvo z delovanjem političnih institucij ter številni protesti z nasilnimi izgredi. Razvoj EU tako zaznamujejo širjenje političnega vpliva, poglabljanje povezovanja med državami, krepitev skupnih varnostnih politik ter nasprotja glede prihodnje ureditve Evrope. ===Strukturalna evolucija=== Časovni trak predstavlja [[Zgodovina Evropske unije|proces evropskega združevanja]] po koncu druge svetovne vojne in pogodbe, ki so postopoma vodile k nastanku današnje unije. {{EU-časovnitrak}} ==Geografija== {{multiple image |align=right |image1=2rocks.jpg |width1=208 |caption1=65.993 km dolga obala vpliva na evropsko podnebje ([[Ciper]]). |alt1=Coast of Cyprus |width2=173 |caption2=[[Mont Blanc]] v [[Alpe|Alpah]] je najvišji vrh EU. |image2=Mont-Blanc and Lake of Passy.JPG |alt2=Mont Blanc}} Države članice EU skupaj merijo 4.423.147 km² in bi se na [[Seznam držav po površini|spisek svetovnih držav po površini]] uvrstile na 7. mesto. Sem se šteje vsa izvenevropska ozemlja držav članic, ki so del Evropske unije in izvzema tista ozemlja, ki niso. Najvišji vrh EU je [[Mont Blanc]] v zahodnem delu [[Alpe|Alp]] z 4810.45 metri nadmorske višine.<ref>{{navedi novice |url=http://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |title=Mont Blanc shrinks by 45cm in two years |work=Sydney Morning Herald |accessdate=26 November 2010 |date=6 November 2009 |archive-date=2023-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230214082228/https://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |url-status=dead }}</ref> Najnižje ležeča predela sta [[Lammefjorden]], [[Danska]] in [[Zuidplaspolder]], [[Nizozemska]], s 7&nbsp;m (23&nbsp;ft) pod gladino morja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|title=The World Factbook|work=cia.gov|accessdate=12 February 2016|archive-date=2020-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|url-status=dead}}</ref> Na pokrajino, podnebje in gospodarstvo EU vpliva obalna linija, dolga 65.993 km. Vključujoč čezmorska ozemlja Francije, ki se nahajajo izven evropske celine, vendar so del unije, EU tako zajema večino tipov podnebij, od polarnega (severovzhod Evrope) do tropskega ([[Francoska Gvajana]]). Izračun klimatološkega povprečja EU je tako brezpredmeten. Večina prebivalstva živi na območjih z oceanskim (severozahodna in srednja Evropa), mediteranskim (južna Evropa) in kontinentalnim podnebjem (severni [[Balkan]] in srednja Evropa)<ref name="Humid Continental climate">{{navedi splet|title=Humid Continental Climate |work=The physical environment |publisher=University of Wisconsin–Stevens Point |year=2007 |url=http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |accessdate=29 June 2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070530170321/http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |archivedate=30 May 2007 }}</ref> Evropa je močno urbanizirana. Od leta 2006 naprej, na urbanih področjih živi okoli 75 % prebivalstva. Mesta so sicer razpršena skozi celotno EU, vendar je največja koncentracija ljudi na območjih [[Beneluks]]a in tik ob njem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eea.europa.eu/publications/eea_report_2006_10/eea_report_10_2006.pdf |title=Urban sprawl in Europe: The ignored challenge, European Environmental Agency |format=PDF |date=2006|accessdate=13 October 2013}}</ref> {{clear left}} {{Clear}} == Delovanje Evropske unije == Do leta 2009 je Evropska unija temeljila na t. i. [[Trije stebri Evropske unije|treh stebrih]] sodelovanja. Z uveljavitvijo [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] 1. decembra 2009 je bila struktura stebrov odpravljena. Nadomestila jo je enotna [[pravna oseba]] s tremi vrstami [[pristojnosti Evropske unije|pristojnosti]] glede na področje politike: {| width="100%" border="0" cellspacing="0" cellpadding="2" |- style="text-align:center; font-size:150%" | width="33%" style="background:#BECDF1; border:1px solid #9DB0F6; padding:5px" | Izključna pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#D7DFF4; border:1px solid #BAC6F4; padding:5px" | Deljena pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#F3F5FD; border:1px solid #E6ECFD; padding:5px" | Pristojnost podpore |- style="text-align:center; font-size:90%" | width="33%" style="background:#9DB0F6; border-bottom:1px dotted white" | Unija ima izključno pristojnost za sprejemanje pravno zavezujočih aktov in sklepanje mednarodnih sporazumov. | width="33%" style="background:#BAC6F4; border-bottom:1px dotted white" | Države članice izvajajo svojo pristojnost, če in kolikor Unija ne izvaja svoje pristojnosti. | width="33%" style="background:#E6ECFD; border-bottom:1px dotted white" | Unija lahko izvaja ukrepe za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. |- style="text-align:left; valign:top; font-size:90%" | style="background:#9DB0F6" valign=top | * [[carinska unija]] * določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga * monetarna politika držav članic, katerih valuta je [[evro]] * ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike * skupna trgovinska politika | style="background:#BAC6F4" valign=top | * [[notranji trg]] * socialna politika glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi * ekonomska, socialna in teritorialna kohezija * kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov * okolje * varstvo potrošnikov * promet * [[vseevropska omrežja]] * energija * območje svobode, varnosti in pravice * skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi | style="background:#E6ECFD" valign=top | * varovanje in izboljšanje zdravja ljudi, * industrija * kultura * turizem * izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport * civilna zaščita * Upravno sodelovanje |} === Aktualno vodstvo === <gallery mode="packed" heights="160"> Slika:Ursula von der Leyen - 2019 (48666723012) (cropped).jpg|'''[[Ursula von der Leyen]]''', predsednica Evropske komisije Slika:Roberta Metsola elected new President of the European Parliament (51828380418) (cropped).jpg|'''[[Roberta Metsola]]''', predsednica Evropskega parlamenta Slika:António Costa (2024) (cropped).jpg|'''[[António Costa]]''', predsednik Evropskega sveta </gallery> == Evropske institucije in organi == {{glavni|Institucije Evropske unije}} {{Institucije EU}} === Evropska komisija === {{glavni|Evropska komisija}} Evropsko komisijo (''Commission européenne, European Commission'') sestavlja 28 komisarjev, ki pokrivajo posamezna področja. Izvaja iniciativno in izvršilno funkcijo, upravlja s financami in predstavlja ter zastopa administracijo EU. Komisarje (predstavnike komisije s strani držav članic) predlagajo nacionalne vlade za mandat petih let (evropski parlament kandidate izpraša in potrdi), vendar so v svojem delu neodvisni in imenovani s strani Evropskega sveta. Sedež ima v Bruslju (Belgija). Po Lizbonski pogodbi je komisiji dodan še [[Podpredsednik Evropske komisije|podpredsednik]], ki je obenem tudi [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropska komisija predlaga akte, o katerih nato glasujeta Svet EU in Evropski parlament, izvršuje politike skupnosti, upravlja in izvaja proračun EU, skrbi za izvajanje zakonodaje EU in deloma zastopa EU po svetu, vendar ne posega v skupno zunanjo in varnostno politiko – [[SZVP]], kjer odločanje poteka na medvladnem nivoju. === Evropski svet === {{glavni|Evropski svet}} [[Slika:Europa building February 2016 (cropped).jpg|sličica|199x199_pik|[[Europa (stavba)|Europa]] – stavba Evropskega sveta]] Evropski svet (''Conseil européen, European Council'') sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Je vrhovni politični organ EU, ki oblikuje splošne politične smernice razvoja EU. Odločitve sprejema praviloma na podlagi konsenza. Zaseda vsaj dvakrat letno. Po [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]] Evropski svet izvoli svojega predsednika – ta ne sme biti njegov član – za mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Leta 2009 so ta položaj dodelili Belgijcu [[Herman Van Rompuy|Hermanu Van Rompuyu]], ki je bil na položaju do leta 2014. Evropski svet imenuje tudi položaj [[visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropski svet mora tudi s [[soglasje]]m predlagati člane [[Evropska Komisija|Evropske komisije]]. Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Evropskega sveta. Pomembno je ločevati med inštitucijami [[Evropski svet]], [[Svet Evrope]] (ni organ EU) in [[Svet Evropske unije]]. === Evropski parlament === {{glavni|Evropski parlament}} Evropski parlament (''Parlement européen, European Parliament'') sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci (od leta [[1979]]), ki prihajajo iz držav članic. Je nadzorni in posvetovalni organ, ki klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu, torej le skupaj s Svetom EU. Poslanci se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na nacionalni osnovi. Parlament potrdi predsednika Evropske komisije in nato še celotno Komisijo. V soodločanju s Svetom Evropske unije [[Glasovanje|glasuje]] o [[Evropski zakonodajni akti|Evropskih zakonodajnih aktih]], razen pri [[SZVP]], ki deluje na medvladnem nivoju. Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, evropski parlament pa deluje tudi Bruslju in Luksemburgu. Evropskih poslancev je trenutno 705, med njimi [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|8 Slovencev]]. === Svet Evropske unije === {{glavni|Svet Evropske unije}} Svet Evropske unije (''Conseil de l'Union européenne, Council of the EU'') sestavljajo ministri držav članic. Z Evropskim parlamentom si deli zakonodajno funkcijo in zastopa interese držav članic. Odločitve sprejema s konsenzom ali [[kvalificirana večina|kvalificirano večino]], odvisno od področja dela. Vsaka država članica predseduje Svetu za dobo šestih mesecev. Srečujejo se v Bruslju, razen aprila, julija in oktobra, ko zasedajo v Luksemburgu. Svet Evropske unije združuje ministre s posameznih področij ([[kmetijstvo]], [[trgovina]], zunanja politika, itd.) in sprejema evropske [[Zakonodajni akti|zakonodajne akte]], večinoma v soodločanju z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]]. Njegovo delovanje usmerja predsedstvo Sveta Unije, ki se zamenja vsakih šest mesecev. Izjema je področje [[Zunanja politika|zunanje politike]] in varnostne politike, kjer to izvajanje politike prevzame [[visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko]]. === Sodišče Evropske unije === {{glavni|Sodišče Evropske unije}} Sodišče Evropske Unije (''Cour de justice de l'Union européenne, Court of justice of the European Union'') sestavlja 28 sodnikov (po en iz vsake države članice, z mandatom šestih let) in 8 pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Opravlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, nadzoruje članice, ali delujejo v skladu s pogodbami in dogovori. Zagotavlja spoštovanje [[Pravo|prava]] s pravilnim tolmačenjem in uporabo [[Pogodba|pogodb]]. Sodišče Evropske skupnosti ni pristojno za [[SZVP]]. Pogodba o evropski uniji (Lizbonska pogodba) pozna Sodišče. Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Nekatere odločitve so lahko v pristojnosti nižjih sodišč. Poleg sodišča Evropskih skupnosti poznamo tudi nižje Splošno sodišče posebno specializirano Sodišče za uslužbence EU, ki razsoja v sporih med EU in zaposlenimi v njenih institucijah. === Računsko sodišče === {{glavni|Evropsko računsko sodišče}} Računsko sodišče (''Cour des comptes européenne, Court of Auditors'') izvaja nadzor nad porabo EU sredstev. Ima 25 sodnikov z mandatom šestih let. Sedež ima v Luksemburgu. Inštitucija skrbi za neodvisno zunanjo revizijo. Tako preverja pravilnost vseh prihodkov ter pravilnost in zakonitost vseh odhodkov in ocenjuje finančno poslovodenje. Revizija prispeva k izboljšanju upravljanja sredstev EU v interesu evropskih državljanov. S poročili in mnenji, predvsem z letnim poročilom, pomaga proračunskim organov pri nadzoru proračuna EU. Tako pomembno vpliva na odločitev Evropskega parlamenta na podelitev razrešnice Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna. Računsko sodišče je sestavljeno iz 28 predstavnikov držav članic, ki imajo 6-letni mandat. === Evropska centralna banka === {{glavni|Evropska centralna banka}} [[Slika:Frankfurt EZB.Nordwest-2.20141228.jpg|sličica|196x196_pik|Nova stavba Evropske centralne banke.]] Evropska centralna banka (''Banque centrale européenne, European central bank'') vodi denarno politiko EU enotne skupne valute – [[evro|evra]] in izvaja centralni nadzor. Sedež ima v Frankfurtu. Cilj centralne banke je ohranjanje monetarne stabilnosti v evroobmočju z zagotavljanjem nizke in stabilne inflacije cen življenjskih potrebščin. ECB je neodvisna institucija, ki je bila ustanovljena z uvedbo evra leta 1998 za vodenje monetarne politike. To izvaja s pomočjo Izvršnega odbora in sveta ECB. === Odbor regij === {{glavni|Odbor regij}} Odbor regij (''Comité des régions, Committee of the Regions'') svetuje Svetu EU in Evropski komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev ter omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike, tako da bo le-ta kar najbolj ustrezala potrebam regij in lokalnih skupnosti. Ima 329 članov (7 Slovencev). Sedež ima v Bruslju. === Varuh človekovih pravic === {{glavni|Evropski varuh človekovih pravic}} [[Varuh človekovih pravic]] (''Médiateur européen, The European Ombudsman'') ima nalogo zaščititi Evropejce pred nedelovanjem ali zlorabami administracije EU ustanov. Uvedel ga je Evropski parlament leta 1995, ta ga tudi izvoli za dobo petih let. {{Evropska unija z imeni članic}} === Ekonomsko socialni odbor === {{glavni|Evropski ekonomsko-socialni odbor}} Ekonomsko-socialni odbor (''Comité économique et social européen, Economic and Social Committee'') je posvetovalno telo, ki omogoča ustanovam EU, da pri pripravi odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarskih in socialnih skupin. Ima 329 članov (7 Slovencev). Na leto izda več kot 150 različnih mnenj, ki zadevajo delovanje civilnih združenj, sindikatov, gospodarskih in socialnih organizacij v Evropi. Sedež ima v Bruslju. === Evropska investicijska banka === {{glavni|Evropska investicijska banka}} Evropska investicijska banka (''Banque européenne d'investissement, The European Investment Bank'') je bila ustanovljena leta 1958 za financiranje evropskih investicijskih prizadevanj in je obenem neodvisen organ EU in banka. Postala je največja institucija na področju mednarodnih kreditov na svetu. Sedež ima v Luksemburgu. ===Obramba in vojska=== Čeprav Evropska unija primarno deluje kot gospodarska in politična povezava, vključuje tudi pomembno dimenzijo skupne varnosti in obrambe ([[Skupna zunanja in varnostna politika]]). Vendar pa trditev o »sedmem členu ustave« vsebuje pogosto zmedo: EU nima klasične ustave, saj je bila [[Pogodba o ustavi za Evropo]] zavrnjena, namesto nje pa je stopila v veljavo [[Lizbonska pogodba]]. Obrambna klavzula o vzajemni pomoči se v resnici nahaja v 42. členu (odstavek 7) [[Pogodba o Evropski uniji|Pogodbe o Evropski uniji]]. Ta člen določa, da so v primeru oboroženega napada na ozemlje ene izmed držav članic ostale članice dolžne ponuditi pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kar je koncept, ki označuje [[Kolektivna obramba|kolektivno obrambo]]. Kljub temu se EU v praksi še vedno v veliki meri zanaša na [[NATO|Nato]] kot glavni steber vojaške varnosti v Evropi, medtem ko sama razvija lastne obrambne pobude, kot je [[Stalno strukturno sodelovanje|PESCO]], in avtonomne misije za krizno upravljanje. == Države članice == {{glavni|Države članice Evropske unije}} Evropska unija zavzema 27 držav članic in ozemlje veliko 4.233.262&nbsp;km² s 447 milijoni prebivalcev (2020). Če bi naredili primerjavo, bi se pokazalo, da predstavlja Evropska unija največje [[Seznam držav po BDP|gospodarstvo po BDP]], sedmo največje [[Seznam držav in njihovih zunanjih ozemelj po površini|ozemlje po površini]] in tretje največje [[Seznam držav po prebivalstvu|prebivalstvo]] na svetu. Evropska unija samo sebe označuje kot ''družina demokratičnih evropskih držav''. Meje držav članic so skupne z mejami 21-ih drugih držav. 23. julija 1952 je šest ustanovnih članic osnovalo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropsko skupnost za premog in jeklo]], ki je bila preoblikovana v [[Evropska skupnost|Evropsko skupnost]], kasneje preimenovana v Evropsko unijo. Širitev je potekala, kakor sledi: {| class="wikitable" ! width=12%|Datum ! colspan="2" |Zgodovina članstva držav ! Članic |- |valign="top"|[[25. marec]] [[1957]] |'''Ustanovne članice:'''||{{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Zahodna Nemčija}}, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}} |6 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1973]] | colspan="2" |{{zastava|Danska}}, {{zastava|Irska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |9 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1981]] | colspan="2" |{{zastava|Grčija}} |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1985]] | colspan="2" |[[Grenlandija]] izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1986]] | colspan="2" |{{zastava|Portugalska}}, {{zastava|Španija}} |12 |- |valign="top"|[[3. oktober]] [[1990]] | colspan="2" |{{zastava|Nemška demokratična republika}} pristane kot del združene [[Nemčija|Nemčije]] v [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] |12 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1995]] | colspan="2" |{{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Finska}}, {{zastava|Švedska}} |15 |- |valign="top"|[[1. maj]] [[2004]] | colspan="2" |{{zastava|Ciper}}, {{zastava|Češka}}, {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Latvija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Malta}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Slovaška}}, {{zastava|Slovenija}} |25 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[2007]] | colspan="2" |{{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Romunija}} |27 |- |valign="top"|[[1. julij]] [[2013]] | colspan="2" |{{zastava|Hrvaška}} |28 |} '''Opombe:''' * [[Grenlandija]], ki ji je [[Danska]] leta [[1979]] podelila samoupravo, je izstopila iz [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] leta [[1985]], po izvedbi [[referendum]]a. * Precej prekomorskih teritorijev ima tesne povezave s posamezno članico EU, kot na primer [[Grenlandija]], otok [[Man]], [[Azori]] in [[Madeira]] (glej [[Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU]]). == Širitev Evropske unije == {{main|Potencialna širitev Evropske unije}} Proces širitve Evropske unije je bil sprožen decembra [[1997]] v [[Luksemburg]]u, ko je [[Evropski svet]] sprejel zgodovinsko odločitev o širitvi, s katero je opredelil [[proces širitve Evropske Unije]] v najširšem obsegu. Vanj so vključene vse države, ki želijo pristopiti k EU. Gre za obsežen nenehno dopolnjujoč in nepretrgan proces. Vsaka država kandidatka v tem procesu napreduje s svojo hitrostjo, ki je odvisna od njene usposobljenosti za vstop. Sestavni deli procesa širitve so: === Evropska konferenca === Predstavlja večstranski okvir, ki povezuje vse države kandidatke. Je forum za razpravo o temah, ki so v skupnem interesu, kot na primer skupna zunanja in [[varnostna politika]] ter okvir za pogajanja držav članic z državami kandidatkami. Ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo 15 držav članic in 12 držav kandidatk, je potekal marca [[1998]] v [[London]]u. [[Turčija]] se je prvič udeležila sestanka Evropske konference novembra [[2000]] v [[Sochauxu]], ko je ta forum začel delovati v celoti. === Pristopni proces === Začel se je marca [[1998]]. Vanj je bilo vključenih trinajst držav, ki so vložile prošnje za članstvo: [[Bolgarija]], [[Ciper]], [[Češka]], [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Madžarska]], [[Malta]], [[Poljska]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], Hrvaška in [[Turčija]], sedaj pa so vanj vključene dve: [[Makedonija]] in [[Turčija]]. Za države kandidatke veljajo enaka [[pristopna merila]], ne glede na to, ali so se pogajanja o pristopu že začela ali ne. Pristopni proces je sestavljen iz pogajanj o pristopu, poglobljene predpristopne strategije, pregleda [[Usklajenost domače zakonodaje|usklajenosti domače zakonodaje]] z [[Evropski pravni red|evropskim pravnim redom]]- ([[screening]]) ter iz pregledne procedure. ==== Pristopna pogajanja ==== Določajo pogoje vključevanja vsake države kandidatke v EU. Usmerjajo se predvsem na sprejem, izvajanje in utrditev evropskega pravnega reda ter na določanje prehodnih obdobij, ki morajo biti omejena v svojem obsegu in času trajanja. Pogajanja o širitvi potekajo v obliki medvladne pristopne konference med državami članicami EU na eni in [[Država kandidatka|državo kandidatko]] na drugi strani. Na osnovi pregleda usklajenosti zakonodaje z evropskim pravnim redom, [[evropska komisija]] predlaga [[skupno stališče EU]] za vsako od [[31 poglavij]] evropskega pravnega reda, ki ga morajo soglasno potrditi države članice EU. Rezultat uspešno končanih pogajanj je [[sporazum]] v obliki [[Pristopna pogodba|pristopne pogodbe]]. Slednjo morata potrditi [[svet EU]] in [[evropski parlament]]. Po podpisu pristopne pogodbe sledi [[ratifikacija]] v parlamentih držav članic ter v parlamentu države [[kandidat]]ke. Pred [[Ratifikacija|ratifikacijo]] v domačem parlamentu lahko država kandidatka izvede [[referendum]]. Po končanih ratifikacijah pogodba stopi v veljavo in država postane članica EU. Marca 1998 so se na priporočilo [[Evropska komisija|evropske komisije]] začela pristopna pogajanja s šestimi državami t. i. [[Luksemburg|luksemburške skupine]]; [[Ciper|Ciprom]], [[Češka|Češko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Slovenija|Slovenijo]], ki se jim je februarja 2000 pridružilo še šest držav t. i. [[Helsinki|helsinške skupine]] - [[Bolgarija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Malta]], [[Romunija]] in [[Slovaška]]. Čeprav je Turčija kandidatka za članstvo, se pogajanja še niso začela, ker država ne izpolnjuje nekaterih [[Københavnska merila|københavnskih meril]] - predvsem političnih. ==== Poglobljena predpristopna strategija ==== Namen poglobljene predpristopne strategije je pomagati državam kandidatkam pri prilagajanju domače [[Zakonodaja|zakonodaje]] [[Evropski pravni red|evropskemu pravnemu redu]]. [[Strategija]] temelji na [[Evropski sporazum|evropskih sporazumih]], pristopnih [[Partnerstvo|partnerstvih]] in državnih programih za prevzem evropskega pravnega reda, na predpristopni pomoči ter odpiranju programov in [[Agencija|agencij]] EU za države kandidatke. Poglobljena predpristopna strategija tako združuje vse oblike podpore EU v enoten okvir. ===== Evropski pridružitveni sporazum ===== Pravni okvir za odnos med evropsko skupnostjo ter [[Ciper|Ciprom]], [[Malta|Malto]] in [[Turčija|Turčijo]] so [[pridružitveni sporazum]]i iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let, ki večinoma obravnavajo področje [[Trgovina|trgovine]], z namenom vzpostaviti [[Carinska unija|carinsko unijo]]. S Turčijo je carinska unija začela veljati že leta 1996. V nasprotju z evropskimi sporazumi ne vsebujejo političnega dialoga, ki je bil vzpostavljen kasneje na osnovi drugih dokumentov. Pridružitveni in evropski sporazumi priznavajo namero [[Pridružitvena država|pridružitvenih držav]], da postanejo članice Evropske unije. Njihov namen je bil kasneje potrjen v [[Individualna prošnja|individualnih prošnjah]] za članstvo. [[Slovenija]] je svojo prošnjo za članstvo oddala 10. junija 1996. ===== Pristopno partnerstvo ===== To je odgovor na potrebo po neposredni pomoči za reševanje specifičnih potreb posameznih držav kandidatk. Pristopno partnerstvo vsake države določa jasne kratko- in srednjeročne prednostne naloge ter [[finančna sredstva]] za njihovo učinkovito izpolnjevanje. Pristopna partnerstva je evropska komisija predstavila oktobra 1999 in dopolnila februarja 2000. Vanjo je vključila [[Predpristopna pomoč|predpristopno pomoč]], ki je od leta 2000 na voljo v okviru treh predpristopnih programov: [[Phare]] (gradnja institucij in tesno institucionalno sodelovanje, podpora investicijam in programi integriranega regijskega razvoja), [[ISPA]] ([[Okolje|okoljska infrastruktura]] in [[Promet|prometna infrastruktura]]) in [[SAPARD]] (razvoj [[Kmetijstvo|kmetijstva]] in [[Podeželje|podeželja]]) ter v obliki [[Sofinanciranje|sofinanciranja]] mednarodnih [[Denar|denarnih ustanov]]. ===== Državni program za prevzem evropskega pravnega reda ===== [[Evropski pravni red]] '''''Acquis communautaire''''' zajema celotno zakonodajo evropskih skupnosti, ki se je ustvarjala in novelirala zadnjih 40 let. Vključuje [[Rimska ustanovitvena pogodba|rimsko ustanovitveno pogodbo]] ter njeno nadgradnjo: [[Enotna listina|enotno listino]] ter [[Maastrichtska pogodba|maastrichtsko pogodbo]] in [[Amsterdamska pogodba|amsterdamsko pogodbo]], vse [[Uredba|uredbe]] in [[Direktiva|direktive]], ki jih sprejema [[svet EU]], kot tudi [[Odločba sodišča|odločbe sodišča]] evropskih skupnosti. [[Slovenija]] je v okviru pristopnega partnerstva marca 1998 pripravila prvi državni program za prevzem evropskega pravnega reda, v katerem so določeni [[rok]]i za izpolnitev prednostnih [[Naloga|nalog]] in [[cilj]]ev, skupaj z navedbo potrebnih [[Kader|kadrovskih virov]] in [[Finance|finančnih virov]]. Zaradi kratkoročnega značaja prvega programa je Vlada RS v začetku leta 1999 pripravila nov srednjeročni program, ki opredeljuje naloge za obdobje od leta 1999 do konca 2002, to je bil ciljni datum katerega si je postavila Republika Slovenija, da bo pripravljena na obveze , ki izhajajo iz članstva v EU. Aprila 1999 ga je obravnaval tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] in o njem sprejel sklepe ter stališča kot napotilo vladi pri njegovem izvajanju, dopolnjevanju in spreminjanju. Državni program ni končen dokument,saj se je dopolnjeval in spreminjal vse do [[Vstop|vstopa Slovenije v EU]]. Omogočal je celovit pregled vseh nalog na [[Zakonodaja|zakonodajnem področju]] in [[Uprava|upravnem področju]] ter omogočal nadzor nad njihovim izvajanjem. Je tudi eden od temeljev za pripravo rednih letnih poročil [[Evropska komisija|evropske komisije]] o napredku. === Agenda 2000 === [[Agenda 2000]] je enoten okvir , v katerem je evropska komisija julija 1997 podala širšo perspektivo [[Razvoj EU|razvoja EU]] in njenih politik, celostni vpliv širitve, mnenja o prošnjah za članstvo srednje in [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih držav]] ter finančni okvir za obdobje 2000-2006. === Redna poročila evropske komisije === [[Redno poročilo|Redna poročila]] [[Evropska komisija|evropske komisije]] so ocena o napredku posamezne kandidatke na poti do članstva, ki so podlaga za odločitev [[Svet EU|sveta EU]] o začetku in nadaljnjem poteku pogajanj. Prvo poročilo je evropska komisija predstavila novembra 1998, leto dni po izdaji mnenj o prošnjah za članstvo. Sledili sta mu še dve skupini rednih poročil- leta 1999 in 2000. Redna poročila so predmet razprave med državami članicami na zasedanjih evropskega sveta. === Širitvena strategija === Širitvena strategija , ki je bila decembra 2000 potrjena na zasedanju evropskega sveta v [[Nica|Nici]], je [[sinteza poročil]] o napredku [[Država kandidatka|držav kandidatk]] pri izpolnjevanju [[Merila za članstvo|meril za članstvo]]. Vsebuje tudi aktualno [[Predpristopna strategija|predpristopno strategijo]] in njene prednostne naloge ter [[poročilo o trenutnem stanju]] in poteku pogajanj v prihodnje. == Jeziki Evropske unije == Jeziki Evropske unije so [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]], ki jih govore ljudje v državah članicah Evropske unije. To je 24 uradnih jezikov. Uradni jeziki so: [[angleščina]], [[bolgarščina]], [[češčina]], [[danščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[grščina]], [[hrvaščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[irščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[madžarščina]], [[malteščina]], [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[španščina]] in [[švedščina|švedščina.]] == Izstop članice == [[Slika:Anti-Brexit, People’s Vote march, London, October 19, 2019 15.jpg|sličica|231x231_pik|Protesti proti [[Brexit|brexitu]]; [[London]], [[19. oktober]] [[2019]]]] Evropska unija je z neuspešno Ustavno pogodbo za Evropsko Unijo prvič odprla možnost izstopa ali suspenza članice iz Evropske unije s strani drugih članic. Članica se lahko tudi sama odloči, da izstopi iz članstva. Z [[Referendum|referendumom]] je Združeno kraljestvo leta 2016 sklenilo zapustiti Evropsko unijo kot prva takšna država. Država je po prehodnem obdobju formalno izstopila iz unije 31. januarja 2020, od 1. januarja 2021 nadaljnje sodelovanje med EU in ZK ureja Sporazum o trgovini in sodelovanju.<ref>https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2021:149:FULL&from=EN</ref> Obstajale so tudi grožnje, da bo zapustila Evropsko unijo tedaj prezadolžena [[Grčija]]. V Grčiji se je za to leta 2015 uporabljal izraz [[grexit]], tako da se uporablja za izstop Združenega kraljestva izraz [[brexit]]. {| class="wikitable" ! width="12%" |Datum izstopa ! Izstopna država ! Članic po odhodu |- |[[1. januar]] [[1985]] |{{zastava|Grenlandija}} izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- | valign="top" |[[31. januar]] [[2020]]||{{zastava|Združeno kraljestvo}} ([[Brexit]])<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Združeno kraljestvo je izstopilo iz EU|url=https://www.delo.si/novice/svet/britansko-clanstvo-v-eu-se-izteka-274822.html|website=www.delo.si|date=2020-01-31|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Jure|last=Kosec}}</ref> |27 |} == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Potovanje po Evropi]] (za [[slovenci|slovenske]] [[državljan]]e) * [[Naziv Evropske unije v uradnih jezikih]] * [[Hiša evropske zgodovine]] * [[Združene države Evrope]] * [[Jadranska listina]] * [[Evropska centralna banka]] (ECB) * [[Evropska bančna federacija]] (EBF) * [[Demokratični deficit v Evropski uniji]] * [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] * [[Evropski socialni sklad]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|European Union|Evropska unija}} * [http://ec.europa.eu/publications/index_sl.htm -EU-kotiček za lahko branje-informacije] * https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160418210125/https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf |date=2016-04-18 }} (Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju EU, Listina EU o temeljnih pravicah) * [http://www.euronews.net EU - TV novice/v-en ] * Predsedovanje Fancije [[EU]]- [http://www.eu2008.fr/webdav/site/PFUE/shared/ProgrammePFUE/Programme_SLpdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Predsedovanje Slovenije [[EU]]- [http://www.eu2008.si/] * http://www.evropska-unija.si/ * http://evropa.gov.si/ * http://www.coe.si/ * http://europa.eu/ * [http://geteuropa.eu/ Iskanje Europa.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912020149/http://geteuropa.eu/ |date=2017-09-12 }} * [http://www.pcmg.com/ Pospeševalni center za malo gospodarstvo v EU] * [http://www.cordis.lu/ Osrednji informacijski vir za raziskovanja in tehnološki razvoj EU] * http://www.youtube.com/user/eutube {{Članice EU in kandidatke}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{Predsednik EU komisije}}{{Evropski svet}}{{Predsedniki Evropskega sveta|Predsedniki Evropskega sveta=}}{{Predsedniki Evropske centralne banke|Predloga:Predsedniki Evropske centralne banke=}}{{Nobelova nagrada za mir}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropska unija| ]] [[Kategorija:Federalizem]] [[Kategorija:Politični sistemi]] [[Kategorija:Naddržavne zveze]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] nfgagr85ku7t6ucighr8gqskuloe0qi 0 5701 6767950 6762502 2026-10-20T21:14:49Z Pv21 142817 Dopolnitev mandata PRS in vpliv (wikileaks) 6767950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Milan Kučan | order=1. [[predsednik Republike Slovenije]] | term_start=25. junij 1991 | term_end=22. december 2002<br><small>(predsednik od [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitve Slovenije]]</small>) | order2= 5. [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik Predsedstva<br>Republike Slovenije]] | term_start2=1990 | term_end2=25. junij 1991 | predecessor3=[[Janez Stanovnik]]<br><small>(kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije)</small> | successor=[[Janez Drnovšek]] | order4 = [[Zveza komunistov Slovenije|Predsednik Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] | term_start4= maj 1986 | term_end4=december 1989 | predecessor4=[[Andrej Marinc]] | successor4=[[Ciril Ribičič]] | spouse=[[Štefka Kučan]] | party=[[Zveza komunistov Slovenije]], [[Združena lista socialnih demokratov]], nobena | vicepresident= | office= }} '''Milan Kučan''' [mílan kúčan], [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[14. januar]] [[1941]], [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (danes [[Slovenija]]). Kučan je bil ''predsednik [[Predsedstvo Socialistične Republike Slovenije|Predsedstva Republike Slovenije]]'' v okviru Jugoslavije, in sicer od izvolitve na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 do 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila neodvisnost. 23. decembra 1991 se je funkcija s sprejetjem [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] preimenovala v ''predsednika Republike Slovenije'' in uvedla petletni mandat. Ob koncu dveletnega mandata je bil 6. decembra 1992 ponovno izvoljen za predsednika na prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Leta 1997 je bil izvoljen še za drugi petletni mandat, ki se mu je iztekel 1. decembra 2002. == Mladost in izobraževanje == [[Slika:Vladimir Putin in Slovenia 16 June 2001-3.jpg|thumb|250px|Kučan z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] leta 2001, kot gostitelj [[Vrh Bush-Putin|vrha Bush-Putin]]]] Rodil se je na [[Goričko|goričkem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]], v vasi [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]. Odraščal je v [[luteranstvo|evangeličanski]] kmečki družini petih otrok z očetom Kolomanom Küčanom (padel na fronti 1944) in materjo, učiteljico Marijo (roj. Varga). Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Prekmurju. Leta 1964 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in se kmalu vključil v komunistično organizacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan > Biografija|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/ostalo/biografija|website=www.bivsi-predsednik.si|accessdate=2025-01-18}}</ref> == Politika == [[Slika:Milan Kučan.jpg|levo|sličica|Kučan leta 1962]] Prvi pomemben politični položaj, ki ga je zasedal, je bil predsednik [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] od 1968 do 1969. Nato je postal član sekretariata [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]]. Na tem položaju je ostal do leta 1973, ko je postal sekretar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]]. Leta 1978 je postal predsednik [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščine Socialistične republike Slovenije]]. To dolžnost je opravljal do leta 1982, ko je postal slovenski predstavnik v predsedstvu [[Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije|Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije]]. Od pomladi 1986 do decembra 1989 je bil predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. === Predsednik republike === Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah v drugem krogu (njegov glavni protikandidat je bil [[Jože Pučnik]]) izvoljen za dveletni mandat predsednika [[Predsedstvo Socialistične republike Slovenije|Predsedstva Republike Slovenije]]. Funkcijo je opravljal med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]]. Tik pred začetkom vojne je podpisal [[Deklaracija za mir 1991|Deklaracijo za mir 1991]], katere podpisniki so se zavzemali za neke vrste razorožitev Slovenije in Slovenijo brez vojske.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=B4_meZpjmy8|title=Jože Pučnik ob 10. obletnici Demosa|date=1999-11-25|accessdate=2025-12-16|last=Pučnik|first=Jože}}</ref> Kučan je Slovenijo zastopal na mirovni konferenci o nekdanji Jugoslaviji v Haagu in Bruslju, na kateri je bilo sklenjeno, da lahko narodi nekdanje Jugoslavije svobodno določijo svojo prihodnost kot samostojne države. 22. maja 1992 je Slovenijo zastopal tudi ob sprejemu v Organizacijo združenih narodov. Po osamosvojitvi je ponovno kandidiral in bil leta 1992 že v prvem krogu izvoljen za petletni mandat. Začetek mandata je zaznamoval politični spor glede pristojnosti predsednika republike, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, v razmerju z obrambnim ministrom, kar je bil tedaj [[Janez Janša]]. Na precejšen odpor med osamosvojitelji, med njimi so bili poleg Janše tudi [[Igor Bavčar|Igor Bavčar,]] [[France Bučar]], [[Jelko Kacin]], [[Lojze Peterle]] in [[Dimitrij Rupel]], je naletela tudi Kučanova odločitev, da državni odlikovanji [[Častni znak svobode Republike Slovenije|zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] podeli [[Ljubo Bavcon|Ljubu Bavconu]] in [[Janko Pleterski|Janku Pleterskemu]], ki sta, kot so omenjeni zapisali v pismu, sodelovala s povojnim represivnim režimom oziroma nasprotovala osamosvojitvi. Kučan je po mnenju podpisnikov s podelitvijo odlikovanja razvretnotil osamosvojitev, zato so odlikovanja sami vrnili.<ref>{{Navedi splet |last=Daugul |first=Larisa |title=Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/milan-kucan-prvi-predsednik-samostojne-slovenije/640921 |access-date=2026-10-20 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2022-12-13 |title=Skok v leto 1993, ko so osamosvojitelji odlikovanja vrnili v vrečki Bata (FOTO) |url=https://n1info.si/novice/slovenija/osamosvojitelji-vrnili-odlikovanja-v-plasticni-vrecki-foto/ |access-date=2026-10-20 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kučanov prvi mandat sta zaznamovali tudi orožarski aferi; leta 1993 mu je obrambni minister Janez Janša očital vpletenost v združbo, ki je na mariborskem letališču hranila 120 ton skritega orožja, ki naj bi ga nato uporabili za izvedbo državnega udara in vnovično uvedbo komunizma. Leto kasneje se je zgodila odmevnejša [[afera Depala vas]]; v istoimenskem kraju so organi aretirali sodelavca policijske obveščevalne službe Milana Smolnikarja, aretacija pa naj bi dokazovala Kučanovo vpletenost v zaroto proti ministrstvu za obrambo, ki je bilo takrat pod vodstvom Janše. Zaradi afere in domnevnega poseganja obveščevalcev v civilno sfero je takratni predsednik vlade [[Janez Drnovšek]] zahteval Janševo razrešitev, Kučan pa se je zagovarjal pred parlamentarno komisijo. Kučan je leta [[Volitve predsednika Republike Slovenije 1997|1997]] kandidiral za drugi polni predsedniški mandat (v skladu z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991). Nov petletni mandat je osvojil že v prvem krogu, prejel je 55,57 odstotka glasov. Zaznamovalo ga je nadaljnje prizadevanje za evropsko integracijo. Med drugim je podprl Natovo posredovanje v Srbiji leta 1999. V Kučanovem mandatu je bila Slovenija deležna tudi prvih visokih mednarodnih obiskov, med drugim so mlado državo obiskali junija 1999 ameriški predsednik [[Bill Clinton]], v letih 1996 in 1999 papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], leta 2001 pa sta bila na vrhu na Brdu pri Kranju sočasno prisotna ameriški predsednik [[George Walker Bush|George Bush]] in ruski predsednik [[Vladimir Putin]]. Kučanov mandat se je iztekel 22. decembra 2002, ko je posle predsednika prevzel Janez Drnovšek.<ref>{{Navedi splet |title=Zadnji delovni dan Milana Kučana {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zadnji-delovni-dan-milana-kucana.html |access-date=2026-10-20 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> === Po predsedniškem mandatu === Od novembra 2004 je Kučan član Madridskega kluba, združenja nekdanjih demokratičnih državnikov, ki si prizadeva za krepitev demokratične vladavine.<ref>[http://www.clubmadrid.org The Club of Madrid]</ref> Skupaj z Michelom Rocardom, nekdanjim francoskim premierjem, predseduje Mednarodnemu kolegiju. Leta 2004 je soustanovil in postal predsednik [[Forum 21|Foruma 21]], slovenskega levičarskega društva, ki je razpravljalo o vprašanjih, pomembnih za prihodnji razvoj Slovenije in njen položaj v globalni družbi.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref> Kučan je tudi član Evropskega sveta za strpnost in spravo, neprofitne organizacije, ustanovljene leta 2008 za spremljanje strpnosti v Evropi in dajanje priporočil za boj proti ksenofobiji in nestrpnosti na celini. [[Slika:2015 commemoration at the Russian Chapel 14.jpg|sličica|Kučan kot govornik pri [[Ruska kapelica|Ruski kapelici]] (2015)]] Leta 2014 je prejel [[Bodeča neža (nagrada)|nagrado bodeča neža]] za seksistično izjavo, ko je novinarki svetoval, naj se ukvarja s tem, da ni poročena, namesto da ga sprašuje.<ref>{{navedi revijo |first1=Anja |last1=Kocman |first2=Danaja |last2=Grešak |title=Bodeča neža kot metoda zoperstavljanja seksističnemu govoru |journal=[[Časopis za kritiko znanosti|Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo]] |issue=268 |pages=230–242 |url=http://ckz.si/arhiv/268/CKZ268_Notranja_NET-pages-230-242.pdf |access-date=2022-09-30 |archive-date=2022-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220930132536/http://ckz.si/arhiv/268/CKZ268_Notranja_NET-pages-230-242.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 2011 je bil Kučan med podporniki, ki so Zorana Jankovića pozvali, naj kandidira na državnozborskih volitvah tistega leta. Jankovića je Kučan vselej podprl tudi pri kandidaturah za župana Mestne občine Ljubljana. Leta 2022 je za predsednico republike podprl [[Nataša Pirc Musar|Natašo Pirc Musar]],<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan podpore Pirc Musar ne umika, jo pa širi na Vajgla in Brgleza|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milan-kucan-podpore-pirc-musar-ne-umika-jo-pa-siri-na-vajgla-in-brgleza/|website=N1|date=2022-09-15|accessdate=2025-01-18|language=sl-SI|first=M. R. , R.|last=A}}</ref> na državnozborskih volitvah leta 2026 pa stranke [[15. vlada Republike Slovenije|odhajajoče leve koalicije]].<ref>{{Navedi splet |title=Milan Kučan: Te volitve odločajo med politiko, ki gradi, in politiko, ki ruši |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/milan-kucan-te-volitve-odlocajo-med-politiko-ki-gradi-in-politiko-ki-rusi |access-date=2026-10-20 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> == Vpliv na politiko in javno sfero == Iz ameriških diplomatskih depeš, ki jih je razkril [[WikiLeaks]], izhaja, da sta se novembra 2005 sešla takratni slovenski predsednik in nekdani premier Janez Drnovšek ter ameriški veleposlanik [[Thomas Robertson]]. V pogovoru naj bi Drnovšek dejal, da je Kučan izvajal močan pritisk na slovenske medije, ki da so pretežno naklonjeni levici, z njegovim umikom iz uradnega političnega delovanja pa naj bi se razmere v smeri večje svobode tiska izboljšale.<ref>{{Navedi splet |title=Wikileaks: Kučan je pritiskal na medije, za Pahorja pa dejal, da veliko govori, a brez vsebine {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/wikileaks-kucan-je-pritiskal-na-medije-za-pahorja-pa-dejal-da-veliko-govori-a-brez-vsebine.html |access-date=2026-10-20 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Wikileaks tudi o slovenski politiki |url=https://www.mladina.si/142813/wikileaks-tudi-o-slovenski-politiki/ |access-date=2026-10-20 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=V |first=G. |title=WikiLeaks: Slovenski mediji naklonjeni levici, RTV Slovenija verodostojna |url=https://www.rtvslo.si/svet/wikileaks-slovenski-mediji-naklonjeni-levici-rtv-slovenija-verodostojna/265315 |access-date=2026-10-20 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ko je Borut Pahor leta 2010 s terminom "strici iz ozadja" opozoril, da obstajajo ljudje iz civilne družbe, ki želijo vplivati na politiko, se je med njimi omenjalo tudi Milana Kučana. Na soočenju pred [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniškimi volitvami]] (2017) na [[POP TV]] je [[Borut Pahor]] izjavil, da ga je, ko je bil [[9. vlada Republike Slovenije|predsednik vlade RS]], Milan Kučan pozval, naj odstopi, saj bodo na mesto predsednika vlade umestili [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].{{navedi vir}} Bil je med skupino državljanov, ki so prišli Jankovića osebno pozvat, naj na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah 2011]] kandidira. Janković je na volitvah zmagal, vlade pa mu ni uspelo sestaviti. Javno je podpiral tudi [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]], na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|predsedniških volitvah 2012]] pa je podporo izrekel [[Danilo Türk|Danilu Türku]].{{cn}} [[Slika:Državna proslava ob dnevu reformacije 2010.jpg|sličica|Na proslavi leta 2010]] Ko je eden od ustanovnih članov [[Stranka modernega centra|SMC]] [[Bojan Dobovšek]] izstopil iz stranke, je med razloge med drugim navedel, da se je [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] o odločitvah prevečkrat posvetoval z Milanom Kučanom in njegovim krogom.{{cn}} Kučan je zanikal, da bi bil stric iz ozadja, da pa je Borutu Pahorju svetoval, če je nasvet želel, prav tako mu je kaj sporočil, če je to čutil sam. == Zasebno == [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737).jpg|sličica|Štefka in Milan Kučan (2022)]] Od leta 1964 je poročen s [[Štefka Kučan|Štefko Kučan]], s katero ima hčeri Ano in Špelo. Živi v ljubljanskih [[Murgle|Murglah]]. Med njegovimi priljubljeni konjički je tudi planinarjenje, med drugim je častni član Planinske zveze Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan|url=https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=206|website=Planinska zveza Slovenije|accessdate=2025-01-18|language=en|first=Planinska zveza|last=Slovenije}}</ref> Redno obiskuje kulturne prireditve. == Odlikovanja in priznanja == * [[zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] – 24. junij 2003<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989?OpenDocument&Click= |title=Up-rs.si |accessdate=2005-12-22 |archive-date=2007-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070311042455/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989?OpenDocument&Click= |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/b66cde3ba98a76c7c1256f870030f873/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989/$FILE/odlikovanje_kucan_obrazlozitev.pdf |title=Up-rs.si |accessdate=2005-12-22 |archive-date=2007-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070329135310/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/b66cde3ba98a76c7c1256f870030f873/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989/$FILE/odlikovanje_kucan_obrazlozitev.pdf |url-status=dead }}</ref> * [[Valvasorjevo častno priznanje]] za izročitev zbirke protokolarnih daril, ki jih je prejel v času svojih predsedniških mandatov, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeju novejše zgodovine Slovenije]] - 2003<ref name=":0">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2003.pdf Komisija za podelitev Valvasorjeve nagrade in priznanj je na svoji seji dne 18.4.2003 sklenila]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023</ref> * [[častni meščan Ljubljane]] – 9. maj 2007 * vatikansko odlikovanje viteza s kolajno Pijevega reda (Collare dell'Ordine Piano) – 19. april 1993 * častni občan Murske Sobote – 2020 == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|first=Dejan|last=Kaloh|title=Milan Kučan : ko boter spregovori o sebi : delo, lik in življenje strica iz ozadja prek njegovih lastnih besed|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=155792899}} * {{navedi knjigo|first=Andreja|last=Molan|first2=Božo|last2=Repe|title=Milan Kučan skozi oči tiskanih medijev med leti 1993–1997 : diplomsko delo|publisher=[A. Molan]|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=30128482}} * {{navedi knjigo|first=Igor|last=Omerza|title=Milan Kučan in UDBA : kronologija tajnega poročanja in pojavljanja : (1969–1990)|publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije : Zavod Aruma|location=Ljubljana|year=2024|cobiss=194159619}} * {{navedi knjigo|last1=Pregl|first1=Slavko|last2=Furlan|first2=Špela|last3=Rupnik|first3=Anton|last4=Vajgl|first4=Ivo|title=Prijatelj, državnik, človek : pričevanja o Milanu Kučanu|publisher=Didakta|location=Radovljica|year=2021|cobiss=40065795}} * {{navedi knjigo|first=Anja|last=Ravnikar|title=Politični govor Milana Kučana|publisher=[A. Ravnikar]|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=76145411|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=145620&lang=slv|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Božo|last=Repe|title=Milan Kučan, prvi predsednik|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280164352}} * {{navedi knjigo|first=Igor|last=Savič|first2=Milan|last2=Kučan|title=Milan Kučan|publisher=Emonica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=76616}} * {{navedi knjigo|last1=Širko|first1=Petra|last2=Repe|first2=Božo|title=Odnos medijev do Milana Kučana od 1997 do 2003 : diplomsko delo|publisher=[P. Širko]|location=Mozirje|year=2006|cobiss=32517730}} * {{navedi knjigo|last1=Ujčič|first1=Tjaša|last2=Lukšič|first2=Igor|title=Vloga Milana Kučana pri osamosvajanju Slovenije : diplomsko delo|publisher=[T. Ujčič]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28453213|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=11545}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih politikov]] *priimek [[Kučan]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} * [http://www.bivsi-predsednik.si/1992-2002/ Arhivska uradna spletna stran Predsednika republike Slovenije Milana Kučana 1992 - 2002] * [http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf Pisarna bivšega Predsednika republike Slovenije Milana Kučana 2002-2007] * [http://www.up-rs.si/ Uradna spletna stran Predsednika republike Slovenije] * [http://www.bivsi-predsednik.si/ Bivši predsedniki republike Slovenije]<br /> {{s-start}} {{s-ppo}} {{succession box | title = [[predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] | years = 1986–1989 | before = [[Andrej Marinc]] | after = [[Ciril Ribičič]] }} {{s-off}} {{succession box | title= [[predsednik Republike Slovenije]] | years = 1990–2002<br>(1990–1991 kot '''''predsednik Predsedstva Republike Slovenije''''') | before = [[Janez Stanovnik]]'''<br>''kot '''predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije'' | after = [[Janez Drnovšek]] }} {{s-end}} {{Navpolja | list1 = {{Predsedniki Predsedstva SR Slovenije}} {{Predsedniki Slovenije}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kučan, Milan}} [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Predsedstva Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Skupščine Socialistične republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] [[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije]] [[Kategorija:Člani Rimskega kluba]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] [[Kategorija:Protektorji Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Nosilci reda slona]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci velereda kralja Tomislava]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] e979clktfxwmc1nnc3i5kmq5zv2qf8x 6767961 6767950 2026-10-20T21:33:39Z Pv21 142817 /* Vpliv na politiko in javno sfero */ 6767961 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Milan Kučan | order=1. [[predsednik Republike Slovenije]] | term_start=25. junij 1991 | term_end=22. december 2002<br><small>(predsednik od [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitve Slovenije]]</small>) | order2= 5. [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik Predsedstva<br>Republike Slovenije]] | term_start2=1990 | term_end2=25. junij 1991 | predecessor3=[[Janez Stanovnik]]<br><small>(kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije)</small> | successor=[[Janez Drnovšek]] | order4 = [[Zveza komunistov Slovenije|Predsednik Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] | term_start4= maj 1986 | term_end4=december 1989 | predecessor4=[[Andrej Marinc]] | successor4=[[Ciril Ribičič]] | spouse=[[Štefka Kučan]] | party=[[Zveza komunistov Slovenije]], [[Združena lista socialnih demokratov]], nobena | vicepresident= | office= }} '''Milan Kučan''' [mílan kúčan], [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[14. januar]] [[1941]], [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (danes [[Slovenija]]). Kučan je bil ''predsednik [[Predsedstvo Socialistične Republike Slovenije|Predsedstva Republike Slovenije]]'' v okviru Jugoslavije, in sicer od izvolitve na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 do 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila neodvisnost. 23. decembra 1991 se je funkcija s sprejetjem [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] preimenovala v ''predsednika Republike Slovenije'' in uvedla petletni mandat. Ob koncu dveletnega mandata je bil 6. decembra 1992 ponovno izvoljen za predsednika na prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Leta 1997 je bil izvoljen še za drugi petletni mandat, ki se mu je iztekel 1. decembra 2002. == Mladost in izobraževanje == [[Slika:Vladimir Putin in Slovenia 16 June 2001-3.jpg|thumb|250px|Kučan z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] leta 2001, kot gostitelj [[Vrh Bush-Putin|vrha Bush-Putin]]]] Rodil se je na [[Goričko|goričkem]] delu [[Prekmurje|Prekmurja]], v vasi [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]]. Odraščal je v [[luteranstvo|evangeličanski]] kmečki družini petih otrok z očetom Kolomanom Küčanom (padel na fronti 1944) in materjo, učiteljico Marijo (roj. Varga). Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Prekmurju. Leta 1964 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in se kmalu vključil v komunistično organizacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan > Biografija|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/ostalo/biografija|website=www.bivsi-predsednik.si|accessdate=2025-01-18}}</ref> == Politika == [[Slika:Milan Kučan.jpg|levo|sličica|Kučan leta 1962]] Prvi pomemben politični položaj, ki ga je zasedal, je bil predsednik [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] od 1968 do 1969. Nato je postal član sekretariata [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]]. Na tem položaju je ostal do leta 1973, ko je postal sekretar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]]. Leta 1978 je postal predsednik [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščine Socialistične republike Slovenije]]. To dolžnost je opravljal do leta 1982, ko je postal slovenski predstavnik v predsedstvu [[Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije|Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije]]. Od pomladi 1986 do decembra 1989 je bil predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. === Predsednik republike === Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah v drugem krogu (njegov glavni protikandidat je bil [[Jože Pučnik]]) izvoljen za dveletni mandat predsednika [[Predsedstvo Socialistične republike Slovenije|Predsedstva Republike Slovenije]]. Funkcijo je opravljal med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]]. Tik pred začetkom vojne je podpisal [[Deklaracija za mir 1991|Deklaracijo za mir 1991]], katere podpisniki so se zavzemali za neke vrste razorožitev Slovenije in Slovenijo brez vojske.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=B4_meZpjmy8|title=Jože Pučnik ob 10. obletnici Demosa|date=1999-11-25|accessdate=2025-12-16|last=Pučnik|first=Jože}}</ref> Kučan je Slovenijo zastopal na mirovni konferenci o nekdanji Jugoslaviji v Haagu in Bruslju, na kateri je bilo sklenjeno, da lahko narodi nekdanje Jugoslavije svobodno določijo svojo prihodnost kot samostojne države. 22. maja 1992 je Slovenijo zastopal tudi ob sprejemu v Organizacijo združenih narodov. Po osamosvojitvi je ponovno kandidiral in bil leta 1992 že v prvem krogu izvoljen za petletni mandat. Začetek mandata je zaznamoval politični spor glede pristojnosti predsednika republike, ki je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil, v razmerju z obrambnim ministrom, kar je bil tedaj [[Janez Janša]]. Na precejšen odpor med osamosvojitelji, med njimi so bili poleg Janše tudi [[Igor Bavčar|Igor Bavčar,]] [[France Bučar]], [[Jelko Kacin]], [[Lojze Peterle]] in [[Dimitrij Rupel]], je naletela tudi Kučanova odločitev, da državni odlikovanji [[Častni znak svobode Republike Slovenije|zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] podeli [[Ljubo Bavcon|Ljubu Bavconu]] in [[Janko Pleterski|Janku Pleterskemu]], ki sta, kot so omenjeni zapisali v pismu, sodelovala s povojnim represivnim režimom oziroma nasprotovala osamosvojitvi. Kučan je po mnenju podpisnikov s podelitvijo odlikovanja razvretnotil osamosvojitev, zato so odlikovanja sami vrnili.<ref>{{Navedi splet |last=Daugul |first=Larisa |title=Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/milan-kucan-prvi-predsednik-samostojne-slovenije/640921 |access-date=2026-10-20 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2022-12-13 |title=Skok v leto 1993, ko so osamosvojitelji odlikovanja vrnili v vrečki Bata (FOTO) |url=https://n1info.si/novice/slovenija/osamosvojitelji-vrnili-odlikovanja-v-plasticni-vrecki-foto/ |access-date=2026-10-20 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kučanov prvi mandat sta zaznamovali tudi orožarski aferi; leta 1993 mu je obrambni minister Janez Janša očital vpletenost v združbo, ki je na mariborskem letališču hranila 120 ton skritega orožja, ki naj bi ga nato uporabili za izvedbo državnega udara in vnovično uvedbo komunizma. Leto kasneje se je zgodila odmevnejša [[afera Depala vas]]; v istoimenskem kraju so organi aretirali sodelavca policijske obveščevalne službe Milana Smolnikarja, aretacija pa naj bi dokazovala Kučanovo vpletenost v zaroto proti ministrstvu za obrambo, ki je bilo takrat pod vodstvom Janše. Zaradi afere in domnevnega poseganja obveščevalcev v civilno sfero je takratni predsednik vlade [[Janez Drnovšek]] zahteval Janševo razrešitev, Kučan pa se je zagovarjal pred parlamentarno komisijo. Kučan je leta [[Volitve predsednika Republike Slovenije 1997|1997]] kandidiral za drugi polni predsedniški mandat (v skladu z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991). Nov petletni mandat je osvojil že v prvem krogu, prejel je 55,57 odstotka glasov. Zaznamovalo ga je nadaljnje prizadevanje za evropsko integracijo. Med drugim je podprl Natovo posredovanje v Srbiji leta 1999. V Kučanovem mandatu je bila Slovenija deležna tudi prvih visokih mednarodnih obiskov, med drugim so mlado državo obiskali junija 1999 ameriški predsednik [[Bill Clinton]], v letih 1996 in 1999 papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], leta 2001 pa sta bila na vrhu na Brdu pri Kranju sočasno prisotna ameriški predsednik [[George Walker Bush|George Bush]] in ruski predsednik [[Vladimir Putin]]. Kučanov mandat se je iztekel 22. decembra 2002, ko je posle predsednika prevzel Janez Drnovšek.<ref>{{Navedi splet |title=Zadnji delovni dan Milana Kučana {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zadnji-delovni-dan-milana-kucana.html |access-date=2026-10-20 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> === Po predsedniškem mandatu === Od novembra 2004 je Kučan član Madridskega kluba, združenja nekdanjih demokratičnih državnikov, ki si prizadeva za krepitev demokratične vladavine.<ref>[http://www.clubmadrid.org The Club of Madrid]</ref> Skupaj z Michelom Rocardom, nekdanjim francoskim premierjem, predseduje Mednarodnemu kolegiju. Leta 2004 je soustanovil in postal predsednik [[Forum 21|Foruma 21]], slovenskega levičarskega društva, ki je razpravljalo o vprašanjih, pomembnih za prihodnji razvoj Slovenije in njen položaj v globalni družbi.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref> Kučan je tudi član Evropskega sveta za strpnost in spravo, neprofitne organizacije, ustanovljene leta 2008 za spremljanje strpnosti v Evropi in dajanje priporočil za boj proti ksenofobiji in nestrpnosti na celini. [[Slika:2015 commemoration at the Russian Chapel 14.jpg|sličica|Kučan kot govornik pri [[Ruska kapelica|Ruski kapelici]] (2015)]] Leta 2014 je prejel [[Bodeča neža (nagrada)|nagrado bodeča neža]] za seksistično izjavo, ko je novinarki svetoval, naj se ukvarja s tem, da ni poročena, namesto da ga sprašuje.<ref>{{navedi revijo |first1=Anja |last1=Kocman |first2=Danaja |last2=Grešak |title=Bodeča neža kot metoda zoperstavljanja seksističnemu govoru |journal=[[Časopis za kritiko znanosti|Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo]] |issue=268 |pages=230–242 |url=http://ckz.si/arhiv/268/CKZ268_Notranja_NET-pages-230-242.pdf |access-date=2022-09-30 |archive-date=2022-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220930132536/http://ckz.si/arhiv/268/CKZ268_Notranja_NET-pages-230-242.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 2011 je bil Kučan med podporniki, ki so Zorana Jankovića pozvali, naj kandidira na državnozborskih volitvah tistega leta. Jankovića je Kučan vselej podprl tudi pri kandidaturah za župana Mestne občine Ljubljana. Leta 2022 je za predsednico republike podprl [[Nataša Pirc Musar|Natašo Pirc Musar]],<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan podpore Pirc Musar ne umika, jo pa širi na Vajgla in Brgleza|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milan-kucan-podpore-pirc-musar-ne-umika-jo-pa-siri-na-vajgla-in-brgleza/|website=N1|date=2022-09-15|accessdate=2025-01-18|language=sl-SI|first=M. R. , R.|last=A}}</ref> na državnozborskih volitvah leta 2026 pa stranke [[15. vlada Republike Slovenije|odhajajoče leve koalicije]].<ref>{{Navedi splet |title=Milan Kučan: Te volitve odločajo med politiko, ki gradi, in politiko, ki ruši |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/milan-kucan-te-volitve-odlocajo-med-politiko-ki-gradi-in-politiko-ki-rusi |access-date=2026-10-20 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> == Vpliv na politiko in javno sfero == Iz ameriških diplomatskih depeš, ki jih je razkril [[WikiLeaks]], izhaja, da sta se novembra 2005 sešla takratni slovenski predsednik in nekdanji premier Janez Drnovšek ter ameriški veleposlanik [[Thomas Robertson]]. V pogovoru naj bi Drnovšek dejal, da je Kučan izvajal močan pritisk na slovenske medije, ki da so pretežno naklonjeni levici, z njegovim umikom iz uradnega političnega delovanja pa naj bi se razmere v smeri večje svobode tiska izboljšale.<ref>{{Navedi splet |title=Wikileaks: Kučan je pritiskal na medije, za Pahorja pa dejal, da veliko govori, a brez vsebine {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/wikileaks-kucan-je-pritiskal-na-medije-za-pahorja-pa-dejal-da-veliko-govori-a-brez-vsebine.html |access-date=2026-10-20 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Wikileaks tudi o slovenski politiki |url=https://www.mladina.si/142813/wikileaks-tudi-o-slovenski-politiki/ |access-date=2026-10-20 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=V |first=G. |title=WikiLeaks: Slovenski mediji naklonjeni levici, RTV Slovenija verodostojna |url=https://www.rtvslo.si/svet/wikileaks-slovenski-mediji-naklonjeni-levici-rtv-slovenija-verodostojna/265315 |access-date=2026-10-20 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ko je Borut Pahor leta 2010 s terminom "strici iz ozadja" opozoril, da obstajajo ljudje iz civilne družbe, ki želijo vplivati na politiko, se je med njimi omenjalo tudi Milana Kučana. Na soočenju pred [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniškimi volitvami]] (2017) na [[POP TV]] je [[Borut Pahor]] izjavil, da ga je, ko je bil [[9. vlada Republike Slovenije|predsednik vlade RS]], Milan Kučan pozval, naj odstopi, saj bodo na mesto predsednika vlade umestili [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].{{navedi vir}} Bil je med skupino državljanov, ki so prišli Jankovića osebno pozvat, naj na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah 2011]] kandidira. Janković je na volitvah zmagal, vlade pa mu ni uspelo sestaviti. Javno je podpiral tudi [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]], na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|predsedniških volitvah 2012]] pa je podporo izrekel [[Danilo Türk|Danilu Türku]].{{cn}} [[Slika:Državna proslava ob dnevu reformacije 2010.jpg|sličica|Na proslavi leta 2010]] Ko je eden od ustanovnih članov [[Stranka modernega centra|SMC]] [[Bojan Dobovšek]] izstopil iz stranke, je med razloge med drugim navedel, da se je [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] o odločitvah prevečkrat posvetoval z Milanom Kučanom in njegovim krogom.{{cn}} Kučan je zanikal, da bi bil stric iz ozadja, da pa je Borutu Pahorju svetoval, če je nasvet želel, prav tako mu je kaj sporočil, če je to čutil sam. == Zasebno == [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737).jpg|sličica|Štefka in Milan Kučan (2022)]] Od leta 1964 je poročen s [[Štefka Kučan|Štefko Kučan]], s katero ima hčeri Ano in Špelo. Živi v ljubljanskih [[Murgle|Murglah]]. Med njegovimi priljubljeni konjički je tudi planinarjenje, med drugim je častni član Planinske zveze Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan|url=https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=206|website=Planinska zveza Slovenije|accessdate=2025-01-18|language=en|first=Planinska zveza|last=Slovenije}}</ref> Redno obiskuje kulturne prireditve. == Odlikovanja in priznanja == * [[zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] – 24. junij 2003<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989?OpenDocument&Click= |title=Up-rs.si |accessdate=2005-12-22 |archive-date=2007-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070311042455/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989?OpenDocument&Click= |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/b66cde3ba98a76c7c1256f870030f873/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989/$FILE/odlikovanje_kucan_obrazlozitev.pdf |title=Up-rs.si |accessdate=2005-12-22 |archive-date=2007-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070329135310/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/b66cde3ba98a76c7c1256f870030f873/cefb8baa31c04094c1256f8c004d7989/$FILE/odlikovanje_kucan_obrazlozitev.pdf |url-status=dead }}</ref> * [[Valvasorjevo častno priznanje]] za izročitev zbirke protokolarnih daril, ki jih je prejel v času svojih predsedniških mandatov, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeju novejše zgodovine Slovenije]] - 2003<ref name=":0">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2003.pdf Komisija za podelitev Valvasorjeve nagrade in priznanj je na svoji seji dne 18.4.2003 sklenila]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023</ref> * [[častni meščan Ljubljane]] – 9. maj 2007 * vatikansko odlikovanje viteza s kolajno Pijevega reda (Collare dell'Ordine Piano) – 19. april 1993 * častni občan Murske Sobote – 2020 == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|first=Dejan|last=Kaloh|title=Milan Kučan : ko boter spregovori o sebi : delo, lik in življenje strica iz ozadja prek njegovih lastnih besed|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=155792899}} * {{navedi knjigo|first=Andreja|last=Molan|first2=Božo|last2=Repe|title=Milan Kučan skozi oči tiskanih medijev med leti 1993–1997 : diplomsko delo|publisher=[A. Molan]|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=30128482}} * {{navedi knjigo|first=Igor|last=Omerza|title=Milan Kučan in UDBA : kronologija tajnega poročanja in pojavljanja : (1969–1990)|publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije : Zavod Aruma|location=Ljubljana|year=2024|cobiss=194159619}} * {{navedi knjigo|last1=Pregl|first1=Slavko|last2=Furlan|first2=Špela|last3=Rupnik|first3=Anton|last4=Vajgl|first4=Ivo|title=Prijatelj, državnik, človek : pričevanja o Milanu Kučanu|publisher=Didakta|location=Radovljica|year=2021|cobiss=40065795}} * {{navedi knjigo|first=Anja|last=Ravnikar|title=Politični govor Milana Kučana|publisher=[A. Ravnikar]|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=76145411|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=145620&lang=slv|access-date=2025-11-16}} * {{navedi knjigo|first=Božo|last=Repe|title=Milan Kučan, prvi predsednik|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280164352}} * {{navedi knjigo|first=Igor|last=Savič|first2=Milan|last2=Kučan|title=Milan Kučan|publisher=Emonica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=76616}} * {{navedi knjigo|last1=Širko|first1=Petra|last2=Repe|first2=Božo|title=Odnos medijev do Milana Kučana od 1997 do 2003 : diplomsko delo|publisher=[P. Širko]|location=Mozirje|year=2006|cobiss=32517730}} * {{navedi knjigo|last1=Ujčič|first1=Tjaša|last2=Lukšič|first2=Igor|title=Vloga Milana Kučana pri osamosvajanju Slovenije : diplomsko delo|publisher=[T. Ujčič]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28453213|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=11545}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih politikov]] *priimek [[Kučan]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} * [http://www.bivsi-predsednik.si/1992-2002/ Arhivska uradna spletna stran Predsednika republike Slovenije Milana Kučana 1992 - 2002] * [http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf Pisarna bivšega Predsednika republike Slovenije Milana Kučana 2002-2007] * [http://www.up-rs.si/ Uradna spletna stran Predsednika republike Slovenije] * [http://www.bivsi-predsednik.si/ Bivši predsedniki republike Slovenije]<br /> {{s-start}} {{s-ppo}} {{succession box | title = [[predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] | years = 1986–1989 | before = [[Andrej Marinc]] | after = [[Ciril Ribičič]] }} {{s-off}} {{succession box | title= [[predsednik Republike Slovenije]] | years = 1990–2002<br>(1990–1991 kot '''''predsednik Predsedstva Republike Slovenije''''') | before = [[Janez Stanovnik]]'''<br>''kot '''predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije'' | after = [[Janez Drnovšek]] }} {{s-end}} {{Navpolja | list1 = {{Predsedniki Predsedstva SR Slovenije}} {{Predsedniki Slovenije}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kučan, Milan}} [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Predsedstva Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Skupščine Socialistične republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] [[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije]] [[Kategorija:Člani Rimskega kluba]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] [[Kategorija:Protektorji Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Nosilci reda slona]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Nosilci velereda kralja Tomislava]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] p73vuat9mmizpnwer97jyu6u6keznjp 0 6009 6767853 6761851 2026-10-20T16:29:52Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6767853 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = ''Provinces illyriennes'' | conventional_long_name = Ilirske province | common_name = Ilirske province | continent = [[Evropa]] | region = [[Balkan]] | country = Ilirske province | era = | status = Imperij | status_text = odvisno ozemlje Francoskega cesarstva | empire = Francija | official_languages = [[francoščina]] | religion = [[Katoličanstvo|katoličani]] 84,37 %<br /> [[Pravoslavje|pravoslavci]] 14,42 %<br /> [[Protestantizem|protestanti]] 1,01 %<br /> [[Kalvinizem|kalvinisti]] 0,01 %<br /> [[Judovstvo|Judi]] 0,18 %{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} | government_type = [[Monarhija]]| | event_start = Napoleonov odlok o ustanovitvi | year_start = 1809 | date_start = 14. oktober | event_end = avstrijsko-britanska zasedba | year_end = 1813 | date_end = | life_span = 1809 – 1813| | event1 = | date_event1 = | event2 = | date_event2 = | event3 = | date_event3 = | event_pre = | date_pre = | event_post = | date_post = | | p1 = Italijansko kraljestvo | flag_p1 = Flag of the Napoleonic Kingdom of Italy.svg | p2 = Avstrijsko cesarstvo | flag_p2 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1 = Avstrijsko cesarstvo | flag_s1 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s2 = | flag_s2 = | s3 = | today = [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Italija]], [[Avstrija]] | flag_s3 = | | flag = | flag_type = Zastava Francoskega cesarstva | image_flag = Flag of France.svg | symbol = | symbol_type = Pečat | image_coat = Coat_of_arms_of_Illyrian_Provinces.svg | image_map = Illyrian_Provinces_(1812).svg | image_map_caption = Ilirske province leta 1812 | capital = [[Ljubljana]] | national_motto = | national_anthem = | common_languages = [[francoščina]], [[hrvaščina]], [[slovenščina]], [[nemščina]], [[italijanščina]] | religion_year = 1813 | currency = | leader1 = [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste Marmont]] | year_leader1 = 1809–1811 | leader2 = [[Henri Gatien Bertrand]] | year_leader2 = 1811–1812 | leader3 = [[Jean-Andoche Junot]] | year_leader3 = 1812–1813 | leader4 = [[Joseph Fouché]] | year_leader4 = 1813 | title_leader = generalni guverner | stat_pop1 = 1,504.258 | stat_pop2 = 1.556.100{{sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} | stat_year1 = 1811 | stat_year2 = 1813 | legislature = | area_km2 = 54.998{{sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} | house1 = | house2 = }} '''Ilirske province''', tudi '''Ilirske dežele''',<ref name=":2" /> (krajše '''Ilirija''', {{langx|fr|Provinces illyriennes}}, {{langx|hr|Ilirske provincije}}, {{langx|it|Province illiriche}}, {{langx|de|Illyrische Provinzen}}), so bile posebno upravno ozemlje [[Prvo francosko cesarstvo|Prvega francoskega cesarstva]], ki so obstajale med letoma 1809 in 1813. Formalno niso bile del metropolitanske Francije, vendar so ji bile povsem podrejene. Ozemeljsko so obsegale vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]] ([[Okraj Lienz|Osttirol]]), zahodni del [[Vojvodina Koroška|Koroške]], [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaško]] in [[Vojna krajina|Vojno krajino]] jugozahodno od [[Sava|Save]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Trst]] ter [[Istra|Istro]]. Glavno mesto je bila [[Ljubljana]]. Province so bile upravno razdeljene na šest departmajev in sicer: Kranjsko, Koroško, Istro, Dalmacijo, [[Dubrovnik]] (Raguza) ter Hrvaško z Vojno krajino, ki je bila razdeljena na civilni del in vojno krajino kot obrambno območje proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]]. Leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte]] s svojo [[Velika armada (Prvo francosko cesarstvo)|Veliko armado]] (''Grande Armée'') napadel regijo. Po porazu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]], ki je bila del [[Vojna pete koalicije|vojne pete koalicije]] je bila Avstrija prisiljena del svojega ozemlja prepustiti Franciji, kar so se zavezali 14. oktobra 1809 s podpisom [[Schönbrunnski sporazum|schönbrunnskega miru]]. Vključitev ozemlja v Francijo je bil Napoleonov način nadzora avstrijskega dostopa do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] ter širitve imperija proti vzhodu. Bonaparte je imenoval štiri guvernerje, ki so nadzorovali birokracijo, kulturo in jezik Ilirskih provinc. To so bili: [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste de Marmont]] (1809–1811), [[Henri Gatien Bertrand]] (1811–12), [[Jean-Andoche Junot]] (1812–13) in [[Joseph Fouché]] (1813). Med vojaško zasedbo je Marmont razširil [[Code civil|Napoleonov zakonik]] (''Code civil'') in poskušal z obsežno širitvijo infrastrukture. Leta 1810 so francoske oblasti na Hrvaškem in v Sloveniji ustanovile Centralne šole (''Écoles centrales''), kjer je bila francoščina določena kot uradni jezik, s čimer je bila uvedena v upravo in šolstvo. Napoleon, ki mu je zmanjkovalo vojakov, je uvedel vojaško obveznost, enotno obdavčitev, odpravil nekatere davčne ugodnosti, ločil cerkev od države in podržavil sodstvo. Francozi so bili po porazu v vojni šeste koalicije prisiljeni umakniti območje, saj ga je avstrijsko cesarstvo v letih 1813–1814 ponovno zavzelo. == Zgodovina == === Nastanek === [[Slovenske dežele]], ki jim je vladala [[Habsburška monarhija]], je po [[Bitki pri Trbižu (1797)|bitki pri Trbižu]] marca 1797 pod poveljstvom Napoleona najprej zasedla francoska revolucionarna armada. Okupacija je povzročila državljanske nemire. Francoske čete pod poveljstvom generala [[Karel XIV. Janez Švedski|Jean-Baptista Bernadotta]] so poskušale pomiriti zaskrbljeno prebivalstvo z izdajo posebnih javnih obvestil, ki so bila objavljena tudi v slovenščini. Med umikom francoske vojske se je poveljujoči Napoleon s svojim spremstvom 28. aprila 1797 ustavil v Ljubljani. Po [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] decembra 1805 in [[Bratislavski mir (1805)|bratislavskemu miru]] so francoske čete ponovno zasedle dele slovenskega ozemlja. Oskrba francoskih čet in visoki vojni davki so bili veliko breme za prebivalstvo zasedenih ozemelj. Ustanovitev deželnih brigad junija 1808 in obsežne priprave na novo vojno niso ustavile francoske Velike armade, ki je 6. julija 1809 v bitki pri Wagramu premagala avstrijske čete.<ref name=":02">{{navedi knjigo|title=Francuski utjecaj|last=Malkovic|first=Goran|year=2011|location=Sveučilišna knjižnica Split|pages=17, 21, 38}}</ref><ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.britannica.com/place/Illyrian-Provinces|title=Illyrian Provinces {{!}} historical region, Europe|work=Encyclopædia Britannica|access-date=2017-04-24|language=en}}</ref> [[Slika:KarteOestreichWienerFrieden1809.jpg|sličica|Zemljevid Avstrijskega cesarstva, ki prikazuje ozemeljske izgube po schönbrunnskem miru znotraj rdečih meja.]] Tako so Francozi v svojih rokah že imeli [[Beneška republika|beneško]] [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] (formalno že od 1805, zasedena pa po odhodu [[Ruski imperij|Rusov]] leta 1807) ter ozemlje nekdanje [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki ga je Francija zasedla že leta 1806, Dalmaciji pa priključila po ukinitvi republike januarja 1808. Obe sta bili del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], ob ustanovitvi Ilirskih provinc pa sta jim bili priključeni. 14. oktobra 1809 je Avstrija ob schönbrunnskem miru prepustila Francozom Kranjsko, Zgornjo Koroško oziroma beljaški krog, ozemlje Goriške, mesto Trst, avstrijsko Istro oz. pazinsko okrožje, civilno Hrvaško med Savo in Jadranom, mesto Reko ter šest regimentov hrvaške Vojne krajine: [[Ogulin]], [[Otočac]], [[Gospić]], [[Slunj]], [[Glina]], [[Petrinja]]; skratka vse svoje obmorske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} To ozemlje, leta 1810 povečano še za dva okraja Tirolske (takrat bavarske), Lienz in Sillian, za nekdanjo beneško Istro (takrat italijansko), ter za pokrajine Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki so bile od leta 1806 pod francosko oblastjo, pa tudi za otoke, ki pripadajo Dalmaciji in Istri – med najpomembnejšimi so [[Krk]], [[Cres]], [[Rab]], [[Lošinj]], [[Pag]], [[Brač]], [[Hvar]], [[Vis]], [[Korčula]], [[Mljet]] – je tvorilo Ilirske province.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} Središče Ilirije je postala Kranjska, njihova prestolnica pa Ljubljana. === Namen ustanovitve === Nekatere osvojitve Napoleona so bile že obstoječe države, katerih ustavo, upravo in dinastijo je le prilagodil, medtem ko Ilirske province niso imele pravega predhodnika kot enotna tvorba. Nekateri sodobniki, zlasti Emmanuel de Las Cases, so trdili, da Napoleon pri njihovem nastanku ni imel posebnega cilja, vendar večina virov kaže, da to ne drži. Sodobne priče Napoleonovi ustanovitvi pripisujejo dva dobro opredeljena cilja: enega vojaškega, drugega gospodarskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} V mirovnih pogajanjih v [[Altenburg (Bamberg)|Altenburgu]] je bil Napoleonov neposredni cilj oslabiti Avstrijo z zasegom ozemelj, katerih obseg in prebivalstvo sta se v njegovih navodilih sprva precej razlikovala. Kasneje je pojasnil svoje zahteve in zahteval avstrijske pomorske province. 22. septembra 1809 je iz Schönbrunna v Champagny poslal sporočilo, v katerem je navedel, da je temeljno načelo – edini interes Francije – neposreden stik med Dalmacijo in italijanskimi državami. Ilirijo je torej potreboval za vzpostavitev poti iz Italije v Dalmacijo, ki bi francosko vojsko vodila na vzhod. Napoleonova prvotna ideja je bila torej, da se bo bojeval proti Turčiji, zato je Dalmacijo priključil že leta 1806, vendar te ideje ni uresničil, marveč, jo je takrat izločil iz svojih načrtov. Kljub temu je Ilirija ohranila svoj strateški pomen v drugem smislu. Zaradi svoje lege je bila odgovorna za zaščito Italije in Francije ter za nadzor [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]], česar Napoleon ni pozabil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=10}} 14. avgusta 1810 je [[Henri Jacques Guillaume Clarke|Clarku]] poslal sporočilo z namenom, da Marmontu posreduje noto o vlogi Ilirije v vojni proti Avstriji. Marmontova »markgrofija« – prva začasna tvorba, predvsem vojaške narave – ter načrti utrdb za [[Trst]], [[Pulj]], [[Senj]] in Ljubljano so bili povezani s to vojaško vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Vendar so bili ti načrti opuščeni, predvsem zaradi pretiranih stroškov. Končna organizacija je dejansko dala večji vpliv generalnemu intendantu za finance kot generalnemu guvernerju. Vojaški cilj je zbledel in se umaknil gospodarskemu cilju, katerega pomen je naraščal. [[Slika:Provinces Illyriennes Servie et Bosnie.jpg|thumb|250px|Zemljevid Ilirskih provinc, 1809]] Ta drugi cilj je bila uveljavitev celinskega sistema, in sicer prepovedati prehod britanskega blaga, in iz glavnega motiva vseh združitev, izvedenih od leta 1808: zatiranja tihotapstva. Gospodarsko življenje Ilirije bi tako služilo kot ilustracija namenov njenega ustvarjalca in razvoj njegovih idej. Nedvomno so bili prisotni tudi drugi dejavniki, ki niso bili povezani z Napoleonovo oporoko: ni jim posvečal veliko pozornosti in jih je prepustil svoji ilirski vladi, pod pogojem, da francoske zakladnice ne bodo stali ničesar. Vendar je bil on tisti, ki je določil smer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} Že 15. novembra 1806 je [[Julien Bessières]], francoski konzul v [[Benetke|Benetkah]], pisal ministru za zunanje zadeve, da bodo Britanci, dokler bosta Trst in [[Reka]] ostala avstrijska, ohranili moč motiti jadransko trgovino. Od beneške priključitve Italiji je Trst prevzel nadzor nad beneško trgovino. Pridobitev Trsta je bila zato nujna. Z vključitvijo jadranske obale je Napoleon dosegel svoj prvi uspeh: za britansko trgovino je zaprl vsa pristanišča na vzhodni jadranski obali. Obvladovanje Sredozemlja je bilo že leta 1806 »glavni in stalni cilj njegove politike«. Nadaljnji korak k temu cilju je bila prilagoditev ravno tega območja. Drugi uspeh je bila pridobitev kopenske poti za trgovino z [[Levant|Levantom]], predvsem za uvoz bombaža, ki je bil pomemben za francosko industrijo. Vse to je dopolnilo veliki sistem. Takšna je bila vloga, namenjena Iliriji v odnosu do Francije. Za Italijo naj bi igrala celo vlogo varuhinje; ilirske carinske postojanke naj bi se združile s francoskimi carinskimi postajami in obkrožile [[Apeninski polotok]], blokiran na zahodu in vzhodu. Res je, da je Napoleon leta 1810 [[Klemens von Metternich|Metternichu]] ponudil Ilirijo v zameno za del Galicije, razlogi za predlagano izmenjavo pa so nenavadni. Napoleon je poudaril pomen Ilirije za Avstrijo; avstrijski trgovini so ponudile vse trge, ki jih je takrat primanjkovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=11}} Metternich je nasprotno vztrajal, da Ilirija prinaša manj prihodkov kot Galicija; vendar v očeh cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]] tudi on priznava boljši položaj Ilirskih provinc. Hkrati Napoleon piše: »''Te točke so zame le malenkost; celo Kranjska nima nobene vrednosti''.« Vendar je to bilo figurativno izražanje. Napoleon in Metternich sta se strinjala v eni točki: da je pomen Ilirskih provinc komercialne, ne politične ali finančne narave. Načrt zato ni bil izveden. Leta 1812 se je ponovno pojavil; vendar bi Napoleon še vedno raje dal [[Šlezija|Šlezijo]] kot Ilirijo. To idejo o zamenjavi lahko torej štejemo le za bežno misel, ne pa za vodilno načelo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}} V Iliriji so bili, tako kot drugod, gospodarski cilji tesno prepleteni. Dober primer njihovega zbliževanja je potovanje polkovnika de Tromelina v Turčijo leta 1809, kjer je skupaj z vojaško-obveščevalnimi podatki natančno beležil tudi izdelke države, njeno industrijo in trgovske poti. Napoleonov drugi motiv je bil manj poudarjen kot prvi. Morda je to zato, ker se ne spomnimo, da bi Napoleonove besede tako natančno izražale svoje misli o prvem kot o drugem. Vendar imamo žive besede z dne 7. septembra 1807, ki poudarjajo potrebo po tem, da ima Trst pod svojim nadzorom in da to veliko jadransko pristanišče, eno najpomembnejših v Evropi, zapre za britansko trgovino. 3. decembra 1809 je bilo v zakonodajnemu telesu o priključitvi Ilirije napisano: »Ilirske province tvorijo meje mojega velikega cesarstva vzdolž reke Save. V bližini Konstantinopelskega cesarstva se bom znašel v naravnem položaju, da bom nadzoroval primarne interese svoje trgovine v Sredozemlju, Jadranu in Levantu.« Argument srbskega delegata v Franciji [[Rada Vučinić|Rada Vučinića]], ki je opeval koristnost srbske trgovine za Ilirijo glede na enostavnost komunikacije med državama, kaže, da se je Napoleon dobro zavedal svojih namenov za Ilirijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=12}} Napoleonu so nekateri pripisali še tretji motiv: želel je ustvariti nekakšno nacionalno državo za [[Južni Slovani|južne Slovane]]. Vendar je to precej domiselna domneva, ki temelji na anonimnem članku, objavljenem v času nastanka Ilirije v hamburški reviji, ki razpravlja o možnosti širitve Ilirije proti vzhodu do meja Rusije. Vendar je bila takšna ideja Napoleonu popolnoma tuja, že dokaj zato so ilirske meje, ki so obsegale Nemce Zgornje Koroške in Tirolske, izključevale Slovence z [[Južna Štajerska|južne Štajerske]] in delile Hrvaško.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} == Meje nove države in naravnogeografske značilnosti == Meje Ilirije so bile določene po naravnih in zgodovinskih mejah: * Na zahodu: po nekdanji meji med Goriško in Koroško na eni strani ter Italijo na drugi (z manjšimi popravki v korist Italije), in sicer po toku Soče ter po grebenih [[Julijske Alpe|Julijskih]] in [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]; nato po ločnica{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=6}} med okrajema Lienz in Sillian ter [[Tirolska|Tirolsko]], torej po gorskem grebenu, ki ločuje porečje Drave od porečja reke [[Rienz]]. * Na severu: po nekdanji meji med Koroško in [[Vojvodina Salzburg|Solnograško]] (greben [[Zahodne Ture|Visokih Tur]]), po črti med Zgornjo in Spodnjo Koroško, po nekdanji meji med Spodnjo Koroško in Kranjsko (greben [[Karavanke|Karavank]]), po nekdanji meji med Štajersko in Kranjsko (z vključitvijo [[Motnik|Motnika]]) ter po toku Save do njenega sotočja z [[Una|Uno]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} * Na vzhodu: po reki Uni, nato ob meji Vojne krajine ter po razmejitvi, ki je ločevala Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor od tedaj še turške Bosne.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} * Na jugu: po Jadranskem morju, od [[Budva|Budve]] do [[Gradež, Gorica|Gradeža]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Ozemlje Ilirskih provinc je bilo dolgo glede na svojo majhno širino. Relief je izrazito raznolik. Na Koroškem in Kranjskem se alpske verige dvigajo do približno 3.000 metrov, medtem ko se v Istri, na Kranjskem, Hrvaškem ter v Dalmaciji, Dubrovniku in Kotorju razprostira [[Kras|kraški svet]], praviloma nižji, vendar še vedno obsežen, z višinami do okoli 2.000 metrov. Med pomembnejšimi gorskimi območji so [[Čičarija]], Notranjski kras, [[Velika Kapela]], [[Mala Kapela]], [[Plješevica]], [[Velebit]] in [[Dinara]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Drava in Sava tvorita dolgi vzdolžni dolini v smeri zahod–vzhod, Soča, desni pritoki Save ([[Ljubljanica]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Una]]) ter dalmatinske reke ([[Zrmanja]], [[Krka (Hrvaška)|Krka]], [[Cetina]], [[Neretva]]) pa prečne doline v smeri sever–jug. Ravnine so večinoma omejene na severni del Hrvaške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Regionalna raznolikost je velika glede na podnebje (celinsko na severu in v notranjosti, sredozemsko na jugu in ob obali) ter glede na glavne gospodarske vire pokrajin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} == Gospodarstvo == Gospodarstvo Koroške je temeljilo na [[Rudarstvo|rudarstvu]], [[Gozdarstvo|gozdarstvu]] in [[Živinoreja|živinoreji]]; Kranjske na rudarstvu, [[Poljedelstvo|poljedelstvu]], [[Vinogradništvo|vinogradništvu]] in [[Čebelarstvo|čebelarstvu]]; na Goriškem na [[Sadjarstvo|sadjarstvu]] in svili; v civilni Hrvaški na poljedelstvu, živinoreji in gozdarstvu; v vojaški Hrvaški na gozdarstvu; v Istri, Dalmaciji in Dubrovniku na [[Oljkarstvo|oljkarstvu]], vinogradništvu in [[Ribolov|ribolovu]]. [[Industrija|Industrijo]] je predstavljalo nekaj tovarn, redkejših na vzhodu kot na zahodu Ilirije. Kljub temu pa proizvodnja ni zadostovala potrebam.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Toda dva stebra obstoja vseh provinc sta bila tranzitna [[trgovina]] in [[ladijski prevoz]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=7}} Bila je pretežno kmetijska dežela, saj se je večina prebivalcev ukvarjala s kmetijstvom; kljub temu je ostala pasivna in ne samozadostna. Odrezana od stoletne enotnosti in ni tvorila gospodarske celote. Povedano zadostuje za predstavo o različnih življenjskih razmerah v provincah. Zato je v Iliriji bolj kot drugje treba posamezne regije obravnavati ločeno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Dokler je bila Ilirija del Avstrije, je primanjkljaj žita in živine, uvoženih predvsem iz Ogrske, nadomeščala s pomorsko trgovino. Francoska uprava je zato Ilirijo obravnavala kot trgovsko deželo in drugim gospodarskim panogam namenjala manj pozornosti. Na tem območju v tem času ni bilo večjih gospodarskih sprememb – v bistvu je prišlo do nazadovanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} === Sprememba valute, finančna kriza in njeno reševanje === Gospodarsko življenje Ilirskih provinc se je začelo z denarno in finančno krizo. Kriza je bila dejansko zapuščina Avstrija. Avstrijska valuta je bil [[goldinar]] (tudi ''florin'' ali ''gulden''), ki je bil vreden 60 krajcarjev. Toda jeseni 1809 je bilo zlato in srebro v Iliriji izjemno redko; po drugi strani pa je bila država preplavljena z bakrenimi in kovinskimi kovanci – kosi enega ali več krajcarjev – in papirnatim denarjem. Vrednost papirnatih goldinarjev je že od leta 1799 zaradi pogostih vojn itd. padla do te mere, da je bilo treba plačam javnih uslužbencev dajati dodatke. Zato je bilo Dauchyju dano prvo navodilo, da se naj pouči o lokalni valuti in pripravi osnovo za sorazmerno tarifo, da bi čim hitreje odstranili dunajske bankovce iz države. Glede na pomanjkanje dobrega denarja in ker avstrijskega papirnatega denarja ni bilo mogoče takoj nadomestiti, je bil potreben postopen pristop. Da bi pospešil umik avstrijskega denarja, je Dauchy postopno zniževal njegovo vrednost, dokler ga dokončno ni umaknil iz obtoka. Ta cilj je dosegel niz odlokov, objavljenih v [[Laibacher Zeitung|Laibacher Zeitungu]] in kasneje v [[Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes|''Télégraphe officielu'']] ali ločeno natisnjenih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}} 25. novembra 1810{{Efn|Glej Pivec Stele, str. 20, v besedilu 1801 – tipkarska napaka}} so sprejeli odlok, ki je določal, da se bodo ''bancozettli''{{Efn|To je papirnati denar Avstrijskega cesarstva.}} od 1. decembra dalje v javnih blagajnah za plačilo davkov in drugih obveznosti sprejemali le še po svojem tečaju glede na srebro, saj so cene blaga in plače sledile razvrednotenju papirnatega denarja. Plačila so bila dovoljena tudi v avstrijskem srebrnem denarju, za zneske pod 2 goldinarjema pa v drobižu (bilonu). O izvrševanju pogodb med zasebniki, sklenjenih pred razvrednotenjem papirnatega denarja ali v času tega razvrednotenja, bodo sprejete naknadne odločitve; začasno ostaja v veljavi ureditev po obstoječih zakonih. Tečaj ''bancozettlov'' za december je bil določen na četrtino nominalne vrednosti. Loterije so začasno še sprejemale in izplačevale po nominalni vrednosti; poštne tarife so začasno ostale nespremenjene, ceno soli pa bodo določili pozneje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} 25. decembra je bil tečaj za januar določen na petino; 10. januarja 1810 pa je bil z veljavnostjo od 16. dne istega meseca določen na šestino, kar je ostalo v veljavi tudi za februar. Temu odloku je bil priložen tudi cenik bakrenega in ''billonskega'' denarja. Umik iz obtoka je bil odrejen 6. marca, z veljavnostjo od 16. marca. Različni bakreni kovanci so še naprej ostali v obtoku po ceniku z dne 10. januarja, vendar so jih javne blagajne sprejemale največ do ene štiridesetine posameznega plačila. Imetniki menic in podobnih listin so bili dolžni sprejemati ''billone'' le do 2 goldinarjev; nad tem zneskom so imeli pravico zahtevati plačilo v zlatu ali srebru. Davkov od 16. marca dalje ni bilo več mogoče plačevati drugače kot v srebru. Za zamenjavo bankovcev v kovinski denar je bil določen rok šestih mesecev. Preglednica, priložena odloku in podpisana s strani deputacije tržaške borze, je vsebovala povprečni tečaj Dunaja proti Augsburgu od 1. oktobra 1799 do 28. februarja 1810; tečaj za prvo polovico marca naj bi sledil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} Da bi olajšal zamenjavo bankovcev za kovinski denar, je Marmont 9. marca imenoval štirinajst menjalcev: tri v Ljubljani, tri v Trstu, dva na Reki ter enega v Karlovcu, Novem mestu, Senju, Gorici, Beljaku in Postojni. Ti so morali bankovce menjavati po zadnjem znanem dunajskem tečaju, niso pa jih bili dolžni menjavati za zneske nad 10 goldinarjev, pri čemer jim je bilo dovoljeno zaračunavati{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=20}} menjalno provizijo v višini 3 %. S tarifo z dne 15. marca je bil ponovno določen tečaj ''billonskih'' kovancev. Ker pa je bil ta tečaj preveč ugoden, so bakreni kovanci v Ilirske province prihajali v prevelikih količinah, zato je bil njihov tečaj 28. junija ponovno znižan. 2. novembra je bilo z odlokom določeno, da od 5. novembra dalje kovanci za 17 in 7 krajcarjev veljajo le še 15 oz. 6 krajcarjev; kar je bilo potrjeno tudi v 180. členu dekreta z dne 15. aprila 1811.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Zamenjava naj bi potekala po razmerju 2,5859 franka za 1 goldinar. Ker pa so se ''bancozettli'' kljub umiku iz obtoka zaradi ustaljene rabe in špekulacij še naprej uporabljali v vsakodnevnih transakcijah prebivalstva, je odlok z dne 16. novembra z veljavnostjo istega dne prepovedal njihov vnos v Ilirijo. Sklepanje pogodb, ki so določale plačilo v tem papirnatem denarju, ni bilo več dovoljeno. Kršitve so se kaznovale s popolno ničnostjo pravnih aktov, zaplembo na novo vnesenih ''bancozettlov'', denarno kaznijo v trikratni vrednosti ter zaporom od 8 dni do 3 mesecev. Od 1. januarja 1811 s tem papirjem ni bilo več dovoljeno trgovati na borzi ali v trgovskih središčih, njegov tečaj pa se ni več objavljal v časopisih. V tem obdobju so morali biti vsi ''bancozettli'' izvoženi iz provinc; po tem roku naj bi se preostali ''bancozettli'' prav tako izvozili in zamenjali v kovance in v korist države, pri čemer je polovica zneska pripadala ovaditelju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Odlok iz 7. decembra je določal, da bodo javne blagajne od 1. januarja 1811 v svoje registre, račune in potrdila vpisovale le zneske, prejete ali plačane v frankih, odlok z dne 19. decembra pa je vrednost osnovne valute še znižal. Z odlokom z dne 9. septembra 1811 je bila dokončno določena vrednost avstrijske osnovne valute v Iliriji. Namen tega novega tečaja je bil nominalno vrednost valute čim bolj približati njeni notranji vrednosti. Zaradi teh strogih ukrepov so bili bančni upravitelji (''Bancozettel'') 1. januarja 1811 izključeni iz življenja v provincah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Prebivalstvu se v tej množici ukrepov ni bilo lahko znajti, kar dokazuje tudi prava poplava objav na to temo. Tako je [[J. V. Bolaffio]] leta 1811 v Trstu sestavil pretvorbeno tabelo za menjavo goldinarjev v franke in obratno, ki je izšla v nemščini, italijanščini in slovenščini, nato pa še drugo tabelo s pretvorbo vseh valut v Iliriji. J. de Crampagna, član zavarovalne družbe, je leta 1810 v Ljubljani objavil krajšo brošuro ''Bemerkungen über den gegenwärtigen Zustand der Banco-Zettel'', v kateri je položaj Ilirije primerjal s Francijo in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], kjer so se prav tako morali v določenem obdobju znebiti bankovcev. Sklenil je, da je položaj v Iliriji ugodnejši, saj:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} * je bil umik iz obtoka napovedan vnaprej; * je bilo mogoče papirnati denar v Avstriji zamenjati za blago; * je bilo mogoče kovine in drugo blago zlahka izvažati v Italijo ter tako pridobivati kakovosten denar; * so bile francoske čete plačevane v dobrem (kovinskem) denarju; * so javne blagajne ''bancozettle'' sprejemale po nekoliko nižjem tečaju od dunajskega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Nekdanji pobiralec davkov J. A. Prešeren (''Prechern'') je v francoščini izdal ''Tarif des monnaies d’après les arrêtés de Marmont''. Med letoma 1810 in 1811 je v različnih tiskarnah v Ljubljani in Trstu izšlo še več podobnih knjižic. Dejstvo, da so bili ti natisnjeni v vseh jezikih dežele, jasno kaže, kako velika je bila potreba prebivalstva po takšnih pripomočkih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21}} Vendar je pri izvajanju predpisanih ukrepov prihajalo do številnih težav: že v prvih tednih so mnogi ljudje zavračali sprejemanje ''bancozettlov'', zato je bilo treba s posebnim obvestilom Dauchyja z dne 27. novembra 1809 odrediti, da jih morajo sprejemati, razen če so bili raztrgani. Kmalu se je pojavila tudi špekulacija: prekupčevalci so bankovce za 5 goldinarjev iz leta 1800 menjavali za bankovce po 2 goldinarja, zato je moral intendant za Gorenjsko 1. februarja 1810 takšne prakse prepovedati in poudariti, da se bankovci za 5 goldinarjev iz leta 1800 – tako kot vsi drugi ''bancozettli'' – sprejemajo povsod. Pri zlorabah so sodelovali celo nekateri državni uradniki. Carinski uslužbenci so npr. zavračali sprejem manjšega ''billonskega'' denarja po tarifi z dne 10. januarja in zahtevali menjalno razmerje 6:1. S posebno okrožnico z dne 26. februarja 1810 je bilo določeno, da bodo v primeru neupoštevanja teh pravil odstavljeni in aretirani. Posamezni blagajniki so zlato in srebro menjavali za ''bancozettle'' in obratno ter pri tem ustvarjali dobiček; okrožnica z dne 27. februarja je takšno trgovanje prepovedala in odredila, da morajo blagajniki v dnevnikih in potrdilih natančno navajati vrsto prejetih vrednosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=21-22}} V bolj oddaljenih krajih ukrepov ni bilo mogoče izvajati tako hitro. Intendant Vienney je sporočil 28. februarja v Karlovec, da se izvajanje odloka o razvrednotenju ''bancozettlov'' v civilni Hrvaški odloži, dokler ne bo v obtok uvedena druga valuta. Pozneje se je občina pritožila intendantu, da francoske čete ponovno prinašajo kovance za 7,85 in 12 krajcarjev – slab denar, katerega dejanska vrednost ni presegala 4 krajcarjev – prebivalci so jih morali sprejemati po nominalni vrednosti 18, 20 in 24 krajcarjev; zahtevala je, da se to prepove. Tudi javnim blagajnam je primanjkovalo kakovostnega (kovinskega) denarja, kar je povzročalo težave pri izplačevanju vojaških plač, saj so bile čete 1. januarja 1810 postavljene na mirnodobno stanje in so zato prenehale z rekvizicijami. Dauchy je 10. aprila 1810 priporočil intendantom, naj ves papirnati denar v javnih blagajnah pretvorijo v kovance, vendar je moral njegov naslednik Belleville še 20. novembra izdati okrožnico proti špekulacijam in agiotiranju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} V Kranju so ponarejali bankovce za 2, 5, 10 in 50 goldinarjev, na kar je bila javnost opozorjena 12. junija, storilec – slikar [[Leopold Layer]], ki naj bi to počel iz stiske – je bil konec junija aretiran.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} Tudi odnosi z Avstrijo so povzročali težave. Dunaj je 11. aprila 1810 sporočil, da bodo ''bancozettle'' za 1000 florinov zamenjevali le do 1. julija. Avstrija je nato 31. januarja 1812 sama umaknila svoje ''bancozettle'' iz obtoka,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=23}} kar je povzročilo velike izgube več trgovskim hišam v Trstu, ki so leta 1809 svoj zlati in srebrni denar zamenjale za bankovce; nekatere med njimi so zaradi tega celo propadle. Poleg tega so plačila po pogodbah, oporokah in drugih pravnih aktih, sklenjenih v starejših ''bancozettlih'', sprožila mnoge spore. Sodna evidenca pritožbenega sodišča v Ljubljani je bila polna pritožb trgovcev zoper sodbe trgovskih sodišč v Trstu, Reki in Ljubljani ter prvostopenjskih sodišč v Gorici, Rovinju, Karlovcu in drugih krajih.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Marmont je v svojih Spominih (''Mémoires'') povzel, da je z določitvijo vrednosti papirnatih goldinarjev precej pod dunajskim tečajem dosegel rezultat, da so vsi hiteli pošiljati svoje bankovce na Dunaj in uvažati denar; toda ker je bila začetna tarifa za osnovni denar napačno izračunana, je ta denar še naprej prihajal iz Avstrije, kar je zahtevalo novo tarifo. Dejansko so se Ilirske province s postopno odpravo avstrijskega denarja izognile katastrofi, podobni avstrijskemu bankrotu 15. marca 1811, za kar bi bili lahko prebivalci hvaležni. Toda množice so očitno čutile le izgube, obramba papirnatega denarja pa je na seznamu ilirskih pritožb vidno mesto.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Obravnavano je bilo tudi posebno vprašanje zadrskega papirnatega denarja, izdanega med obleganjem leta 1809. Marmont je predlagal, naj se [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]], kateremu je Dalmacija pripadala v letih 1806–1809, naloži povračilo v višini 328.000 frankov. Ta znesek je bil nižji od nominalne vrednosti in je predvideval umik denarja iz obtoka. Gaudin je o tem 20. aprila 1810 poročal Napoleonu. Marmont je 2. aprila izdal dva odloka: prvi je odredil predložitev deklaracije intendantu v Zadru, drugi pa je določal pogoje odkupa, in sicer: zneski do 10 frankov so se povrnili v celoti, zneski med 10 in 50 franki v polovici, zneski nad 50 frankov pa v četrtini. Za izvedbo tega povračila je bilo iz izrednega prispevka za Škradin namenjenih 100.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Vsi ukrepi na denarnem področju so izhajali iz prizadevanja ilirskega vodstva, da bi v deželi čim prej vzpostavilo zdravo in stabilno valuto. Na papirju je bil ta cilj dosežen razmeroma hitro, v praksi pa se je postopek zavlekel.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=24}} Sledovi teh denarnih težav se še dolgo pojavljajo tako v delovanju oblasti kot tudi pri posameznikih. Augsburški goldinar se je ohranil tudi v zasebnih obračunih, kjer je celo prevladoval; pojavlja se celo v uradnih aktih oblasti. Za augsburški goldinar je še naprej veljalo razmerje 2 franka in 58 centimov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=25}} === Primarni sektor === ==== Kmetijstvo in položaj kmeta ==== Posamezne dežele oz. province Ilirije so se glede poljedelstva in živinoreje med seboj precej razlikovale. Koroška, zelo gorata dežela in zato malo primerna za pridelovanje žita, se je ukvarjala predvsem z živinorejo: konj, volov, krav in ovac. Pred priključitvijo jih je izvažala, kot navaja intendant de la Moussaye v svojem statističnem opisu okrožja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Na Kranjskem je bilo kmetijstvo (znotraj tega: poljedelstvo in vinogradništvo bolj razvito, tudi [[čebelarstvo]]{{Efn|Primer: že od leta 1767 je v Ljubljani delovala kmetijska družba.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}}). Na hrvaških ravninah so pridelovali [[žito]] in se pečali s [[Prašičereja|prašičerejo]]. Na območju Gorice in v Istri so gojili predvsem južne kulture, [[Oljka|oljke]] in [[Vinska trta|vinsko trto]]. Dalmacija in Dubrovnik sta se odlikovali po nerodovitnosti tal. Način obdelovanja zemlje, ki je bil v zahodnih provincah že razmeroma napreden, je bil v vzhodnih še primitiven.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Edine izboljšave, ki jih je uvedla vlada, in sicer na pobudo de Chabrola, so bile uvedba [[Krompir|krompirja]] v Dalmaciji, kjer ga prej niso poznali; nato odlok z dne 17. marca 1811, ki je zaradi podpore vinogradnikom na Dolenjskem in hkrati zaradi omejevanja odtoka denarja v Avstrijo uvedel dajatev 7 frankov 25 na ''ejmer'' (80 steklenic) za [[Vino|vina]] iz Avstrije;{{Efn|Pivec-Steletova je komentirala: kljub temu so se v uradnem listu večkrat pojavljali oglasi za štajerska vina, kar ni presenetljivo zaradi njihove boljše kakovosti v primerjavi s kranjskimi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=37}}}} razdelitev 200 topniških in konjeniških [[Domači konj|konj]] premožnejšim kmetom ob obveznosti vračila, ki jo je izvedel Marmont ter priprava spomenice o obnovi državne kobilarne v [[Lipica|Lipici]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Po drugi strani je [[Kranjska kmetijska družba]] prenehala delovati, medtem ko je bila živinoreja dodatno prizadeta zaradi pomanjkanja soli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=37}} Kljub temu bi bilo mogoče izvesti številne izboljšave, kar je priznavala tudi vlada. Chabrol je zapisal, da je bilo kmetijstvo na splošno zelo zaostalo in prizadeto zaradi rekvizicij in vojn. Zlasti Dalmacija in Istra sta na svojih kamnitih tleh komaj zagotavljali del lastnega preživetja. Po njegov bi bilo mogoče izboljšati pasme živine in poskusiti z gojenjem bombaža, vendar je to preprečevalo slabo finančno stanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} V skoraj vseh provincah so bila tudi (manjša) [[Močvirje|močvirja]], katerih izsuševanje bi prineslo nova obdelovalna zemljišča ali vsaj travnike, vendar bi to zahtevalo velika finančna sredstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ker vlada zaradi slabih financ sama ni mogla uresničiti potrebnih ali zaželenih izboljšav, jih je skušala vsaj spodbujati. 9. oktobra je ''Télégraphe Officiel'' obvestil o krompirju in načinih njegove uporabe. 18. decembra je bil objavljen poziv k izboljšanju [[Overjena kopija (film)|ovčereje]] z rejo španske pasme [[merino]], ki se je dobro razvijala v Italiji, zlasti v [[Pokrajina Varese|Vareseju]] pri [[Milano|Milanu]]. Podobno podnebje naj bi omogočilo njihovo uspešno razširitev. 1. aprila naslednjega leta je uprava teh posestev ponudila prodajo takih ovc Iliriji po ceni 100–120 frankov na žival, odvisno od kakovosti [[Volna|volne]]. Članek z dne 1. januarja 1812 o vrtnarstvu, ki je bilo v Iliriji slabo razvito, je prinesel podatke o boleznih sadnega drevja in načinih njihovega zdravljenja. 11. aprila je sledilo obvestilo o ovčereji Garagnin pri [[Trogir|Trogirju]], kjer so po uvedbi španskih ovac leta 1811 dosegali dobre rezultate, zlasti bolj fino in kakovostno volno. 20. maja pa je manjša čreda merinov, ki jo je v Vareseju kupil [[Žiga Zois|baron Žiga Zois]], prispela na Kranjsko.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Ti nasveti so bili deloma uresničeni na pobudo zasebnikov; vendar je prebivalstvo na splošno ohranilo tradicionalne, bolj ali manj učinkovite načine obdelovanja zemlje in reje živine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Za izboljšanje položaja kmetov je bilo storjenega več. Naslovili so vprašanje [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki je v Iliriji obstajal ob prihodu nove oblasti, skupaj s tlako in dajatvami, ki so jih kmetje dolgovali svojim [[Zemljiški gospod|zemljiškim gospodom]]. Francoski režim tega sistema ni v celoti odpravil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=38}} Popolna odprava, ki bi najbolj ustrezala njegovim načelom, ni bila mogoča, saj je bil sistem zakoreninjen. Vlada je zato ubrala srednjo pot: delno je odpravila fevdalne obveznosti, preostalo pa poskušala urejati z nasveti in priporočili. Fevdalci so menili, da je šla predaleč, kmetje pa, da premalo. Dejansko je bil storjen pomemben korak naprej, kar pa je postalo očitno šele kasneje, v času ponovne avstrijske oblasti, ko se fevdalni sistem ni več mogel v celoti obnoviti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Zanimivo je, da so kmetje v Ilirskih provincah, sicer nejasno in nezavedno, povezovali francosko oblast z idejo svobode. To potrjuje vrsta poskusov, zlasti na Kranjskem in v civilni Hrvaški, da bi med letoma 1809 in 1813 odpravili tlako in fevdalne dajatve. Že novembra 1809 je neki zemljiški gospod iz civilne Hrvaške poročal, da so njegovi kmetje javno govorili (po njegovem zapisu v latinščini): »Galli sumus, liberi sumus« (»Francozi smo, svobodni smo«).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Vlada je morala kmalu poseči in takšna prizadevanja omejiti. Dne 9. julija 1810 je intendant Vienney odgovoril karlovški občini, da bo tlaka ostala v veljavi, dokler cesar ne odredi sprememb v fevdalnem sistemu Hrvaške. Sledilo je veliko pritožb in sodnih sporov. Z odlokoma z dne 23. in 31. julija je Marmont ustanovil posebno komisijo za reševanje sporov med zemljiškimi gospodi in kmeti v civilni Hrvaški ter imenoval njene člane. Ta organ je imel veliko dela. Njegove odločitve so bile dokončne in takoj izvršljive.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Kljub temu so se pojavljali zapleti: Buson, prvi sodnik civilne Hrvaške, je pisal intendantu de Contadesu, da zavrača izvršitev razsodbe proti kmetom gospostva Sislavić, ker jo je imel za krivično in samovoljno; tudi kmetje se ji niso hoteli podrediti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} 252. člen odloka z dne 15. aprila 1811 je brez odškodnine odpravil osebno tlako (12 dni letno), vse druge tlake pa so postale odkupne. Zemljiški gospodje so dokončno izgubili sodno oblast. Podložniki so morali plačevati zemljiški davek, v zameno pa so se njihove dajatve do zemljiških gospodov zmanjšale za petino.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=39}} Četudi so kmetje to delno svobodo razlagali po svoje in so zahtevali radikalno odpravo vseh fevdalnih dajatev, kar je bilo z vidika vlade preveč skrajno. Želeli so, da bi bili podrejeni le cesarju. Obstaja več primerov takšnega nekoliko naivnega razumevanja. A. Huha iz [[Kozarje|Kozarij]], ki so mu zasegli premoženje zaradi neplačila fevdalnih dajatev, je ugovarjal, da redno plačuje, kar dolguje cesarju, in da nima ničesar drugega za plačati. V Kozarjah je izbruhnil upor, zaradi katerega so mu morali zaseženo živino vrniti. J. Sterle iz [[Iga vas|Iga vasi]] je ob podobni priložnosti odgovoril: »Smo cesarjevi in ne dolgujemo tlake gospodom. Delam na cesarskih cestah; to dolgujem cesarju, gospodom pa nič.« Pri tem se je skliceval na davčnega pobiralca in kaplana v [[Lož|Ložu]], ki sta izražala enako stališče.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} [[Slika:Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812.jpg|sličica|Razglas ilirske vlade, 4. junij 1812|503x503_pik]] Guverner Bertrand je 4. junija 1812 moral izdati odlok, s katerim je skušal umiriti podeželsko prebivalstvo, ki so ga nekateri zavajali z mislijo, da so bile dajatve in tlaka odpravljene brez odškodnine. Poudaril je, da so bile brez odškodnine odpravljene le osebne tlake, medtem ko so druge pravice fevdalne narave ostale odkupljive. Vse naturalne in denarne dajatve so se morale še naprej plačevati kot prej, z izjemo zmanjšanja za petino. Dokler odlok ne bi določil načina in višine odkupa tlake, so se te še naprej vršile po dotedanji navadi. Odlok izrecno določa tudi, da bodo kmetje, ki bi zavračali dajatve ali tlako, k temu prisiljeni po pravni poti, po potrebi tudi z vojaško prisilo. Posebej je bilo poudarjeno, da je razlaga cesarskega ukaza pridržana izključno Napoleonu, kar kaže, da je oblast preprečila samovoljne razlage med prebivalstvom. Hkrati je odlok nalagal upravnim in cerkvenim oblastem, da morajo njegove določbe javno razglasiti: intendanti in škofje naj bi poskrbeli, da so župani in duhovniki vsebino odloka oznanili ljudem ter ga dali javno prebrati in izobesiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}}<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWFM4PMX|title=Razglas ilirske vlade|date=4. junij 1812|accessdate=2026-05-06|website=dlib.si|last=Bertrand|first=Henri Gatien}}</ref> Tudi vlada sama je obsežno uporabljala tlako za javna dela. Brez te zelo poceni delovne sile ne bi mogla zgraditi tolikšnega števila cest, mostov in drugih objektov. Odlok z dne 18. marca 1813 je določil razdelitev in način plačila tlake: plačilo je znašalo 50 centimov za en delovni dan človeka in 1 frank za en delovni dan z vozom.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Chabrol, ki je mislil, da gre le za polovične ukrepe, se je nad tem pritožil v pismu z dne 29. aprila 1813 Anne-Charles de Montalivet. Zapisal je: »Vprašanje med nesrečnimi kmeti in njihovimi zemljiškimi gospodi je še vedno nerešeno.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=40}} Dodal je, da je bil pripravljen osnutek odloka, ki naj bi določil pravice lastnikov in kolonov po vzoru veljavnih ureditev v departmajih ob izlivu [[Laba|Labe]]. Takšno kompromisno reševanje fevdalnega sistema pa je bilo po njegovem mnenju nezdružljivo z uvedbo zemljiškega davka ter z ureditvijo dedovanja in prenosa lastnine. Šlo je za iste dajatve, ki so se stekale v različne blagajne, vendar skupaj še vedno obremenjevale kmeta. Zato je menil, da je treba pridobiti prebivalstvo, medtem ko je bila plemiška stan stan še vedno močna, in da bi bilo morda celo modro začeti z zmanjšanjem njenega vpliva prav prek teh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Tem predlogom pa ni bilo ugodeno, zato so spori med zemljiškimi gospodi in kolonci trajali do konca obstoja Ilirskih provinc. O tem vprašanju je 12. avgusta 1813 v ''Télégraphe Officiel'' (št. 64) objavil tudi članek [[Charles Nodier]]. Čeprav od romantičnega pisatelja ni za pričakovati poglobljenega ukvarjanja z gospodarsko zgodovino, je zanimivo, da se je njegov edini članek, ki se dotika tega področja, nanašal prav na problem fevdalnega sistema, kar nakazuje, da je bilo to vprašanje zelo aktualno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} V svojih spominih Nodier navaja, da so na upravo nenehno prihajale pritožbe tako zemljiških gospodov proti kmetom kot kmetov proti gospodom glede fevdalnih dajatev. Generalni guverner je zato naročil intendantom, naj se spravijo in naj zemljiške gospode opozorijo, da so kmetje ljudje, ki imajo poleg dolžnosti tudi pravice. Hkrati je bilo treba kmete poučiti o namerah vlade in jih odvrniti od samovoljnega izvrševanja pravice. Obe strani sta imeli na voljo sodne poti in sta se lahko zoper odločitve pritožili neposredno pri generalnem guvernerju. Nekateri kmetje, ki so zavrnili plačilo dajatev, so bili k temu prisiljeni, tisti, ki so ob tem poskušali spodbujati upore, pa so bili aretirani. Ker pa so bili ocenjeni kot zavedeni, jih je generalni guverner po brezpogojni podreditvi zakonodaji ponovno izpustil.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=41}} Zdi se, da ta priporočila niso bila zelo uspešna. Po vrnitvi Avstrijcev so se med podložniki pojavile nove tesnobe in upori. Zato je 19. novembra 1813 baron Latterinann, začasni guverner, odredil, da se francoski odloki o tej zadevi začasno ohranijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} ==== Gozdarstvo in sečnja ==== Ilirska uprava se je precej bolj dejavno ukvarjala z gozdarstvom kot s kmetijstvom, kar je bilo verjetno povezano tudi s tem, da je postala lastnica obsežnih gozdov, zlasti na Koroškem in v Hrvaški. Vendar pa je treba poudariti, da je [[arhivsko gradivo]] za ta del uprave zelo nepopolni, zato mora tudi prikaz razmer v ilirskih gozdovih ostati precej shematičen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Ilirska vlada je imela pri gozdovih dve nalogi, in sicer, je najprej morala urediti gozdarsko upravo, nato pa še gospodarjenje z lesom. Prva naloga ni povzročala večjih težav, razen boja proti gozdnim prekrškom; druga pa je bila precej zahtevnejša. Gospodarsko izkoriščanje številnih gozdov je bilo skoraj nemogoče zaradi pomanjkanja prometnih povezav. Tudi, kjer so te obstajale, so bile v slabem stanju. Prav tako sta zastoj industrije in prenehanje plovbe tako znižala ceno lesa, da se sečnja ni obrestovala. Skupno gledano je bilo bogastvo ilirskih gozdov mrtvi kapital.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} 23. marca 1810 je bil [[Alphonse La Devese]] imenovan za generalnega inšpektorja ilirskih gozdov. Z odlokom z dne 5. junija pa je bila oblikovana prva gozdarska organizacija: en generalni konservator, dva inšpektorja prvega in dva drugega razreda, devet podinšpektorjev ter gozdni nadzorniki in pazniki. Pod pristojnost generalnega konservatorja je spadala tudi uprava gozdov šestih polkov v Vojaški Hrvaški. Odlok z dne 9. avgusta je državne ilirske gozdove oprostil vseh dajatev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=42}} Generalni guverner je imenoval začasne uradnike in od francoske uprave zahteval podinšpektorje in paznike, ki bi znali nemško in francosko; takšne ljudi je bilo mogoče najti le na levem bregu [[Ren|Rena]]. Zato je oktobra Gaudin poslal Barranta, podinšpektorja iz [[Spa|Spaa]], skupaj z nekaj uslužbenci, da pripravi organizacijski načrt. Vendar je odlok z dne 15. aprila 1811 (164. člen) še vedno le začasno ohranil organizacijo z dne 5. junija.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Šele z odlokom iz 24. julija je bila dokončno urejena gozdarska organizacija. Imela je tri konservatorate: enega v Ljubljani za Kranjsko, Koroško in Istro; enega v Karlovcu za civilno Hrvaško, Reko in kvarnerske otoke; ter enega v Reki za Dalmacijo in Dubrovnik. Ohranili so se le dokumenti za prvi konservorat. Letni stroški zanj so znašali 108.400 frankov, za preostala dva pa 80.000 frankov, kar je presegalo vse prihodke ilirskih gozdov, tudi ob predpostavki najugodnejše uprave. Gozdove so razdelili v tri razrede: cesarske, zasežene in občinske; da bi pokril stroške, je La Devese leta 1810 zasegel več občinskih in zasebnih gozdov. Prihodki so izvirali iz drobne prodaje lesa po tarifah, določenih po zasebnih cenah, ter iz precej visokih glob. O skupnih prihodkih gozdov pa ni nobenega podatka.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Različne pravice do rabe, paše, ledine ipd., ki so jih imele občine in posamezniki, so povzročale gozdarski upravi veliko dela. Že na začetku, 7. septembra 1809, je Napoleon iz Schönbrunna revnim dovolil, da so za zimo sekali les v cesarskih gozdovih. Kmalu pa so ti gozdovi postali državni, zato je intendant Fargues 23. oktobra sprejel ukrepe, da ta dovoljenja ne bi škodovala gozdovom v [[Idrija|Idriji]], in napovedal, da bo podoben ukrep uvedel še za druge gozdove. Dovoljenje pa je bilo 4. decembra istega leta preklicano.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Prvi ukrep La Deveseja je bilo obvestilo z dne 15. junija 1810 o mladih nasadih in posekih drevja. Zaradi njihove zaščite je bilo zasebnikom strogo prepovedano spuščati koze in ovce v cesarske gozdove.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=43}} Živali, ki bi jih tam našli, naj bi bile usmrčene in zaplenjene v korist gozdnega paznika, lastnik pa kaznovan z denarno kaznijo. Gozdna uprava je določila tudi nekatere površine, kjer bi posamezniki smeli pasti živino, vendar le ob plačilu majhne dajatve in z dovoljenjem konservorata, ki bi določilo tudi število živali. 22. julija 1811 je obvestilo intendanta Basellija za Kranjsko, pozvalo vse, ki so menili, da imajo pravice v cesarskih gozdovih, naj v treh mesecih predložijo svoje listine intendancam ali poddelegacijam. Tisti, ki so listine izgubili, so morali dokazati, da so te pravice uživali od nekdaj ali že več let. 27. septembra 1812 je Bertrand določil tarifo glob za prekrške v cesarskih, občinskih in javnih gozdovih. 10. junija 1813 je Junot ponovno izdal odlok, po katerem so morali vsi zadevni posamezniki ali občine v treh mesecih predložiti svoje listine. Tistim, katerih pravice so bile že priznane in določene v intendančnih svetih, tega ni bilo treba opraviti. Ti sveti so morali listine preveriti do 1. januarja 1814. Vse pravice v gozdovih so se smele izvrševati le pod nadzorom gozdarskih uradnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Jasno je torej, da vprašanje gozdarskih pravic v Iliriji ni bilo nikoli dokončno rešeno. Prišlo je do številnih sporov med občinami zaradi pravic do sečnje in paše v različnih gozdovih ter do velikega števila prekrškov v cesarskih gozdovih; sodni zapisniki, zlasti v Karlovcu, Ljubljani in Beljaku, so bili kljub visokim globam s tem preobremenjeni. Chabrol je 11. maja 1813 še pisal intendantu Des Malletsu o prebivalcih [[Ilirska Bistrica|Bistrice]], ki so trdili, da nekateri gozdovi pripadajo njim od nekdaj, in niso dovoljevali gozdnim uradnikom, da bi jim določili sečnjo. Dodal je, da bi se ob takem ravnanju vrnili v zmedo stare uprave, kateri je bilo mogoče pripisati tudi opustošeno stanje ilirskih gozdov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} Zanimivo je omeniti, da so pozneje nekateri strokovnjaki ugotavljali,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=44}} da je bilo gozdarsko upravljanje samo po sebi dobro zasnovano, vendar slabo izvedeno: uradniki niso imeli ustreznega strokovnega znanja, nadzorov je bilo malo ali skoraj nič, zaradi česar so prebivalci gozdnih območij povzročali precej škode.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Les je porabljal v [[Rudnik|rudnikih]] in [[Tovarna|tovarnah]], za proizvodnjo [[Oglje|oglja]] in [[Pepelika|pepelike]] ter v [[Ladjedelništvo|ladjedelništvu]]. To je bilo predvideno že v seznamu z dne 19. junija 1810, kjer so bili določeni lesovi, ki jih je bilo dovoljeno izvažati, in tisti, katerih izvoz je bil prepovedan. V prvi skupini so bili gradbeni les, jamborski les s premerom pod enim čevljem (0,325 m) ter kurilni les. V drugi skupini pa [[Hrast|hrastov]] les, jamborski les nad enim čevljem (0,325 m) ter ves les za topniške podlage. Podobno beremo v Chabrolovem poročilu z dne 28. novembra, da ogromni gozdovi pokrivajo velik del ilirskega ozemlja, predvsem na Kranjskem, Hrvaškem in Koroškem, ter da jih je mogoče oceniti na skoraj 800.000 ha. Nekateri imajo povezave z cestami in rekami, vendar jih je v danih razmerah večino mogoče izkoriščati le zelo težko. Velike tovarne na Kranjskem in Koroškem so v preteklosti porabile del tega lesa, vendar sta pomanjkanje tržišč in zastoj trgovine to porabo zmanjšala. Les je bil v teh treh deželah praviloma zelo poceni, zato bi lahko mornarica in druge javne službe tam našle ugodne zaloge.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Organizacijski odlok z dne 15. aprila 1811 pa je v členih 170, 171 in 270 določil, da se les za potrebe rudnikov in tovarn zagotavlja po cenah, ki spodbujajo industrijo; da se les, primeren za mornarico, skrbno ohranja; ter da minister za mornarico pošlje ladjedelskega inženirja, ki pregleda te gozdove in organizira njihov transport na mesta gradnje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=45}} Največji pomen pa je imela uporaba lesa za mornarico. 11. septembra 1811 je nekdanji intendant Reke de Chassenon poslal poročilo o ladjedelniškem lesu v Iliriji. Poročal je, da naj bi sicilijanska mornarica ta les kupovala po tako nizkih cenah, da ga je ne le uporabljala zase, temveč ga je deloma tudi preprodajala Angležem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Gozdovi na Velebitu, so po njegovem opisu (bili) pragozdovi z izjemnimi hrasti, kakršnih v Franciji ni, ter z veličastnimi [[Jelka (rod)|jelkami]], ki so primerne za jambore, pa tudi z [[Bukev|bukvami]], [[Jesen (drevo)|jesenom]], [[Brest|bresti]] in [[Bor (drevo)|borovci]]. Chassenon nato pregleda različne gozdove hrvaških polkov in ugotavlja, da bi bilo treba zgraditi ceste, ki bi jih naredile dostopne, urediti skladišča ter aktivirati ladjedelniške zmogljivosti v [[Kraljevica|Kraljevici]], ki jo opisuje kot enega najlepših evropskih ladjedelniških pristanišč, dobro zaščitenega pred sovražnimi napadi in nevihtami.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} Z odlokom z dne 14. novembra 1811 je bilo odločeno tudi, da je les v Istri, namenjen izvozu v [[Benetke]], oproščen izvoznih dajatev. Vendar pa niti ilirska niti italijanska mornarica nista bili dovolj močni, zato ti trgi niso izpolnili pričakovanj, ki so jih zbudili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} === Sekundarni sektor === V Iliriji je delovalo veliko rudnikov, hkrati pa je bila njena industrija revno razvita, z izjemo [[Metalurgija|metalurške dejavnosti]], ki je bila tako tesno povezana z rudniki, da jo je treba obravnavati skupaj z njimi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} ==== Rudniki in metalurgija ==== Najpomembnejši rudniki in obrati so se nahajali na Koroškem in Kranjskem,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=46}} manj jih je bilo v Istri in na Hrvaškem. Medtem ko so bili rudniki v zadnjih treh provincah večinoma v zasebni lasti, sta bili približno dve tretjini rudnikov na Koroškem v državni lasti. Kljub temu se francoska uprava z njimi ni začela resneje ukvarjati vse do nekaj mesecev po priključitvi, kar je imelo, kot bo še pokazano, neugodne posledice. Za vodenje rudnikov so bili poslani trije francoski inženirji: najprej [[Louis Georges de Gallois|Gallois]], ki je bil v Ilirijo napoten 21. marca 1810 in je 29. junija postal glavni rudarski inženir Ilirije; kasneje pa še Leboullenger in Lemaire, inženirja drugega razreda, ki sta bila 16. oktobra dodeljena rudnikom v Idriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Na podlagi njihovih poročil in dopisovanja – deloma z ilirsko vlado, predvsem pa z generalnim direktorjem rudnikov v Parizu, [[Jean Charles Joseph Laumond|grofom Laumondom]] – je mogoče oblikovati sliko o stanju ilirskih rudnikov in metalurških obratov, ki do sedaj ni bila podrobneje raziskana, in to tako za državne kot zasebne obrate. Poleg teh treh oseb je deloma ostalo tudi domače strokovno osebje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} O Galloisu je Pellenc zapisal, da na splošno velja za uglednega znanstvenika in sposobnega človeka. V njegovih poročilih o rudnikih na Kranjskem in Koroškem pa so se pojavile tudi nekatere napake, saj je vanje vnašal upravne pripombe, splošne poglede in celo nasvete, nad katerimi so se lastniki pritoževali; ti so morda prispevali k temu, da so oblasti sprejele tudi nekatere napačne ukrepe. Kljub temu so vsi hvalili njegovo redoljubnost, delavnost in poštenost kot upravitelja Idrije, kjer je kasneje prevzel vodilno vlogo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} Avgusta in septembra 1810 je Gallois opravil potovanje, med katerim je obiskal svinčene rudnike v [[Plajberk pri Beljaku|Plajberku]] in [[Rabelj, Italija|Rablju]], cinkarne v [[Greifenburg|Greifenburgu]], [[Großkirchheim|Großkirchheimu]] in [[Lainach|Lainachu]], medeninasto livarno v [[Lienz|Lienzu]], nato še novoustanovljene železarne v Trgovi pri Kostajnici,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=47}} opuščene rudnike srebronosnega bakra na turški meji na območju 6. polka, rudnike bakra v [[Samobor|Samoboru]] ter več drugih opuščenih rudnikov in fužin v civilni Hrvaški. Njegova poročila Rudarskemu svetu v Parizu je spremljalo pet zabojev mineralov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Rudnike je potrebno obravnavati glede na vrsto rude, pravni položaj in razvoj jih lahko razdelimo v tri jasno ločene skupine: državne svinčene rudnike in cinkarne na Koroškem; železove rudnike in zasebne obrate na Kranjskem; ter državni [[rudnik živega srebra Idrija]], ki je imel v upravi povsem poseben položaj, saj je Napoleon vanj polagal velika pričakovanja. Obrati na Hrvaškem in v Istri niso tvorili posebne skupine, temveč jih je mogoče obravnavati s Kranjsko. Obravnava se začne z Idrijo, katere razvoj se je močno razlikoval od drugih dveh skupin.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} ===== Idrijski rudnik ===== {{glavni|Rudnik Idrija}} Idrijski rudnik je imel pod avstrijsko oblastjo izjemno privilegiran položaj. Gallois je pohvalno opisal avstrijski sistem upravljanja in menil, da prav ta pojasnjuje sloves rudnika. Njegova uprava je delovala skoraj kot samostojna oblast. Proizvodi rudnika so bili oproščeni vseh carin in so imeli zagotovljen trg v španskih rudnikih [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Rudarji so bili oproščeni vojaške obveznosti in jih je uprava oskrbovala po lastni ceni, saj območje zaradi skromnih naravnih razmer ni moglo zadostiti niti desetini potreb populacije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}} Prebivalci idrijskega gospostva so bili oproščeni davkov in tlake, njihova edina obveznost pa je bila prevoz rudniških proizvodov po ceni, ki jo je določila uprava. Rudnik je imel tudi skladišče v Ljubljani, urad v Sisku za nabavo žita, premogovnik in steklarno v Zagorju. Kar zadeva proizvodnjo, statistika za leta 1807, 1808 in 1809 (v dunajskih centih po 56 kg) navaja naslednje količine:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=48}}{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} * [[živo srebro]]: 3.431–65½, 3.812–11¼, 3.482–27 * cinober (vermilion): 692, 416–50, 444–29½ * blagi sublimat: 18–26, 12–37, 4–90 * [[cinabarit]]: 294–5, 275–5, 183–30 * [[Živosrebrov(II)-klorid|korozivni sublimat]]: 136–85, 547–12¾, 240–33 * [[Obarjanje|precipitát]]: 123–24½, 56–81½, 18–38{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Število rudarjev je znašalo 929, 942 in 725.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Marmont je skupno letno vrednost proizvodnje ocenil na 1.500.000 frankov, čisti letni dohodek pa na 500.000 frankov. Gallois je Idrijo opisal kot kraj z 1.200 delavci, 600 upokojenci, 300 vajenci in pribl. 7.000 prebivalci, z obsežnimi gozdovi in infrastrukturo ter z letno bruto proizvodnjo živega srebra blizu 2 milijonov frankov in čistim dohodkom med 600.000 in 700.000 franki. Takšno je bilo stanje pred priključitvijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Med vojno se je položaj precej poslabšal. Že aprila so vse zaloge prepeljali v skladišče v Ljubljani, nato pa na Dunaj. Francoske čete so Idrijo zasedle maja, začasno upravo pa je prevzela posebna državna uprava. [[Louis Toulon]], ki je bil zadolžen za začasno vodenje, ni bil uspešen in je celo 17. oktobra za kratek čas padel v ujetništvo med kmečkim uporom, ki so ga zaposleni kmalu zadušili. Na koncu je bil odpoklican.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Ob priključitvi je bil rudnik v Idrija v zelo slabem stanju: delavci in uradniki niso prejeli plačila že od maja; zaostanek je znašal 72.311 goldinarjev; primanjkovalo je žita, prevozniki pa niso več hoteli delati. Nekdanji direktor ustanove [[Leopold von Passetzky]], ki je začasno vodil rudnik, je zaprosil za pomoč Dauchyja. Ta je 17. novembra poslal 30.000 goldinarjev v papirju, vendar so bili bankovci tako poškodovani, da jih ni bilo mogoče uporabiti za plačila. Šele 13. decembra je upravitelj ljubljanskega skladišča Alborghetti prejel od Dauchyja 150.000 goldinarjev za nakup žita v Sisku in 79.000 goldinarjev za plače. Prodaja proizvodov je bila dovoljena le z njegovim soglasjem.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Prva prodaja je potekala 20. novembra; plačila so morala biti izvedena v gotovini ali s kratkoročnimi menicami po vnaprej določenih cenah (npr. za živo srebro 167 goldinarjev na cent, za cinober v kosih 175, v prahu 180 itd.).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=49}} Odlok z dne 6. decembra, ki je prepovedal izvoz več kovin, je hkrati dovolil prost izvoz proizvodov iz Idrije in Zagorja. Vendar so bili ti ukrepi le začasni. 1 januarja 1810 se je stanje izboljšalo. Napoleon je v prepričanju, da lahko iz rudnika pridobi velike dobičke, Idrijo dodelil redu treh zlatih run (ki pa je obstajal le na papirju) in predvsem naložil posebni državni upravi odkup njenih proizvodov. S tem se je Idrija izognila usodi drugih ilirskih rudnikov: po letu 1809 ni več trpela pomanjkanja denarja, saj je redno prejemala potrebna sredstva, proizvodnja je potekala nemoteno, prodajo pa je prevzela država. Istega dne je začel veljati tudi nov tarif za plače in prevoze; država je za cent živega srebra plačevala 130 goldinarjev, za cinober pa 140, denar pa so iz Benetk dovažali z varovanimi prevozi. V istem letu so del avstrijskih uradnikov nadomestili Francozi. Leta 1810 je osebje rudnika štelo: 6 članov upravnega sveta, 28 administrativnih uslužbencev ter 337 delavcev v rudniku (med njimi 160 rudarjev), poleg tega še delavce v različnih spremljajočih dejavnostih – skupaj 542 oseb.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Napoleon se je za Idrijo posebej zanimal tudi kasneje. 10. oktobra je pisal grofu Defermonu, naj poskrbi za ugodne pogodbe, pošlje iz Benetk 300.000 frankov za tekoče stroške, skladišči živo srebro v Trstu ter odkupi tudi tisto, ki ga je ilirska uprava prejela kot plačilo. Tako je razpolagal s približno 2000 centi živega srebra, katerih prodajo je nameraval uravnavati glede na razmere na trgu, da bi ohranjal ali celo zvišal ceno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=50}} Ni presenetljivo, da se je ilirska vlada upirala temu, da bi izgubila to premoženje. Marmont je obiskal Idrijo in zahteval, da bi rudnik prešel pod ilirsko upravo, ob pogoju, da bi vsako leto določeno količino živega srebra izročali [[Red treh zlatih run|Redu treh zlatih run]]. Toda Napoleon Bonaparte se s tem ni strinjal. 13. oktobra je pisal [[Jacques Defermon des Chapelières|grofu Defermonu]], da morajo biti razmerja med ilirsko vlado in posebnim državnim skladom zaključena. Idrija je po njegovem v celoti pripadala temu skladu – od osvojitve do prenosa na red – in ni bila odvisna od ilirske uprave. 1.583 centov živega srebra, ki jih je prejela ilirska vlada, je bilo treba vrniti skladu v zameno za povračilo izplačanih sredstev. Sklad je lahko živo srebro hranil dalj časa; skupno naj bi razpolagal z 2815 centi živega srebra in 358 centi cinobra. Za živo srebro naj bi se plačalo 970.000 frankov, za druge proizvode 160.000 frankov, skupaj 1.130.000 frankov. Od tega bi morali 300.000 frankov poslati kot predplačilo rudniku in povrniti stroške ilirski vladi, preostanek pa razdeliti med sklad in red. Ko je Defermon dvomil, da bo rudnik prinesel 500.000 frankov, mu je Napoleon odvrnil: »Rudnik sem dal redu treh zlatih run; prinesel bo, kolikor bo pač prinesel.«{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} V Idriji je sicer še naprej veljal avstrijski upravni sistem, vendar je bilo treba pripraviti novo ureditev. 10. oktobra je Napoleon na posebno nalogo poslal generala grofa Lauristona, z glavnim ciljem, da v Idriji preuči upravo in pripravi nov pravilnik. Lauriston je 3. decembra poročal Napoleonu, da je osnutek predstavil velikemu kanclerju reda ter – podobno kot Gallois – pohvalil avstrijsko ureditev. Zato spremembe v novem pravilniku niso bile velike: francoska uprava v Idriji se ni bistveno razlikovala od avstrijske, razen v eni ključni točki – odpravljena sta bila davčna oprostitev in izvzetje iz vojaške obveznosti, privilegija, ki sta Idriji prej zagotavljala njen poseben položaj.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Za generalnega direktorja rudnika v Idriji je bil 23. marca 1811 imenovan Gallois, ki je funkcijo nastopil 9. maja. V nastopnem govoru je predstavil nov pravilnik, ki je temeljil na prejšnjem avstrijskem sistemu – po njegovem mnenju ključnem za uspeh rudnika – ter na novejših izkušnjah. Gallois se je moral odpovedati svoji širši nalogi nadzora nad rudniki v drugih provincah, zaradi česar se je pritoževal, saj je s tem izgubil dodatne dohodke kot glavni inženir. Z odlokom 19. septembra 1812 je postal še župan Idrije. Županoval je do konca francoske oblasti v Iliriji. Sočasno sta bila druga inženirja, Lemaire in Leboullenger, poslana na druge naloge. 9. maja 1811 je bil za komisarja Reda treh zlatih run in nadzornika računov imenovan Andry d’Auberton. Med člani upravnega sveta sta bila tudi Krampelfeld, geodetski inženir, in Paysée, medtem ko je Wagner vodil steklarno v Zagorju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Nova uprava je lahko delovala brez finančnih težav. Že na dan nastopa je pisal Gallois Laumondu, da je rudnik nedavno prejel 85.000 frankov, cesar pa mu je odobril še milijonsko posojilo. Napoleon je 24. junija zapisal, da bo idrijski rudnik uspešen, ker je posebni državni sklad zagotavljal potrebna sredstva, ter dodal, da bi podobno pomoč lahko prejeli tudi drugi rudniki – vendar v zameno za izdelke po razumnih cenah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Ko je Bertrand julija obiskal Idrijo, je ugotovil, da rudnik deluje zelo živahno. Ob pogovorih z domačini pa se je izkazalo, da si ti želijo ponovne uvedbe starih privilegijev, zlasti davčne oprostitve in izvzetja iz vojaške obveznosti. Bertrand je odgovoril, da sta ti dve obveznosti temelj cesarstva in ju ni mogoče odpraviti, dopuščal pa je možnost, da si rudarji sami uredijo razporeditev teh bremen in izbirajo nabornike.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Uprava rudnika je dala 1. oktobra v prodajo kože, volno in lepilo, ki so nastajali kot stranski produkti pri pakiranju živega srebra. Poskušala jih je tudi drugače uporabiti, npr. z izdelavo tkanine iz starih vrvi ali sukna iz volne, vendar so bili ti poskusi zaradi previsokih stroškov kmalu opuščeni.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=51}} Med novimi deli je bila junija 1812 zgrajena zapornica Andréossy, medtem ko drugi obrati niso doživeli sprememb. Odlok z dne 20. junija 1812, ki je dovolil prevoz proizvodov iz Trsta v Benetke, je bil povezan z vse večjo verjetnostjo vojne. Aprila 1813 je rudnik obiskal inšpektor Héron de Villefosse, ki je bil z upravo zadovoljen. Pritožbe proti direktorju Galloisu in upravi, ki jih je podal nadzornik računov Best (v 35 točkah), je ocenil kot neutemeljene. S tem je bil Best tudi odstranjen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} Čeprav uprava ni imela večjih težav, je prodaja proizvodov povzročala skrbi. Martin-Michel-Charles Gaudin je že leta 1811 opozoril na velike zaloge (1.866 centov) in negotov izkupiček. Španska trgovina je letno obsegala pribl. 3.000 dunajskih centov, vendar je povpraševanje zamrlo. Pred odstopom ozemlja je Avstrija prepeljala še 12.000 dunajskih centov na Dunaj, od tam pa naprej v [[Amsterdam]], [[Hamburg]], [[Lübeck]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] in [[Nürnberg]]. Za zagotovitev prodaje bi bilo po mnenju oblasti treba prepovedati tranzit prek francoskega carinskega območja, kot so to že storili v Italiji. 20. avgusta je odlok dovolil, da se ti proizvodi prodajajo v Trst. Najnižje cene za notranjo porabo (na dunajski cent, 56 kg) so bile določene: živo srebro 386,94 franka, cinober 387,50, korozivni sublimat 440,39, blagi sublimat 595,98, rdeči precipitát 495,34 in vermiljon 397,32; za licencirane kapitane in ladjarje pa so bile cene še višje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} Carmine Lippi, član Neapeljske akademije znanosti,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=53}} je 3. novembra 1811 poslal Napoleonu spis o ilirskih rudnikih. V njem je hvalil njihovo bogastvo, hkrati pa trdil, da so v zatonu in zapuščeni.{{Efn|Idrijski rudnik je označil kot najbogatejši in največji rudnik na svetu, ki naj bi v preteklosti oskrboval rudnike v Mehiki, Peruju in Braziliji z živim srebrom za pridobivanje srebra in zlata. Po njegovem naj bi bil rudnik od leta 1806 opuščen zaradi velikega požara, ki ga niso mogli pogasiti in so ga z gašenjem z reko Idrijco še dodatno zalili, kar naj bi povzročilo propad. Na zahtevo Montaliveta je Laumond to popravil in pojasnil, da je Lippi slabo obveščen, saj so po požaru leta 1806 kmalu ponovno odprli rudnik, kjer je delalo pribl. 1200 delavcev.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=54}}}} Zapisal je tudi, da je bila Idrija dodeljena Redu treh zlatih run z ocenjenim letnim dobičkom 500.000 frankov, vendar je bilo zaradi vojne na morju prodajo težko izvajati, saj so bili običajni trgi (zlasti španski rudniki srebra) izgubljeni. Zato se je živo srebro kopičilo v skladiščih. Napoleon je to rešil tako, da je njegov državni sklad odkupoval proizvodnjo, da je rudnik lahko deloval naprej, čeprav z manj dobička kot v običajnih trgovinskih razmerah. T. i. »okoliščine« so bile v resnici posledica celinske zapore, ki so Idrijo odrezale od vsakdanjega trga.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} Izdelki so se kopičili v skladiščih; kupcev ni bilo vse do 9. julija 1813, ko je Napoleon iz Dresdna pisal Eugènu, da ima v Benetkah za 5 do 6 milijonov funtov živega srebra. Dal mu je pooblastila da to živo srebro proda.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=54}} V zadnjih dneh Ilirije je bil rudnik z odlokom z dne 27. septembra 1813 prenesen pod upravo Legije časti, ki je prevzela premoženje reda treh zlatih run. Gallois je bil tako podrejen grofu Lacépèdu, takratnemu velikemu kanclerju in zakladniku Legije.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Kar zadeva dejansko proizvodnjo v teh letih je znanih zelo malo podatkov, saj so bili arhivski dokumenti Idrije večinoma administrativne narave; gradivo naj bi bilo ob umiku leta 1813 odpeljano in se je domnevno izgubilo. [[Antoine-Marie Héron de Villefosse|Héron de Villefosse]] je v delu ''La richesse minérale'' (1822) navedel, da je proizvodnja leta 1812 znašala 4.832 dunajskih centov živega srebra, leta 1813 pa pribl. 5.000 dunajskih centov, ter da je bilo zaposlenih 750 rudarjev in 310 gozdarjev. [[Peter Hicinger]] je na podlagi ustnega izročila poročal, da je bila proizvodnja v teh letih celo višja, do 12.000 dunajskih centov letno, kar kaže, da naj bi prekomerno izkoriščali rudnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} V statistiki, ki jo je Gallois poslal Laumondu in je zajemala prvih osem mesecev leta 1813, so prihodki pridobljeni iz kreditov, odprtih pri državnem skladu (''domaine extraordinaire''), znašali 400.000 frankov, odhodki 452.864,90 frankov, vrednost proizvodov, izročenih državnemu skladu, pa 1.237.953,93 frankov. Čisti dobiček je znašal 783.089,84 frankov. Delavcem, upokojencem in zaposlenim je bilo še dolgovano 71.303,28 frankov; zaloge v skladišču so bile ocenjene na 231.309,90 frankov. Po odbitku dolgov se je izguba zaradi proizvodov, ki so ostali pri Avstrijcih, zmanjšala na 160.006,62 frankov. Neposlana je ostala predvsem proizvodnja druge polovice avgusta in septembra. Na zalogi so bili še žito in druge oskrbovalne dobrine v vrednosti 128.940,23 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} Kljub tem izgubam je osem mesecev poslovanja izkazovalo dobiček, ki je presegal 800.000 frankov, ocenjenih za celotno leto. Vendar je bil, kljub Napoleonovemu posebnemu interesu za rudnik, predvsem zaradi celinske zapore, finančni rezultat Idrije le navidezno aktiven, dejansko pa pasiven, saj je šlo predvsem za prerazporeditev izgub.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} V zadnjih dneh so se za umik pričeli nemudoma. Gallois je 28. septembra odredil odpošiljanje 444 dunajskih centov živega srebra in 110 centov cinobra v Gorico (minerali so ostali v Idriji), 29. septembra pa je rudnik zapustil skupaj z uradniki in arhivom ter odšel proti [[Treviso|Trevižu]]. Kljub temu je bilo skoraj dva milijona vrednosti proizvodov rešeno in prepeljano v Benetke po zaslugi konzula Seguierja iz Trsta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} 1. oktobra so Idrijo ponovno zasedli Avstrijci. Našli so material v vrednosti 113.483 goldinarjev, ob neporavnanih obveznostih v višini 26.409 goldinarjev. Pomanjkanje žita je povzročilo, da sta v prvih štirih mesecih ponovne avstrijske uprave v Idriji vladala lakota in bolezen; nato se je stanje postopoma izboljšalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=55}} Po odpravi glavne ovire – celinske zapore – je rudnik ponovno zaživel. Leta 1814 je avstrijski veleposlanik v Londonu, [[Maximilian von Merveldt|grof Merveldt]], poročal, da za Idrijo ni nevarne konkurence med rudniki živega srebra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=56}} ===== Rudarska in metalurška dejavnost na Koroškem ===== V razvoju koroških državnih svinčenih rudnikov se je izmenjalo več obdobij. Do pomladi 1810 se ilirska uprava z njimi ni resneje ukvarjala, kar je povzročilo zaostanke pri plačah delavcev. Nato jih je obdavčila na podlagi avstrijskih privilegiranih ocen, ki so bile po spremembi režima neustrezne. Sledila je kriza, zaradi česar je prodaja skoraj zastala, obrati pa so bili ogroženi zaradi pomanjkanja sredstev. Ilirska vlada ni razpolagala z zadostnimi finančnimi viri, zato so bili rudniki in metalurški obrati preneseni pod državni sklad ki je zagotavljal financiranje in odkup proizvodnje. Nazadnje so te napake prepoznali. Izredna pomoč je poravnala zaostale dolgove, rudnike in metalurške obrate na Koroškem pa so zaupali izrednemu domeniju, ki je imel dovolj sredstev za njihovo obratovanje. Izredni domenij in vojni minister sta morala odkupovati njihove proizvode, ker drugih kupcev ni bilo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Zasebni železovi rudniki na Kranjskem so trpeli zaradi iste najhujše težave, pomanjkanja trgov, poleg tega pa niso mogli računati niti na toliko pomoči kot državni in so zato večinoma prenehali delovati. Pri metalurgiji je bilo drugače: državne in zasebne obrate je bremenilo pomanjkanje surovin, zlasti bakra in surovega železa. Stanje so še poslabšali stranski vzroki, kot so upravne napake, podražitev lesa, združevanje špekulantov itd.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Za prvo obdobje imamo le nekaj naključnih in začasnih ukrepov. Prvi je že omenjeni Dauchyjev odlok z dne 6. decembra 1809: izvoz svinca, železa itd. je bil v Avstriji prepovedan, v Italiji pa dovoljen. Avstrijska vlada pa je kmalu prepovedala uvoz surovega železa iz Spodnje Koroške v Zgornjo Koroško, kar je pozneje imelo zelo neugodne posledice. 2. februarja 1810 je intendant Moussaye na prošnjo Pretnerja, ki je bil upravitelj rudnika v Plajberku, odobril 40 % zvišanje plač od 1. januarja dalje, ki naj bi se krilo iz prihodkov od prodaje, ki jo je tudi dovolil. Ker je v Plajberku primanjkovalo denarja, je 28. marca poslal 3.000 goldinarjev in napovedal še 4.000 za naslednji dan, vse v bančnih bonih, ter prenesel Dauchyjevo obljubo, da bo aprilsko plačilo izplačano v gotovini po tečaju pred letom 1806. Rabelj je bil prevzet v ilirsko posest 23. marca. Njegova uprava je bila dobila plačilo v višini 11.547 goldinarjev, katerega povračilo je ilirska vlada zahtevala do 29. decembra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=57}} Rudnik Plajberk, med [[Drava|Dravo]] in [[Zilja|Ziljo]], rudnik svinca in kalamina je bil v eni petini v državni lasti in v štirih petinah v lasti delničarjev. Veljal je za enega izmed pomembnejših rudnik svinca v Evropi. Imel je 36 talilnih peči in letno proizvodnjo 34.000 dunajskih centov svinca (po 56 kg), od katerih je 6.000 pripadalo državi, 28.000 pa delničarjem. Na ta delež je država pobirala še 7,5 % v naturi oz. 2.100 centov, tako da je delničarjem ostalo 25.900 centov. Cena centa svinca je takrat znašala od 18 do 20 goldinarjev, v povprečju 19; stroški proizvodnje in uprave so znašali 13 do 14 goldinarjev, zato je dobiček znašal pribl. 5 goldinarjev na cent. Skupna vrednost proizvodnje je bila 646.000 goldinarjev oz. 1.666.680 frankov; državni dobiček pa 76.200 goldinarjev oz. 196.596 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Pri kalaminu je letna proizvodnja znašala 5.000 centov in je bila rezervirana za državo, ki ga je odkupovala po 1 goldinar in 15 krajcarjev (proizvodna cena), nato pa ga je po isti ceni prodajala cesarskim cinkovim talilnicam. Vendar je bil tukajšnji kalamin slabše kakovosti kot tisti iz Jauckna ali Rablja, saj je vseboval nekaj svinca, kar je poslabšalo kakovost medenine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Rudnik je imel tudi gozdove, ki so bili deloma že izkrčeni, les pa je pridobival predvsem iz treh sečnj. V njem je delalo 1.500 delavcev, od katerih je bilo 300 zaposlenih neposredno pri državi. Upravo so sestavljali štirje člani, med njimi direktor Pretner, ki ga Gallois opisuje kot inteligentnega in zelo delavnega.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Skupna vrednost obrata je bila ocenjena na 2.000.000 frankov, pripravljalna dela, potrebna za izkoriščanje, pa so zahtevala 12.000 goldinarjev mesečno. Avgusta 1810 pa so bila ta dela opuščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Cinkarna v Jaucknu in cinkarne v Greifenburgu, Großkirchheimu in Lainachu so bile združene pod eno upravo. Jaucken, na levem bregu Drave, je bil v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek pa je pripadal državi. Rudnik je imel dve peči in je letno proizvedel od 900 do 1.000 centov kalamina.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=58}} Zaposloval je 26 do 29 delavcev ter enega mojstra. Rudnik sam ni ustvarjal dejanskega dohodka; dobiček je izviral iz cinka v topilnici. S pomočjo kalamina (cinkovega oksida) in rdečega bakra so izdelovali medenino oz. rumeni baker po novem postopku, ki so ga v večjem obsegu prvič uporabili v Greifenburgu in s katerim so kalamin neposredno reducirali v cink. Ta cink je veljal za čistejšega od angleškega. Izumitelj je bil Dillinger, ki je bil tedaj rudarski svetnik pri Dvorni zbornici na Dunaju.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Greifenburg v [[Dravska dolina v Avstriji|Dravski dolini]] je imel dve topilnici s 18 pečmi, ki sta letno porabili do 12.000 centov kalamina in proizvedli 4.000 centov cinka, torej 33 %. Toda Plajberk, Rabelj in Jaucken skupaj so tedaj letno proizvajali le 9.000 centov. Za les je topilnica sklenila tri pogodbe z različnimi lastniki. Zaposlovala je 112 delavcev, uprava je štela tri člane, direktor pa je bil Bohr.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Großkirchheim, ustanovljen leta 1798 in ležeč blizu konca doline Mölltal, je imel topilnico s šestimi pečmi. Največja poraba je bila leta 1805, ko je znašala 5.600 centov kalamina in 1.458 centov cinka. Les je večinoma prihajal iz cesarskih gozdov. Großkirchheim je zaposloval 71 delavcev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Lainach, prav tako v Mölltalu, blizu obervellahških bakrenih rudnikov, je bil ustanovljen tri leta prej in še ni bil dokončan. Imel je dve dokončani peči in dve v gradnji. Lahko bi porabil 1.000 centov kalamina in 300 centov cinka, vendar bi bilo treba peči dokončati. Imel je 39 uslužbencev in delavcev. Okoliški gozdovi so pripadali državi in so bili v najemu pri grofu Theodoru Batthyányju, lastniku obervellahških bakrenih rudnikov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Te tri topilnice so skupaj imele 26 peči, porabile 18.000 centov kalamina in 5.800 centov cinka ter zaposlovale 222 uslužbencev in delavcev. Letna proizvodnja kalamina v rudnikih je znašala 9.000 centov (Plajberk 5.000; Rajbelj 3.000; Jaucken 1.000), zato ni zadoščala za potrebe topilnic.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Dobiček je pri vsakem centu cinka znašal 8 goldinarjev (proizvodna cena od 27 do 28 goldinarjev, prodajna od 35 do 36 goldinarjev); pri 3.000 centih to pomeni 24.000 goldinarjev oz. 61.920 frankov. Ob odštetju povprečja desetletnega dela je to dalo 15.860 goldinarjev oz. 40.919 frankov, kar ustreza čistemu dobičku 8.140 goldinarjev oz. 21.000 frankov. Gallois je ocenil, da je bila edina pomanjkljivost tega postopka precejšnja poraba goriva. Großkirchheim je bil bolj oddaljen od rudnikov, vendar je bil tam les cenejši; Lainach pa je bil najugodnejše umeščen glede stroškov dela in lesa.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=59}} Rudnik svinca in kalamina v Rablju, v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], se je nahajal na visoki nadmorski višini. S tem je bil izpostavljen hladnim deževjem in snegu, tako da je poletje trajalo le približno 15 dni. Vlada je izkoriščala le en žilni sloj, ki je veljal za neizčrpen ter za najbolje urejen in najpomembnejši v Evropi. Prisotnih je bilo tudi več nahajališč [[Galenit|galenita]] ([[Svinčev(II) sulfid|svinčevega]] [[Svinčev(II) sulfid|disulfida]]).{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Druge dele rudnika so izkoriščali tudi Cyprien Strugel, posestnik iz Trbiža, in Maggauer, vendar je bil notranji del rudnika zapostavljen. Ker se je bogata žila poglabljala, je bilo izkoriščanje treba nadaljevati s jaški. Spodnja raven je že zahtevala črpanje vode s pomočjo ročnih črpalk; bila bi potrebna namestitev stroja za zmanjšanje stroškov. Rudnik je imel talilnico s 7 peči in 3 kovačnice. Uprava je štela 7 uslužbencev (direktor je bil Hübner), delalo pa je 434 delavcev. Delavci so bili deloma iz Goriške in Benečije, živeli so v okolici brez družin; domov so odhajali v soboto popoldne in se vračali v ponedeljek zvečer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Ruda v Rajblju je bila močno pomešana z blendom in apnenčasto jalovino, kar je oteževalo separacijo in zahtevalo večjo porabo lesa. Letna proizvodnja je znašala 6.000 centov svinca in 3.000 centov kalamina. Cent svinca je bil vreden 18 goldinarjev, cent kalamina (v štirih vrstah) pa v povprečju 3 goldinarje. Po obrčanu proizvodnih stroškov v višini 101.000 goldinarjev oz. 260.580 frankov je ostal dobiček 16.000 goldinarjev oz. 41.280 frankov, kar je bilo približno polovico manj kot v Plajberku, kar kaže, da je bil Rajbelj slabše umeščen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} Topilnica in cesarska medeninasta manufaktura v [[Lienz|Lienzu]] sta bili v dveh devetinah v lasti barona Charlesa de Liechtensteina, preostanek je pripadal državi. Obrat je vseboval topilnico, valjarno ter tri žičarne in je zaposloval 96 delavcev. Letno je porabil 1.000 centov bakra in 1.200 centov kalamina ter proizvedel 1.320 centov medenine in 200 centov odpadkov in ostankov. Skupna vrednost proizvodnje je znašala 84.640 goldinarjev oz. 181.971 frankov, stroški 147.840 goldinarjev{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=60}} oz. 317.856 frankov, dobiček pa le 7.920 goldinarjev oz. 17.028 frankov, kar pomeni približno 6 goldinarjev na cent medenine. Lienz je bil glede na vložena sredstva razmeroma skromno donosen in se je lahko vzdrževal le z državno podporo ter povezavo z drugimi produktivnejšimi državnimi obrati. Dela so bila avgusta 1810 ustavljena; za šestmesečno proizvodnjo je bil potreben zalog bakra v količini 400 do 500 centov. Leta 1808 je manufaktura proizvedla 84 centov medeninastih izdelkov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Gallois je predlagal združitev šestih velikih obratov (Plajberk, Rajbelj, Greifenburg z Jaucknom, Großkirchheim, Lainach in Lienz) pod eno upravo. Ta bi omogočila preživetje pribl. 2.300 delavcev ter zagotovila oskrbo Lienza z bakrom v zameno, saj je Nemčija potrebovala svinec. Kasneje bi Lienz lahko izkoriščal tudi bakrene rudnike v Trgovi, v Vojaški krajini.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Poleg teh večjih državnih obratov je bilo v Zgornji Koroški še veliko manjših rudnikov v zasebni lasti. Med njimi so že omenjeni: zlato v Großkirchheimu, svinec v Rublachu, galun v Greifenburgu, marmor v Vrbi, železo v Kremsbrücku, Eisenstrattenu, Muti in Pontabelju, svinčevo-srebrna ruda v Paternionu, baker v Fragantu in Kerschdorfu, živo srebro v Döllachu in Reichenauu ter antimon in arzen v Lasingbergu. Ti rudniki so imeli 56 peči, skupaj z obrati pa jih je bilo 96; od teh jih je bilo leta 1809 27 neaktivnih. Kovačnice so bile dobro oskrbljene z lesom, vendar so morale surovo železo uvažati iz okrožja Celovec, saj okrožje Beljak za to ni zadostovalo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Generalni intendant je 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga, z javnim oglasom v Uradnem telegrafu v Trstu in Celovcu. Na prodajo, ki je bila razpisana za 15. februar, pa se ni nihče prijavil, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Delavci so že želeli zapustiti rudnike in oditi v Avstrijo. Intendant Koroške Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so živeli iz dneva v dan in pogosto kupovali na kredit, da bi plačevali ob koncu meseca. Zaradi vojne je delo več mesecev mirovalo, kar je povzročilo dodatno zadolževanje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} ==== Druga{{Efn|izvzemši Idrijo}} rudarska in metalurška dejavnost na Hrvaškem, Koroškem in Kranjskem ==== Skupina rudnikov in obratov v Kranjski je kazala precej drugačno podobo. Sestavljalo jo je 26 obratov, ki so bili vsi v zasebni lasti, predvsem barona Zoisa, [[Leopold Ruard|Leopolda Ruarda]] in [[Turjaški|Turjaškega]] kneza, poleg tega pa je vključevala tudi državni rudnik rjavega premoga v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]. Med zasebnimi obrati je bilo 10 železovih rudnikov: v Javorniku, [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]], [[Sava, Litija|Savi]], [[Pasjek|Pasjeku]], Dvoru, [[Kamniška Bistrica, Kamnik|Kamniški Bistrici]], [[Železniki|Železnikih]], [[Kropa|Kropi]], [[Kamna Gorica|Kamni Gorici]] in [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=61}} Osem fužin je delovalo v Beli peči–[[Bela Peč, Trbiž|Fužinah]], [[Tržič|Tržiču]], [[Retnje|Retnjem]] in Gornji Kokri. V Tržiču je bila tudi orodjarna. Poleg tega so bile tri svinčene mine v Radečah, Savi in [[Rudnik Knapovže|Knapovžah]] ter štiri rudniki rjavega premoga v Zagorju in pri Goleku pri Mirni. Ti obrati so zaposlovali 4.367 delavcev. Vrednost prodaje je znašala 426.956 goldinarjev oz. 1.122.895 frankov, stroški proizvodnje 414.775 goldinarjev oz. 1.090.858 frankov, čisti dobiček pa 12.181 goldinarjev oz. 32.037 frankov. Proizvajali so predvsem jeklo, železne palice, žeblje, kose in sekire.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Državni rudnik v Zagorju je letno proizvedel 30.000 centov premoga. Tamkajšnja tovarna, ustanovljena za oskrbo Idrije z ustreznimi posodami, pa je leta 1808 prodala premog, steklo, opeko, železo itd., v vrednosti 99.629 goldinarjev, medtem ko so stroški znašali 93.621 goldinarjev, dobiček pa 6.008 goldinarjev oz. 13.129 frankov. V obratu je bilo zaposlenih 60 delavcev in 13 uslužbencev.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} K tem kranjskim rudnikom je treba dodati še istrske rudnike rjavega premoga v [[Krapan|Krapanu]] in v gozdu v Lipici, ki so pripadali rafineriji sladkorja v Reki, ter v civilni Hrvaški rudnik bakra v Samoboru (v zasebni lasti, ki pa je bil takrat že opuščen). Ilirska vlada je komaj začela spoznavati svoje rudnike, ko so se že v začetku leta 1811 pojavile težave. Prva med njimi, podobno kot v Idriji, so bili zaostanki pri plačilih, pri čemer je najšibkejši rudnik Rabelj trpel prvi. Generalni intendant je zato 27. januarja 1811 odredil prodajo 1.500 centov svinca iz Rablja in 300 centov cinka iz Greifenburga. Prodaja naj bi potekala v Trstu in Celovcu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Vlada je najprej poskušala zagotoviti denar prek prodaje zalog. Toda na prodajo, razpisano za 15. februar, ni prišel nihče, čeprav jo je upravnik Rablja nestrpno pričakoval. Delavci so že hoteli zapustiti delo in oditi v Avstrijo. Koroški intendant Wilcher je generalnemu intendantu poslal peticijo delavcev iz Rablja, ki od decembra niso bili plačani in so obupano prosili za pomoč vlade. Zaradi nizkih plač so se komaj preživljali in večinoma kupovali na kredit, da so lahko poravnali dolgove ob koncu meseca. 'Vojno stanje je delo več mesecev prekinilo, zato so se morali še dodatno zadolžiti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=62}} Izgube so utrpeli tudi zaradi devalvacije valute. Dobavitelji so zdaj dostavljali le še ob predplačilih. Tako jim ni preostalo drugega kot izselitev ali pa smrt na kraju samem. Peticijo sta podprla tudi Gallois in njihov direktor Hübner. Cena svinca je bila tedaj pri prodaji 14 goldinarjev, Hübner pa je trdil, da bi bilo pri prodaji na drobno mogoče doseči 15 do 16 goldinarjev. Wilcher je zato predlagal, naj se direktorjema v Rablju in Plajberku dovoli prodaja na drobno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Sledil je rudnik v Plajberku. Že 12. marca je Gallois pripravil poročilo o zaskrbljujočem položaju državnih svinčevih rudnikov na Zgornjem Koroškem, v katerem je pojasnil vzroke njihovega nazadovanja in predlagal ukrepe za obnovitev nekdanje uspešnosti. Pod avstrijsko upravo je država odkupovala celotno proizvodnjo svinca in jo pošiljala na Dunaj. Sama je določala odkupno ceno tako, da so rudniki poslovali z dobičkom, hkrati pa je prevzemala tudi prodajo presežkov nad vojaškimi potrebami. V vojnih časih je celo prepovedovala zasebno trgovino s svincem, zato cena nikoli ni padla pod njegovo dejansko vrednost.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Po priključitvi Iliriji so bili državni rudniki prvič prepuščeni tržnim razmeram. Cena svinca je padla z 20 na 13 goldinarjev za cent, medtem ko so proizvodni stroški znašali 15 goldinarjev.{{Efn|Tj. pomenilo izgubo dveh goldinarjev na vsak proizvedeni cent}} Zasebni lastniki so bili prisiljeni – tako kot država – prodajati po tej ceni, da bi lahko poravnali zaostale plače delavcev. Več zasebnih rudarskih podjetij je že odpuščalo delavce. Ti niso v državnih rudnikih prejeli plačila že tri mesece in so načrtovali zapustiti delo. Nekateri so odšli v druge dežele Avstrijskega cesarstva in [[Renska zveza|Renske zveze]]. Gallois je menil, da bi bilo mogoče propadanje teh dveh rudnikov ustaviti le z vrnitvijo k nekdanjemu avstrijskemu sistemu: državi bi bilo treba ponovno zagotoviti nadzor nad odkupom in prodajo svinca in s tem njegovo stabilno ceno. Predlagal je ustanovitev osrednjega državnega skladišča, iz katerega bi se svinec prodajal naprej, rudniki pa bi bili za svoje dobave sproti plačani.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} Za lokacijo takega skladišča je predlagal [[Savona (pokrajina)|Savono]], saj so nove ceste olajšale promet, pristanišče je omogočalo pomorski izvoz, bližina [[Aleksandrija|Aleksandrije]] pa je odpirala pomembne trgovske priložnosti. Po njegovem mnenju bi tamkajšnje številne lončarske delavnice same odkupile za okoli 100.000 frankov svinca, preostanek proizvodnje pa bi bilo mogoče prodati v [[Genova|Genovo]], [[Marseille]], [[Nica|Nico]] in [[Toulon]]{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=63}} za potrebe vojne proti Španiji. Po Galloisovem mnenju državi sploh ne bi bilo treba odkupovati celotne proizvodnje; že odkup polovice svinca bi zadostoval za stabilizacijo tržne cene. Opozarjal pa je, da bodo brez takšnega ukrepa rudniki v največ šestih mesecih propadli.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Zaskrbljujoči položaj se je še naprej slabšal. Uprava je postopoma ugotavljala nove vzroke stiske: pomanjkanje trgov na nemški strani, neenakomerna razdelitev sredstev od prodaje ter za koroške in kranjske rudnike še stroški lesa, nabor, davki in carine.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Pod avstrijsko upravo so rudniki imele določene privilegije: država jim je odstopila uporabo državnih gozdov, rudarje oprostila vojaške službe, davek omejila na 4 krajcarje, pozneje na 8 krajcarjev v papirju na cent, izvozne dajatve za železo pa na 1,5 krajcarja na cent. Ilirski rudniki so torej uspevali predvsem zaradi teh avstrijskih olajšav in prostega dostopa do morja. Francoska uprava je te ugodnosti odpravila. Les iz državnih gozdov je bilo treba kupovati, sicer po nizki, vendar višji ceni kot poprej; davek 8 krajcarjev je bilo treba plačevati v denarju; izvozna dajatev za železo v palicah je narasla na 20 krajcarjev namesto 1,5; žebljarne so za sod ob izvozu plačevale 36 krajcarjev namesto 7,5. Poleg tega so bile uvedene še nove dajatve: patentni davek za lastnike fužin, dodatni davek na stavbe na podlagi namišljene najemnine ter zemljiški davek na zemljišča obratov, ki je bil prej odpravljen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Tudi odprava vojaške oprostitve je imela posledice: del delavcev je odšel na Štajersko, zato se je delovna sila podražila. Posledice so se hitro pokazale po vsej deželi; cena železa v Trstu je že padla pod proizvodne stroške, zato so lastniki fužin začeli ustavljati delo in zapirati obrate v pričakovanju boljših razmer.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=64}} Aprila sta bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev likvidirani topilnici v Großkirchheimu in Lainachu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Položaj je postal tako kritičen, da so morali poiskati izredno pomoč. Wilcher in Gallois sta od generalnega intendanta zahtevala začasno finančno pomoč, ta pa jima je svetoval, naj se neposredno obrneta na Marmonta, ki je bil tedaj že v Parizu. V prošnji z dne 15. aprila sta zaprosila za posojilo v višini 300.000 frankov iz cesarske zakladnice. Menila sta, da bi s tem zneskom lahko v treh mesecih poravnali dolgove, v šestih mesecih pa povrnili vložena sredstva in ponovno zagotovili dobičkonosnost rudnikov. Marmont je v navodilih svojemu nasledniku Bertrandu zapisal, da so dolgovi 1. aprila znašali 180.000 frankov, tekoči mesečni izdatki pa ok. 60.000 frankov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}{{efn|Če ne bi ukrepali, bi dolgovi do 1. maja narasli na 240.000 frankov, do 1. junija pa že na 300.000 frankov. Zato je tudi sam predlagal posojilo, sicer v višini 200.000 frankov, ter večjo svobodo pri prodaji rudarskih proizvodov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}}}} Po njegovem mnenju so trgovci izkoriščali stisko uprave in z dogovarjanjem umetno zniževali odkupne cene, medtem ko so delavci zaradi pomanjkanja in lakote kradli rudarski material. Minister Montalivet je 20. maja podprl predlog za posojilo 200.000 frankov koroški rudarski upravi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Vojno ministrstvo je medtem že odkupilo svinec v vrednosti 100.000 frankov, vendar je dejanski izkupiček znašal 98.970 frankov. Rudarska uprava je prejela le 48.970, preostalih 50.000 frankov pa je bilo nakazanih v državno blagajno. Julija je Napoleon odredil še en odkup svinca za potrebe vojnega ministrstva v vrednosti 100.000 frankov. Po dolgotrajnem dopisovanju med Bellevillom, Bertrandom, Montalivetom in Laumondom je bilo 7. avgusta 1811 posojilo v višini 200.000 frankov dokončno odobreno.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Medtem si je za pomoč rudnikom prizadeval generalni intendant Belleville. Intendantu Wilcherju je dovolil, da s prodajo rudarskih proizvodov začasno zagotovi denar za nujne potrebe in tako prepreči kopičenje dolgov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=65}} Pri tem je za najnujnejša izplačila uporabil tudi prihodke koroških državnih posesti, zaloge svinca pa so služile kot jamstvo. Ker so se trgovci dogovorili in izkoriščali stisko uprave – za cent svinca so ponujali le 30 frankov, medtem ko je v Benetkah dosegal med 45 in 50 frankov –, je Belleville sklenil ustanoviti skladišče v Benetkah, kjer bi se svinec pod nadzorom francoskega generalnega konzula prodajal na javnih dražbah.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Odlok iz 3. julija je te ukrepe potrdil, zlasti uporabo prihodkov državnih posesti za izplačilo rudarskih delavcev in preprečitev njihovega odhoda. Istega meseca je Belleville zaradi govoric, da avstrijski rudarski zastopniki skušajo vodstvi rabljskega in plajberškega rudnika privabiti nazaj v Avstrijo, sprožil diplomatsko posredovanje pri avstrijskem veleposlaniku v Parizu. Pozneje se je izkazalo, da je bil strah neutemeljen, saj sta oba direktorja ostala v Iliriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Po imenovanju Galloisa v Idriji je maja 1811 zapustil koroške rudnike, kjer sta ostala le Leboullenger in Lemaire. Zato je postala nujna nova organizacija rudarske uprave. Odlok z dne 15. aprila (131.–133. člen) je predvidel, da bo notranji minister pripravil reorganizacijo rudarske službe, po francoskem vzoru, pri čemer bi država ohranila nadzor nad izkoriščanjem tudi v zasebnih rudnikih. Do dokončne reorganizacije leta 1811 ni prišlo; pripravljenih je bilo več načrtov, vendar niso bili uresničeni. Bertrand je zato 2. avgusta v Beljaku ustanovil (začasni) rudarski urad, ki je deloval do konca Ilirskih provinc. Sestavljali so ga koroški intendant, inženir Lemaire in domenski inšpektor Chapotin, z delom pa je začel 15. avgusta. Leboullenger je prevzel tehnično vodenje obratov na Zgornjem Koroškem pod Lemairejevim vodstvom, ki je bil odgovoren za rudnika v Rablju in Plajberku. Plačila članov urada je uredil odlok iz 3. avgusta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Prva naloga tega urada je bila ureditev razmer v topilnicah na Zgornjem Koroškem. 28. avgusta je Bellevillu predložil predloge za zagotovitev potrebnih količin bakra ter za prodajo cinka, ki se je kopičil v skladiščih. Ker je bila uporaba cinka razmeroma omejena, ga je bilo težko prodati.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=66}} Francija je imela le eno obratovalnico za predelavo cinka v Liègeu in ga ni uvažala. Baker je bil tam redek, zato so bile manjše tovarne v Marseillu in Lyonu večinoma zaprte. Tudi obrati v Namurju in Aachnu so kalamin dobivali v bližini, zato bi bil prevoz za državno blagajno predrag. V Avstriji je bila ta kovina prej del ustaljene menjave: iz bakra iz Rusije, Švedske in Avstrije so izdelovali medenino, cesarska oblast pa je proizvodnjo in dobavo kalamina strogo nadzorovala ter omejevala trgovino s cinkom, da bi ohranila cene. Letno proizvodnjo je omejila na 3.000 centov, čeprav bi bila lahko višja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Po priključitvi Ilirije so v Avstriji iskali nova nahajališča kalamina, vendar neuspešno, zato je cink postal zelo iskan. Cena bakra pa je padla z 90–100 na 70–75 goldinarjev. Zato je ta urad predlagal ponovno vzpostavitev trgovine z Avstrijo. Zaprosila je za dovoljenje, da proda 1.000 centov cinka po najmanj 30 goldinarjev na cent, da del cinka odstopi dobavitelju lesa v Greifenburgu po 36 goldinarjev, da uvozi do 400 centov bakra po največ 80 goldinarjev ter da se vzpostavi redna menjava cinka za baker med Ilirijo in Avstrijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Belleville ni hotel sam prevzeti odgovornosti, zato je prošnjo urada poslal ministru za finance in grofu Defermonu, ta pa sta čakala še mnenje Laumonda. Zadeva je očitno ostala brez rešitve. Belleville je Lemaireju in Leboullengerju sicer predlagal, naj za medenino v Lienzu uporabita ilirske bakrene kovance, vendar je Lemaire po poskusih ugotovil, da jih je mogoče uporabiti le v tretjini zmesi, ker so vsebovali tudi kositer in so medenino delali krhko. Poskus so opustili.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=67}} Rudnik bakra v Samoborju v civilni Hrvaški, z bogato rudo, v lasti dunajske družbe, je bil v praksi skoraj nedejaven. Uprava je to pojasnjevala s slabim stanjem strojev in rudniških rovov, katerih obnova bi zahtevala stroške, ki jih družba ni mogla kriti, ter s prepovedjo izvoza surovega bakra prek savske carinske linije, čeprav se je ta običajno prodajal na nasprotni strani meje. Intendant Contades je mislil, da gre tudi za interes uprave, ki naj bi želela rudnik prikazati kot nerentabilen z namenom njegovega poceni odkupa. Predlagal je, da se ga nacionalizira in družbi izplača nadomestilo v višini sedanjega neto dohodka; ukrep bi bil izvedljiv, saj je bil generalni guverner soudeležen pri lastništvu. Vendar do izvedbe ni prišlo, zato ta rudnik ni bil upoštevan pri oskrbi Lienza.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} Novi rudarski urad se je soočal z enakimi težavami kot pred njim Gallois. Ob začetku delovanja so dolgovi šestih državnih obratov znašali 189.841 frankov, odobrena sredstva 78.000 frankov, primanjkljaj pa 111.841 frankov. Großkirchheim, Lainach in Lienz so bili že dalj časa ustavljeni. Urad se je sprva osredotočil na ohranjanje delovne sile v še delujočih obratih. Dodatne zaplete je povzročila »sprememba« ilirsko-italijanske meje: po italijanski razlagi je območje Rablja pripadlo Italiji. Italijanski komisar je rudnik prevzel, ves promet pa je bil podvržen carinam, kar je onemogočalo normalno poslovanje. Kasneje je bilo odločeno, da rudnik ostane v Iliriji. Medtem je cena svinca še naprej padala. Zaradi omejenega odjema so bili zasebni lastniki prisiljeni prodajati po cenah, ki so komaj pokrivale proizvodne stroške.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} Večina lastnikov je svojo proizvodnjo prodajala na kraju samem trgovcem iz Beljaka, ki so jo izvažali v Milano in Benetke, deloma tudi v Avstrijo, kjer pa je uvozna dajatev 6 goldinarjev pomenila{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=68}} oviro. V Avstriji je bila kalamina sicer zelo iskana; na uradu so se pojavljala vsakodnevna povpraševanja. Svinec bi bilo mogoče izvažati tudi na Bavarsko, če bi ga namesto v blokih po 2 centa ulivali v manjše ingote po 45 do 50 funtov, vendar ta možnost tedaj ni bila izkoriščena.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Razmere na Koroškem se torej v letu 1811 niso izboljšale. Januarja 1812 je Lemaire znova predlagal spodbujanje iskanja premogovnih nahajališč, gradnjo novih plavžev, da bi bila Zgornja Koroška manj odvisna od avstrijske Spodnje Koroške, ter oprostitev rudnikov in tovarn davkov. Dodal je tudi primerjalni pregled rudarske in metalurške proizvodnje beljaškega okrožja pred odstopom in po njem. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo pri zasebnih obratih pred odstopom zaposlenih 3.082 delavcev, po odstopu pa 2.018, letna prodaja pa je padla z 4.465.322 frankov na 1.776.223 frankov. Za državne obrate zaradi dolgotrajnih zastojev proizvodnje ni bilo mogoče napraviti enakovredne ocene. Nazadnje je 23. januarja 1812 izredni domenij prevzel državne rudnike v Iliriji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Chabrol je bil s to rešitvijo zadovoljen. Montalivetu je pisal, da je bila odstopitev koroških rudnikov izrednemu domeniju, tako kot Idrije Trem runam, rešitev za te obrate, ker ilirska uprava ni bila dovolj premožna, da bi zagotavljala potrebna predplačila. V novem osnutku carinske tarife, ki je bil tedaj predložen cesarju, so zato predlagali tudi spremembe pri izvoznih in uvoznih dajatvah za Italijo, da bi olajšali prodajo. Od tedaj so vsaj finančne težave rudnikov prenehale.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} Nadaljnji ukrepi so bili namenjeni predvsem zagotavljanju trga za ilirski svinec. Odlok z dne 3. maja je dovolil, da se plače odtegujejo od izkupička prodaje. Odlok z dne 20. septembra je odpravil vse vstopne dajatve za svinčene ingote, poslani iz Ilirije v Francijo, in ohranil le tehtninsko dajatev,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=69}} saj je bil ilirski svinec cenejši od francoskega in italijanskega.{{Efn|Vstopni uradi za svinec so bili določeni v Genovi, Vercelliju in Casatismu.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}}}}{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Odlok z dne 10. januarja 1813 je prepovedal uvoz italijanskega svinca v Francijo, ilirski svinec pa je ostal dovoljen. Sklep urada z dne 6. februarja je za dve leti določil pogoje poslovanja, obvestilo intendanta Charnagea pa je za 31. maj v Beljaku napovedalo prodajo 3.000 do 4.000 centov svinca iz Bleiberga in Rablja, v lotih ali »na veliko«. Nazadnje je odlok z dne 10. aprila ilirski svinec ob uvozu v Francijo in Italijo oprostil carin, kar je bilo sporočeno trgovcem z namenom lažje prodaje koroških rudarskih izdelkov.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Na Kranjskem je bil položaj rudnikov in obratov pravzaprav slabši kot na Koroškem. Medtem ko so bili koroški obrati pred odstopom uspešni, so kranjski že od 18. stoletja nazadovali zaradi nizke konkurence. Leta 1805 so razdejanost gozdov ter visoka cena oglja in rude nazadovanje še pospešili. Kljub temu so leta 1808 še proizvedli 33.300 centov surovega železa in 23.500 centov jeklenih izdelkov, v skupni vrednosti 3.000.000 frankov. Ilirsko obdobje je položaj teh obratov še poslabšalo. Gallois je obžaloval izseljevanje delavcev in njihovo težko socialno stanje. Na vprašanje generalnega guvernerja, kako jim pomagati, je Čerin, pomočnik rudarske uprave na Kranjskem, predlagal že znane ukrepe: oprostitev rudarjev vojaške službe, vrnitev gozdnih pravic lastnikom ter odkup železnih in jeklenih izdelkov po nizki ceni, da bi laže čakali na prodajo v tujino.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Leto 1812 je bilo posebej kritično. V obratih v Bohinjski dolini so odpustili polovico delavcev, plače preostalih pa znižali na raven iz leta 1788. Dolgovi lastnikov so se kopičili.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=70}} Baron Zois, največji lastnik rudnikov in fužin na Kranjskem, je hotel svoje obrate v [[Bohinj|Bohinjski dolini]] prodati, vendar mu ni uspelo. Tudi Leopold Ruard, drugi večji lastnik, ni mogel zagotoviti količin jekla, dogovorjenih pred letom 1809. Baron Lattermann je junija 1814 ugotovil, da je stanje slabo; še leta 1816 pa so se nekatere fužine v prošnjah cesarju sklicevale na ilirsko obdobje in prosile za pomoč.O kranjskih zasebnih obratih vemo manj kot o državnih koroških, razen za Zagorje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} Toda razpoložljivi podatki kažejo, da so se splošnim težavam ilirskih rudnikov in fužin na Kranjskem pridružili še prejšnja oslabelost teh obratov in zasebna lastnina, ki Napoleonu ni nalagala enakih žrtev kot pri državnih obratih. Medtem ko je država še nekako vzdrževala nerentabilno proizvodnjo, zasebni lastniki z veliko manjšim kapitalom tega niso zmogli.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} Večina je zato preprosto mirovala, kar je izseljevanje delavcev še okrepilo. Ko je vojna z Avstrijo postajala vedno bolj verjetna, je bil Belloc, direktor domena, junija 1813 po nalogu generalnega intendanta izrednega domena zadolžen za prevoz 12.000 do 18.000 centov iz zalog koroških rudnikov v Benetke; odlok z dne 13. avgusta pa je odobril še dodatna sredstva za ta prevoz. To je bil zadnji ukrep v zvezi z ilirskimi rudniki.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} Francoski rudarski inženirji so svoje naloge opravljali zavzeto in večkrat predlagali ukrepe za izboljšanje razmer, vendar jih zaradi celinske zapore večinoma ni bilo mogoče uresničiti. Kljub temu jih je spremljala vrsta osebnih nesreč. Leboullenger je moral julija 1812 zapustiti službo zaradi [[Melanholija|melanholije]], ki jo je pripisoval podnebju koroških gora. Lemaire je že leta 1811 prosil za premestitev, saj so mu zimske razmere poslabšale očesno bolezen.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=71}} V času oborženih spopadov septembra 1813 je bil zaprt v Beljaku, nato se je prek Štajerske in Bavarske vrnil v Francijo, kjer je januarja 1814 umrl v Lillu. Najuspešnejši med njimi je bil Gallois. Po odhodu iz Ilirije septembra 1813 je maja 1814 prenehal voditi rudnik v Idriji. Istega leta je zaprosil za odlikovanje z redom legije časti in se pri tem skliceval na svoje tukajšnje delo, zlasti na pregled rudnikov na Koroškem in v Vojni krajini ter organizacijo rudarske službe. Prošnjo so podprli Chabrol idr., vendar je zaradi upravnih zapletov ostala nerešena. Gallois jo je obnovil oktobra 1823 in bil 14. avgusta 1824 imenovan za viteza legije časti. Domači upravniki rudnikov Pretner, Hübner in Bohr so svoje položaje obdržali. Francoski upravi so posredovali številna poročila in podatke, vendar na razvoj ilirskega rudarstva niso bistveno vplivali.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=72}} ==== Industrija oz. predelovalna proizvodnja ==== Z izjemo metalurgije je bila ilirska industrija razmeroma šibka. Industrijskih obratov je bilo malo, njihovo število pa se je od zahoda proti vzhodno zmanjševalo. Francoska uprava industrializacije ni spodbujala,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=72}} saj je Ilirijo obravnavala zlasti kot trgovsko in potrošniško, ne pa industrijsko območje. V nekaj letih tudi ni bilo mogoče bistveno spremeniti gospodarske strukture. Nastalo je sicer nekaj novih obratov, vendar so številni starejši zaradi carinske politike, pomanjkanja surovin, omejenega trga in upada porabe delno ali povsem ustavili proizvodnjo. {{sfn|Pivec Stele|1930|p=73}} Industrija je bila razporejena neenakomerno. Na Kranjskem so v Tržiču delovali obrati za predelavo volne, izdelavo čipk, grobega sukna in volnenih nogavic, v Ljubljani pa usnjarski ter obrati za izdelavo lesenih, slamnatih in fajansnih izdelkov. Ti so letno izvozili blago, vredno pribl. 600.000 goldinarjev, predvsem v Avstrijo in Italijo, ter zagotavili delo več kot 10.000 ljudem. V Zagorju je obratovala državna steklarna. V Istri so delovale rafinerija sladkorja ter tovarne mila, rosolia in fajanse v Trstu, svilarski obrati v Kopru in večja strojarna v Gorici. Civilna Hrvaška je premogla pomembno rafinerijo sladkorja na Reki, veliko državno tovarno tobaka, več zasebnih tobačnih obratov ter steklarno v Sušici. V Dalmaciji so izdelovali predvsem grobo sukno, žganje in likerje, v Dubrovniku pa tudi lojene in voščene sveče, platno in grobo sukno. V Vojni krajini je prevladovala domača obrt, zato je bilo julija 1811 za oskrbo hrvaških polkov dovoljeno uvažati avstrijsko sukno.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=73}} Posebej pomembna je bila reška rafinerija sladkorja, katere dokumenti dobro osvetljujejo aktualne ramzere. Njeni direktorji G. J. Gridder, P. de Vierendels in A. Seiler so februarja 1810 Marmontu poslali prošnjo, v kateri so pojasnili, da je rafinerija pripadala antwerpenski družbi, ustanovljeni oktobra 1750. Zaradi velikega državnega pomena ji je podelila habsburška oblast v času [[Marija Terezija|Marije Terezije]] številne privilegije.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=73}} Skupaj z dobrim vodenjem je zaradi njih postala eden vodilnih tovrstnih obratov v Evropi. Ker je bila dolga leta edina rafinerija sladkorja v državi, je oskrbovala tako kraje znotraj kot zunaj Habsburškega cesarstva. Za to je potrebovala približno 100.000 centov surovega sladkorja letno, ki ga je skoraj v celoti dobavljala iz pristanišč v Franciji ter iz Hamburga, po začetku vojne pa nazadnje iz Lizbone, od koder je zadnjo pošiljko prejela novembra 1807. Zaradi prekinitve dobave je rafinerija približno leto in pol mirovala. Od takrat ni več kupovala novih zalog surovega sladkorja, da ne bi izgubila pravice do uvoza rafiniranega sladkorja v Italijo in druge Napoleonove države. Kljub temu so bile zaloge rafiniranega sladkorja, ki jih je imela v Trstu za svoj račun in za svoje naročnike iz Neaplja in Rima, zasežene in odpeljane v Benetke, čeprav je tržaški konzul za del teh zalog že izdal potrdila o poreklu za uvoz v Italijo.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=74}} Rafinerija je neposredno zagotavljala preživetje 200 družinam, posredno pa še 400. Dosti kmetov ob cesti med Reko in Ljubljano ter med Reko in Trstom je živela od prevoza sladkorja in sirupa. Sprva je moral z velikimi stroški uvažati premog iz Anglije, nato pa so odkrili nahajališča v okolici Trsta in v Krapnu v Istri. Vendar mu zadnji dve leti ni bilo več dovoljeno pridobivati premoga iz Krapna, kar je močno škodovalo rafineriji, kljub odloku italijanskega podkralja, ki je dovoljeval pridobivanje ob plačilu predpisanih dajatev.{{Efn|Ta del Istre je namreč pripadal Italijanskemu kraljestvu.}} Po ukazu istrskega prefekta je morala rafinerija leta 1806 za beneški arzenal dobaviti določeno količino premoga; po preizkusih so zahtevali le še premog v večjih kosih. Rafinerija je zato zaprosila za dovoljenje, da bi lahko za svoje potrebe izvažala tudi manjše kose in premogov prah, vendar dovoljenja ni dobila. Po ukazu labinskega delegata Battialeja je morala rudarska uprava povečati obseg dela in zaposliti do 50 delavcev; prej jih je zaposlovala le 30.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=74}} Količina izkopane rude se je zato povečala na več kot 3.000.000 funtov (po 0,56 kg), vendar je zaradi težav v plovbi ni bilo mogoče izvoziti v Benetke, zato je ostajala izpostavljena vremenu in vodi, kar je družbi povzročalo veliko škodo. Ponovne prošnje niso zalegle. Rafinerija je bila v hudi stiski, vlada ni mogla zagotoviti prevoza premoga, ruda pa se je še naprej kvarila. Njeno vodstvo je zato od Marmonta zahtevalo dve dovoljenji. Najprej dovoljenje za izkopavanje lastnega premoga, saj njegova kakovost ni ustrezala potrebam beneškega arzenala; poleg tega naj bi arzenal potreboval le 3.000 centov premoga letno, zato bi lahko rudniki oskrbovali tako arzenal kot rafinerijo. Ker je imela rafinerija še druga nahajališča v okolici Trsta, katerih premoga ni mogla prevažati po morju, bi ga lahko dobavljala državi, saj je bil prevoz iz Trsta v Benetke lažji. Druga zahteva je bila dovoljenje za uvoz sladkorja, ki bi ga lahko pridobili na Ogrskem. Vodstvo je prošnji priložilo seznam 186 delničarjev.{{Efn|Večina jih je bila iz Nizozemske in Belgije, le deset jih je bilo z Reke, devet iz Dunaja, dva iz Prage ter po eden iz Trsta in Gorice.}} Prošnja je bila deloma uspešna. Odlok z dne 8. aprila je dovolil uvoz 12.000 centov surovega sladkorja iz Avstrije za oskrbo rafinerije.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=75}} 10. novembra je sledila nova prošnja direktorjev Gridderja in Seilerja, prav tako naslovljena na Marmonta. Trgovci z Reke so bili 5. novembra sklicani na trgovsko sodišče, kjer so jim sporočili izvajanje odlokov z dne 5. avgusta in 12. septembra. Ker rafinirani sladkor v tej tarifi ni bil posebej naveden, je njeno vodstvo menilo, da bo oproščena dajatev, zlasti ker je bil izdelan iz surovega sladkorja, kupljenega na državni prodaji v Trstu, in iz sladkorja, uvoženega iz Avstrije na podlagi odloka iz 8. aprila.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=75}} Carina pa je rafinerijo obvestila, da bodo po navodilu generalnega intendanta z dne 3. novembra vsi rafinirani sladkorji,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=75}} ne glede na izvor ali kraj izdelave, podvrženi tem dajatvam. Tako je bil reški sladkor izenačen z angleškim, kar je po mnenju uprave pomenilo ugodnost za sovražno trgovino na škodo domače proizvodnje. Rafinerija je bila že močno prizadeta in je morala z velikimi stroški vzdrževati delavce, čeprav jih ni mogla zaposliti; s tem je porabila del kapitala družbe in ni mogla plačevati novih dajatev. Direktorji so zato prosili Marmonta, naj doseže oprostitev za sladkor, kupljen v Trstu in pripeljan iz Avstrije. V nasprotnem primeru družba ne bi mogla nadaljevati poslovanja. Tokrat prošnja kljub upravičenosti očitno ni bila uspešna. Spomladi 1812 je rafinerija ponovno poskusila, tokrat pri Avstriji. Aprila je baron Lederer, avstrijski konzul na Reki, posredoval prošnjo direktorjev za oprostitev uvozne dajatve 3 goldinarjev na cent rafiniranega sladkorja in sorazmerne dajatve na sirup. V zameno so želeli obračunati 30 delnic, ki jih je imel avstrijski cesar, od novembra 1804 do odstopa. Na Dunaju so maja odgovorili, da je odločitev odvisna od likvidacije obveznosti med obema državama.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=76}} == Statistika == Odstop Ilirije Napoleonu je povzročil več statističnih podatkov o njej. Marmont, ki je postal njihov prvi guverner, je takoj zahteval informacije od [[Janez Filip Cobenzl|Janeza Filipa grofa Kobencla]]. Cobenzl mu je poslal kratek spis, v katerem se je opravičil, da ne ve več, kot je oktobra 1809 obvestil Napoleona. Avstrija je naročila statistično raziskavo svojih odstopljenih provinc, Bergk pa je statistične podatke objavil v svojih Betrachtungen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Francoski uradnik, revizor Hautefort, je sestavil zelo podroben Statistični esej o Ilirskih provincah (''Essai de statistique sur les Provinces Illyriennes''), vendar kaže, da je bil narejen brez neposrednega poznavanja regije, zgolj z zbiranjem tiskanih dokumentov. Kasneje sta Demiani in Woltersdorf objavila svoji statistični deli o Iliriji, vendar Woltersdorfovo delo trpi zaradi iste pomanjkljivosti kot Hautefortovo. Nazadnje je Toussaint, šef policije v Iliriji, sestavil kratko statistično poročilo o Kranjski, A. Gallien pa v Zadru spomine o Dalmaciji. Po teh statistikah je bila skupna površina Ilirije 54.998 km², od tega tretjino neobdelane zemlje. Prebivalstvo Ilirije je štelo nekaj več kot milijon in pol prebivalcev, sestavljeno iz več [[Narodnost|narodnosti]] ali [[Etnija|etničnih skupin]]: Slovenci na Koroškem, Kranjskem, Goriški, Istri; Nemci na Koroškem in Kranjskem; Italijani v Goriški, Istri, Dalmaciji; Hrvati v Istri, Dalmaciji, Dubrovniku in na obeh Hrvaških.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=8}} Za čas Ilirskih provinc ni mogoče pričakovati statističnih podatkov o različnih narodnostih; obstaja pa statistični podatki o verski opredelitvi, z dne 20. marca 1813 z naslednjimi številkami: [[katoličani]] 1.312.955, [[pravoslavci]] 224.418, [[Protestantizem|protestanti]] 15.785, reformirani 206, [[Judje]] 2.736; skupno je bilo preštetih 1.556.000 ljudi. Ker je v teh državah narodnost običajno sovpadala z versko pripadnostjo, lahko domnevamo, da je katoličanstvo pomenilo [[Slovenci|Slovenca]], [[Hrvati|Hrvata]] in [[Italijani|Italijana]]; luterani in reformirani [[Nemci|Nemca]]; pravoslavni [[Grki|Grka]] in [[Srbi|Srba]]. Večino prebivalstva so sestavljali Slovenci in Hrvati, manjšino Nemci in Italijani. Že v Iliriji so bile jezikovne razlike boleče očitne v upravi, začenjalo se je narodno prebujenje in država je bila daleč od narodne ali etnične enotnosti.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} Tudi ustava in uprava teh provinc sta bili precej raznoliki. Nekatere kot so Koroška, ​​Kranjska in avstrijska Istra, so imele avstrijski sistem; druge, kot sta civilna Hrvaška in Reka, ogrski sistem; v nekdanji beneški Istri je bil to italijanski sistem; v Dalmaciji in Dubrovniku francoski sistem; in nazadnje je bila vojaška Hrvaška pod vojaško upravo. Ilirija torej tudi ni predstavljala politične enote. Že samo ime Ilirija je bilo zgodovinski ostanek: spominjalo je na [[Iliri|Ilire]] iz antike, prve prebivalce teh provinc, in poudarjalo identiteto ozemlja. Po razlagi [[Melita Pivec Stele|Melite Pivec Stele]] je tako ustvarjalo lažno enotnost. To so poskušali izkoristiti tudi za politične koristi, da bi Ilirijo spremenili v središče privlačnosti za vse južne Slovane. Ker te Ilirske province niso imele geografske, gospodarske, politične ali narodne enotnosti, so bile resnično nekoherenten konglomerat, ustvarjen izključno po Napoleonovi volji.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=9}} == Uprava == Za finančno organizacijo provinc je bil, z odredbo z dne 21. oktobra 1809{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=13}} zadolžen [[Hue-Jacques-Édouard Dauchy]]. [[Nicolas François, grof Mollien|Mollien]] je v svojih ''Spominih'' zapisal, kako je Napoleon želel, da se ta organizacija izvede. Nameraval je, da bi bila dobro urejena, z enakomerno porazdeljenimi in enotnimi davki po vsej državi, z enakimi stopnjami, enakimi pravili itd. Verjel je, da osvojena provinca ne bi smela obžalovati svojih nekdanjih gospodarjev, ki je niso zaščitili. In »Ilirija je res brez truda kmalu pokazala videz nekdanjega francoskega oddelka v svoji upravi in ​​celo v svoji zakonodaji, metamorfoza pa je bila že precej napredovala do Napoleonove vrnitve v Francijo, ki je precej tesno sledila njegovemu münchenskemu pismu.« To je bila zelo dolgoročna sodba. Dejansko sploh niso šle tako hitro in francoski videz Ilirskih provinc je bil sprva le zunanji; potem pa je bilo res vse videti podobno, celo plakete postilionov.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}} Prva začasna organizacija je Ilirske province razdelila na 10 intendancij, vendar je delno še vedno dopuščala, da avstrijski zakoni ostanejo v veljavi. V tem obdobju so intendanti vrnili številne dokumente z opombo: "obravnavati je treba po zakonih in običajih države." Iz tega sobivanja avstrijskih in francoskih upravnih oblik sta se neizogibno pojavili zmeda in konflikti. O tej temi imamo zabavno pismo tržaškega intendanta Arnaulta, naslovljeno 12. oktobra 1810 na njegovega strica, grofa Regnaulta, ki opisuje kaos: uprava je vsebovala mešanico avstrijskega in francoskega sistema; uvedeni so bili neposredni davki tam, kjer prej niso obstajali; [[fevdalizem]] je bil ''de iure'' odpravljen, vendar so pravice zemljiških gospodov še vedno obstajale; carina je bila najbolj pomanjkljiv del uprave in bo vodila v propad trgovine; finance so v obupnem stanju; plače vojakov zamujajo več mesecev; niti zaposleni niti [[Upokojitev|upokojenci]] niso prejeli dohodkov že osem mesecev; Pri dobaviteljih so nastali precejšnji dolgovi in ​​v tej opustošeni državi se je treba zateči k prisilnim posojilom, ki le začasno odpravljajo popolno pomanjkanje sredstev in popolnoma uničujejo zaupanje. Šele ko bo uprava enotna in redna, bo obstajal [[proračun]]."{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=14}} Arnault se je pritožil, da so intendanti deležni kritik zaradi svoje starosti, saj je bila večina zelo mladih revizorjev. Glede te zadnje točke je Napoleon že 17. julija pisal Clarku, da je v Iliriji preveč revizorjev, da bi moral Marmont odpustiti polovico in da bi lahko za upravo postavili domače ljudi. Ti prvi intendanti so bili kasneje dejansko delno zamenjani; toda tudi med njihovimi nasledniki so bili domačini (zelo) redki.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V tem poskusnem obdobju se je pripravljala končna organizacija, vendar je ilirska delegacija, ki je bila spomladi 1811 na Marmontovo pobudo poslana v Pariz, imela nanjo malo vpliva. Ko je bil Napoleon obveščen o prihodu teh delegatov, je [[Michel Gaudin, duc de Gaëte|Gaudina]] prosil, naj pojasni njihova pooblastila, njihov namen, kdo jih je imenoval, njihove želje in njihovo vlogo. To kaže, da je bila pomembna vloga, ki so jim jo včasih pripisovali, zgolj simbolična, razen delegatov Vojaške Hrvaške. Odlok z dne 15. aprila 1811 je vzpostavil enotno in redno upravo. Število intendancij se je zmanjšalo. Ilirske province so zdaj obsegale šest civilnih provinc: Kranjsko, Koroško, Istro, Civilno Hrvaško, Dalmacijo in Dubrovnik ter eno vojaško provinco: Vojaško Hrvaško. Po napeti debati med Marmontom in generalom [[Antoine-François Andréossy|Andreossyjem]] v Parizu je zadnja provinca ohranila svoj prvotni sistem zadrug in je večinoma veljala za tuje ozemlje. Njen poveljnik je bil nameščen v [[Karlovec|Karlovcu]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} Kranjska je štela tri okrožja: Ljubljana, Novo mesto in Postojna, z enaindvajsetimi okraji in 370.340 prebivalci; Koroška dve okrožji: Beljak in Lienz, z enajstimi okraji in 136.895 prebivalci; Istra štiri okrožja: Rovinj, Koper, Gorica in Trst, s sedemnajstimi okraji in 242.683 prebivalci; Civilna Hrvaška tri okrožja: Karlovac, Rijeka in Senj, z devetnajstimi okraji in 204.944 prebivalci; Dalmacija pet okrožij: Zadar, Šibenik, Split, Hvar in Makarska, s sedemnajstimi okraji in 217.450 prebivalci; Dubrovnik tri okrožja: Dubrovnik, Kotor in Korčula, z desetimi okraji in 69.054 prebivalci.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=15}} V prestolnicah provinc (v Ljubljani, Beljaku, Trstu, Karlovcu, Zadru in Dubrovniku) je bilo šest intendantov s pooblastili prefekta, v središčih okrožij pa poddelegati s pooblastili podprefekta.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Nekatere manjše spremembe so bile uvedene še po 15. aprilu 1811: z odlokom iz 18. septembra 1811 je bil okraj Pazin (nekdanja avstrijska Istra), ki je spadal k Civilni Hrvaški, priključen Istri, tako da je bila ponovno vzpostavljena v svojih naravnih mejah; odlok z dne 16. januarja 1812 je prenesel sedež poddelegacije iz Senja v [[Mali Lošinj]]. 10. januarja 1813 je bila odrejena ustanovitev četrtega okrožja na Kranjskem, in sicer [[Kranj|Kranja]].{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} V Ljubljani je prebival generalni guverner, ki je skupaj z generalnim intendantom financ in generalnim komisarjem za pravosodje tvoril »mali svet«. Ta ilirska vlada se je odlikovala po dobrem sodelovanju članov malega sveta ter civilnih in vojaških oblasti nasploh; če je med generalnim guvernerjem Marmontom in generalnim intendantom Dauchyjem obstajalo določeno rivalstvo, ga med njunima naslednikoma na istih položajih Bertrandom in [[Christophe de Chabrol de Crouzol|Chabrolom]], ne poznamo. 1 novembra 1811 je bil v Iliriji uveden kazenski zakonik; 1. januarja 1812 so začeli veljati vsi francoski zakoni, ki so se uporabljali do 1. avgusta 1814. Od tedaj je bila Ilirija podrejena enotni zakonodaji in upravi Francoskega cesarstva.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} Obstaja velika razlika med obdobjem pred aprilom 1811 in tistim po tem datumu. V prvem gre za še neustaljen, a prožen sistem, ki se prilagaja zahtevam posameznih provinc. Drugo obdobje je strogo unifikacijsko in skladnost s francoskimi zakoni postane popolna. Toda kljub videzu popolne organiziranosti se je uprava slabšala, medtem ko je na začetku, pod vodstvom Marmonta, upravni aparat še razmeroma dobro deloval. Kljub temu dejanska centralizacija v Iliriji ni bila nikoli popolna. Čeprav obstaja precej podobnosti med uvajanjem francoskega sistema v [[Kraljevina Vestfalija|Kraljevini Vestfaliji]] ali v [[Veliko vojvodstvo Berg|Velikem vojvodstvu Berg]] ter v Iliriji, je tisto,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=16}} kar morda razlikuje Ilirijo od drugih je razmeroma večja samostojnost njene vlade, ki je bila posledica velike oddaljenosti od središča cesarstva. Ta vlada je morala, čeprav nerada, dopuščati in potrjevati prilagoditve posebnim razmeram dežele, ki so bile precej drugačne od drugih in ki je hkrati mejila na zahodno in vzhodno Evropo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Prvo obdobje lahko poimenujemo po Marmontu, medtem ko Dauchy in [[Godefroy Redon de Belleville|Belleville]] ostajata bolj v ozadju. Za drugo obdobje pa bomo nasprotno navedli ime generalnega intendanta, tj. Christophe de Chabrol de Crouzol, generalni guvernerji Bertrand, Junot in zlasti Joseph Fouché imajo manjši pomen.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Razlika v osebni vrednosti teh osebnosti ni edini razlog za to spremembo; ta odraža tudi spremembo upravnih usmeritev, kolikor ustreza novi glavni nalogi, dodeljeni Ilirskim provincam. Generalni intendant je bil dejansko gospodar celotne uprave; dopisoval si je s konzuli v Bosni in Albaniji –, če je imel generalni guverner oblast podkralja, je imel generalni intendant oblast ministra. Marmontova uprava je imela velike obzore in obsežne načrte, Bertrandova pa je stremela predvsem k varčnosti; vendar sta si bili podobni v eni točki: ne ena ne druga nista imeli dovolj denarja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=17}} Kljub temu smo Ilirske province dolžni napoleonskemu [[Etatizem|etatizmu]]{{Efn|če smemo uporabiti ta na videz anahronističen izraz{{sfn|Pivec Stele|1930|p=18}}}} v Iliriji za upravna poročila, ki so z gospodarskega vidika – torej z našega – bogata po vsebini. Ob njihovem prebiranju dobimo vtis, da je bila večina višjih francoskih upravnih uradnikov dobrih, nekateri celo odlični. Zapisi, ki jih je Auguste de Marmont pustil svojemu nasledniku Henri-Gatien Bertrand o upravnem osebju, ter zelo zanimive opombe agenta tajne policije Pellenc o vseh pomembnejših osebnostih v Iliriji, dajejo enak vtis.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Intendanti so si trudili olajšati stiske dežele. Takšne poskuse lahko opazimo pri de la Moussaye, de Contades in drugih, predvsem pa pri generalnem intendantu Chabrolu, izvrstnem upravniku, posebej iznajdljivem pri iskanju finančnih sredstev. Napačen pa je bil sistem, ki je spodkopaval njihova prizadevanja, predvsem celinski sistem; vendar si ga kot dobri upravniki niso upali napasti in so rešitve iskali drugje, ki se danes kažejo le kot blažilni ukrepi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} === Glavno osebje uprave === * generalni guvernerji: [[Auguste de Marmont]], [[Henri Gatien Bertrand|Henri]] [[Henri Gatien Bertrand|Gatien Bertrand]], [[Jean Andoche Junot|Jean]] [[Jean Andoche Junot|Andoche Junot]], [[Joseph Fourier|Joseph Fouché]]; * generalni intendanti: [[Jean Baptiste Dauchy|Jean]] [[Jean Baptiste Dauchy|Baptiste Dauchy]], [[Charles Godefroy Redon de Belleville]], [[Christophe de Chabrol de Crouzol]]; * intendanti Kranjske: Fargues, Baselli, de la Moussaye, des Mallets; * Koroške: de la Moussaye, Wilcher, de Charnage; * Istre: Arnault, baron Calafati; * Civilne Hrvaške: Lettardi, de Vienney, Georgi grof Savin, de Contades; * Dalmacije: de la Bergerie; * Dubrovnika: G. D. Garagnin, des Mallets, de Lareinty.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} Med osebami v upravi v Franciji, ki so aktivno sodelovale in jih pogosto srečevamo v korespondenci ilirske vlade, je treba omeniti: [[Jean-Baptiste de Champagny]] in [[Hugues-Bernard Maret]], ministra za zunanje zadeve; [[Henri Jacques Guillaume Clarke]] in [[Jean-Girard Lacuée|Jean Girard Lacuée]], ministra za vojno in vojaško upravo; [[Nicolas François Mollien]], minister za zakladnico; [[Jean-Pierre de Montalivet]], minister za notranje zadeve; [[Collin de Sussy]], minister za manufakture in trgovino; [[Martin-Michel-Charles Gaudin]], minister za finance. Tem je treba dodati še: [[Auguste de La Tour-Maubourg]], francoskega veleposlanika v Carigradu; Otto, francoskega veleposlanika na Dunaju; ter kneza [[Klemens von Schwarzenberg]], avstrijskega veleposlanika v Parizu;{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=18}} [[Klemens von Metternich]], leta 1810 izredni odposlanec v Parizu; ter konzuli, zlasti Ségur v Trstu in David v [[Travnik (mesto)|Travniku]]. Imena, kot so Blanchard, načelnik cest in mostov v Iliriji, Gallois, načelnik rudnikov, d’Étilly, direktor pošt itd., so manj znana; vendar so njihova dela imela več trajnosti kot dela bolj slavnih osebnosti. Tak je bil upravni okvir, tak je bil instrument, s katerim se je Napoleon v Iliriji posluževal za uresničevanje svojih gospodarsko-političnih ukrepov, ki so skoraj izključno določali potek gospodarskega življenja Ilirske province. Prvi med njimi so bili tisti, ki jih je narekovala rešitev denarnega vprašanja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=19}} === Carinska ureditev === Avstrija se je že leta 1805 držala celinskega sistema; zato bi lahko mislili, da se stanje Ilirije v tem pogledu ni povsem spremenilo. Ampak je Avstrija ta sistem sprejela zelo nejevoljno in si lahko predstavljamo, da se njene prepovedi niso strogo spoštovale. 19. aprila 1809, na začetku vojne s Francijo, je odlok odpravil blokado obale in obnovil trgovinske odnose z Anglijo, kar pa se je končalo 14., s podpisom dunajskega mira. Zdaj je držanje sistema postalo resno. Napoleon je že 16. oktobra 1809, dva dni po dunajskem miru, pisal [[Martin Michel Charles Gaudin|Gaudinu]], da je treba v Ilirijo poslati sposobnega človeka za direktorja carine, da bi uredil službo v Trstu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=27}} [[Eugène de Beauharnais|Eugène]] je 4. novembra iz Beljaka pisal Napoleonu in med navodili, ki jih je dal Dauchyju, podal nalogo, naj se vzpostavi carinsko linijo vzdolž celotne avstrijske meje.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} 29. novembra je ''Laibacher Zeitung'' objavil seznam novih carin ob avstrijski meji; glavne so bile: [[Tržič]] na cesti proti Celovcu, [[Trojane]] na cesti Gradec–Dunaj, [[Krško]] na cesti proti celjskemu okrožju ter [[Čatež ob Savi|Čatež]] na cesti proti Zagrebu. Med manjšimi carinskimi postajami so bile: na koroški strani [[Kokra, Preddvor|Kokra]]; ob štajerski Sv. Primož, [[Motnik]] in [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], po Savi pa [[Grad Prusnik|Prusnik]], [[Radeče]], [[Kompolje, Sevnica|Kompolje]] in [[Radna]]. Avstrija je prav tako na svoji strani vzpostavila carinski kordon ob novi meji na Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem ter odprla carinske urade, zlasti pri [[Vransko|Vranskem]] (Franz) in na zagrebškem mostu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Omenjen sistem je bil le začasne narave. Organizacijo carinskih uradov in postaj v provincah je šele uredil odlok z dne 28. februarja 1810. V Trstu je bil ustanovljen centralni carinski direktorij. Pod njegovo upravo je bilo sedem inšpektorjev: štirje prvega razreda v Trstu, Reki, Ljubljani in v enem istrskem pristanišču, ki še ni bilo določeno, ter trije drugega razreda v Sisku, Beljaku in Gorici. Obseg posameznih inšpekcij, razporeditev uradov in postaj ter število podinšpektorjev, uslužbencev in uradnikov – skupaj 906 – ter letni stroški uprave v višini 850.000 frankov so bili določeni v priloženem seznamu, o katerem bo še govora.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} Gaudinovo poročilo, ki je priloženo temu odloku, navaja, da je bil projekt vzpostavljen na podlagi dogovora med generalnim guvernerjem in generalnim intendantom. Načrt ne zajema obsežnega razvoja Ilirskih provinc, ker bi to zahtevalo precejšnje število uradnikov brez kakršnih koli ugodnih rezultatov, omejena trgovina na določenih območjih pa bi takšno vzpostavitev naredila dražjo kot koristno. Da bi zmanjšali stroške, je bil načrt omejen na vzpostavitev carinske črte, ki bi zajemala novo odstopljena okrožja: sledila bi obali od dalmatinske meje do reke Soče, nato po reki navzgor do Solnograške, prečkala vse kranjske gore, ki tvorijo nove avstrijske meje, se spustila po reki Savi do Siska in vzdolž bregov reke Kolpe do bližine Reke. Kar zadeva Hrvaško, Dalmacijo in Albanijo, je bila omejena trgovina,{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=28}} ki je tam potekala, navada potovanja v karavanah, pomanjkanje prevoznih poti in končno odpor turškega ljudstva do goljufij – vse to je očitno naredilo vzpostavitev carinske črte na kopenskih in morskih mejah teh držav odveč. Glavne carinske postojanke so bile ohranjene, saj so doslej zadostovale za preprečevanje vseh oblik tihotapljenja. Vendar so bila dodana nekatera sredstva za izvrševanje, kot je prebivališče usposobljenega inšpektorja, ki mu je pomagalo več uslužbencev, razporejenih po vsaki od teh provinc, da bi izvajali natančen nadzor itd. Notranja carinska skladišča, ki so obstajala pod avstrijsko oblastjo, so bila tudi ohranjena, da bi olajšala trgovanje med Italijo, Švico, Nemčijo, Ogrsko in Turčijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}} Seznam carinskih uradov šestih že določenih inšpektoratov je bil naslednji:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=29}}{{Efn|Ta seznam vključuje vse carinske urade: na obali, vzdolž mejnega pasu in tiste v notranjosti (ladijski promet, preverjanje, skladiščenje, cestnine in dajatve za vino in meso), pa tudi nekatere solinske urade v Reki, Bakru, Senju in Bagu, pri čemer je bila uprava soli nato združena s carinsko.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=29-30}}}} '''Inšpektorat Trst:''' Trst, [[Prosek, Trst|Prosek]], [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]], [[Tržič, Gorica|Tržič]], [[Opčine]], [[Bazovica]], [[Klanec pri Kozini|Klanec]], [[Žavlje]], [[Sežana]], [[Senožeče]], [[Razdrto, Postojna|Razdrto]], [[Postojna]], [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]]. '''Inšpektorat Reka:''' [[Reka]], [[Viškovo]] (Sv. Matej), [[Klana]], Starada, [[Volosko]], most na [[Rječina|Rječini]], [[Lovran]], [[Mošćenička Draga]], [[Kraljevica]], [[Crikvenica]], Novi, [[Senj]], Sv. Martin, [[Sveti Juraj|Sv. Juraj]], Sv. Križ–Vratnik, [[Jablanac]], Rab. '''Inšpektorat Gorica:''' [[Gorica]], [[Pieris]], [[Turjak, Gorica|Turjak]], [[Špeter ob Soči|Kaseljan]], [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], Podgora, most na Soči, [[Solkan]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], [[Most na Soči]] (Sv. Lucija ob Soči), [[Kobarid]], [[Rabelj, Italija|Rajbelj]], [[Tablja]], [[Ajdovščina]], [[Podbrdo]], [[Cerkno]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Miren]]. '''Inšpektorat Beljak:''' [[Beljak]], [[Muta]], [[Oberdrauburg]], [[Špital ob Dravi|Špital]], [[Winklern, Mölltal|Winklern]], [[Dropolje]], Sv. Ožbalt, [[Rajhenav, Koroška|Rajhenav]], Lengberg, Trg, [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Vrba]], [[Šentilj, Vrba na Koroškem|Šentilj]], [[Podgorje, Šentjakob v Rožu|Podgorje]], [[Zgornja Vrata]], [[Strmec, Vrba na Koroškem|Stermec]], [[Podkoren]]. '''Inšpektorat Ljubljana:''' [[Ljubljana]], [[Jesenice]], Bistrica, [[Tržič]], [[Kranj]], [[Sorica]], [[Kokra]], [[Kamnik]], [[Motnik]], [[Trojane]], [[Čemšenik]], [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], Dol, Bistrica, [[Krašnja]], [[Črnuče]], Zalog, [[Vrhnika]], [[Planina, Postojna|Planina]], [[Višnja Gora]], [[Krka]], [[Žužemberk]], [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], [[Novo mesto]], [[Koprivnik, Kočevje|Koprivnik]], [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevica]], [[Krška vas, Brežice|Krška vas]], [[Trebnje]], [[Mirna]]. '''Inšpektorat Sisek:''' [[Sisek]], [[Prusnik]], [[Radeče]], [[Radna]], [[Krško]], [[Čatež ob Savi|Čatež]], [[Jesenice, Brežice|Jesenice]], Otok, most Zagreb, [[Zelina Breška|Zelina]], [[Letovanić]], [[Kupinec]], Trgova, [[Mahićno]], Hrnetić, [[Karlovec]], Banija (predmestje Karlovca), [[Metlika]], most Metlika, [[Griblje]], Pobrežje, [[Vinica, Črnomelj|Vinica]], Poljane, [[Brod na Kolpi|Brod ob Kolpi]], [[Osilnica]], [[Lož]]. Razpršenost in lokacija carinskih uradov kaže, da je ta začetna organizacija carin Ilirije tvorila tesno zaprt krog okoli zahoda, medtem ko je bilo vzhodno območje precej manj nadzorovano. Med razlogi, ki jih je Gaudin navedel za to razliko v načrtu, ki je bil v bistvu polovičarski ukrep in napaka, glavni ni bila ne poštenost Turkov ne omejen pomen trgovine, temveč verjetno precejšnji stroški, ki bi jih povzročil velik obseg teh meja.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}} Z odlokom z dne 22. januarja 1810 je bil generalni inšpektor carin Francoskega cesarstva zadolžen za upravljanje in vodenje carin v nekdanjih avstrijskih provincah, odlok z dne 10. marca pa je njegovo pristojnost razširil še na preostale dele Ilirije. Posebni sistemi in predpisi, ki so veljali v posameznih provincah, so bili sprva še ohranjeni. 3. aprila so sledila začasna imenovanja uslužbencev ljubljanskega inšpektorata, odlok iz 30. avgusta pa je carinskim uslužbencem dovolil nošenje orožja brez posebnega dovoljenja ter odredil, da jim morajo civilne in vojaške oblasti pri opravljanju službe nuditi pomoč. S 1. julijem so na ilirskih mejah začele delovati tudi avstrijske carine. V celotnem tem pripravljalnem in prehodnem obdobju je organizacijo carinske službe v Iliriji vodil Laugier, ki je bil poslan iz Pariza. Kaže se, da z njegovim delom niso bili zadovoljni in da organizacija zaradi njega ni napredovala. Že junija mu je generalni sekretar carin [[Pierre Marie Sébastien Catineau La Roche|Catineau La Roche]] očital pomanjkljiv napredek. Zelo verjetno je prav Catineau tudi avtor poročila za Napoleona o stanju v Iliriji leta 1810, v katerem ostro kritizira Laugierjevo delo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=30}} Ker je bila Ilirija sestavljena iz provinc z različnimi predpisi, bi bilo treba te nadomestiti z enotno tarifo in vse province vključiti v enoten carinski sistem. Namesto tega so Ilirske province razdelili na dva dela: enega, ki je bil podvržen carinam, in drugega, ki je ostal zunaj njih, pri čemer so zagotovili premalo osebja. Posledica je bila, da je služba delovala slabo. Že tako pomanjkljiv načrt so vršili počasno, zaradi česar se je [[tihotapstvo]] precej razmahnilo. Takšna organizacija naj bi bila po oceni sodobnikov neustrezna, še slabša pa naj bi bila sestava osebja: večinoma naj bi jo tvorili slabo izobraženi uslužbenci iz italijanskih carin, kar je vodilo do slabih rezultatov. Ohranitev posebnih lokalnih predpisov je povzročila zmedo, saj je bila ista dobrina po enem predpisu dovoljena, po drugem prepovedana, obdavčena pa različno glede na veljavni režim. Položaj trgovine naj bi bil zato zelo slab.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Takšno stanje je povzročilo splošno škodo. Dobro organiziran carinski sistem bi lahko zadostoval vsem finančnim potrebam, vendar je vlada zaradi pomanjkanja sredstev uvedla številne francoske davke (ki jih Ilirija dotlej ni poznala), s čimer so obremenili prebivalstvo. Za nastalo stanje je bil odgovoren predvsem organizator Laugier, ki naj bi zaradi nadomestila za svojo nalogo zavlačeval z dokončno ureditvijo sistema. Catineau je zato predlagal, da bi bilo treba organizacijo carin zaupati generalnemu guvernerju ter vse province vključiti v enoten sistem z enotno tarifo in skupnimi predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Njegovo poročilo je sprožilo posledice. Napoleon je 5. oktobra pisal Gaudinu, da je treba Laugierja odpoklicati in imenovati novega upravitelja carin. V ''[[Journal de Paris]]'' se je pojavil članek, ki je dajal vtis, da ilirske carine sledijo drugačnemu sistemu kot francoske. Napoleon je Gaudinu naročil, naj piše Marmontu in se pritoži nad »slabim vodenjem vsega tega«; 7. oktobra mu je o isti zadevi pisal ponovno. Rezultat posredovanja je bil odlok iz 16. oktobra 1810, s katerim so bile carine Ilirije podrejene neposrednemu vodstvu generalnega direktorja v Parizu. Dne 5. novembra je bil [[François Dizié]] imenovan za ilirskega direktorja carin, aprila 1811 pa je Laugier zapustil Trst in se vrnil v Francijo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=31}} Nazadnje se je nered v carinskih tarifah prvih dveh let končal z odlokom in tarifo z dne 27. novembra 1810. To je bil najpomembnejši dokument za carine Ilirskih provinc.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} ==== Upravne določbe odloka z dne 27. novembra 1810 ==== Uvozne in izvozne dajatve, skupne vsem Ilirskim provincam, naj bi se pobirale po treh tarifah, priloženih odloku. Notranji promet je bil oproščen vseh dajatev, razen tistih, ki so bile znane kot [[Trošarina|trošarine]], [[Mitnina|mitnine]], mestne pristojbine (''oktroji''), takse ali vstopne dajatve na mestnih vratih, in sicer le za blago, ki se je tam porabljalo. Te dajatve so ostale v veljavi v skladu z obstoječimi tarifami in predpisi.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ilirske carine so bile pod neposrednim vodstvom generalnega direktorja francoskih carin, kateremu se je moral podrejati posebni direktor; hkrati pa so bili carinski uslužbenci pod nadzorom ilirske vlade. Generalni intendant je mesečno prejemal obračune prihodkov in odhodkov ter določal način vplačil in nadzora. Carinska uprava je bila zadolžena tudi za pobiranje trošarin, mitnin, ''oktrojev'' in vstopnih dajatev na mestnih vratih, razen kjer je bilo za leto 1811 določeno drugače glede občinskih ''oktrojev''. Poleg tega je upravljala tudi davek na sol, za katerega je bil predviden poseben pravilnik.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Odloku so bile priložene štiri tarife:{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} # splošna tarifa uvoznih in izvoznih dajatev ilirskih carin; # tarifa uvoznih dajatev za različne izdelke francoske in italijanske proizvodnje; # tarifa uvoznih in izvoznih dajatev za kolonialno blago ter # tarifa plovbnih pristojbin. Tarifa je določala tudi denarne enote, uteži in mere v Ilirskih provincah: 1 goldinar, razdeljen na 60 krajcarjev po 4 pfennige, je znašal 2 franka, 58 centimov in 6 milimov; 1 dunajski cent (100 pfundov) je ustrezal 56 kilogramom; 1 ejmer, razdeljen na 40 maasov, pa je znašal 5 poldecilitra.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} O tej tarifi je Marmont v svojih spominih zapisal, da je šlo za dobro opravljeno delo, ki je nastalo v sodelovanju s francoskim konzulom v Trstu [[Armand-Louis-Maurice Séguier|Séguierjem]] in tržaško borzo.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=32}} Ob posredovanju osnutka finančnemu ministru je Marmont pohvalil tudi Laugierjevo prizadevnost ter poudaril, da je za natančno presojo pripomb na tarifo nujno njeno praktično preizkušanje. Praksa pa je pokazala, da delo še zdaleč ni bilo popolno in da potrebe Ilirije niso bile dovolj poznane ali pa niso bile ustrezno upoštevane. Ilirska vlada je morala sama zahtevati dve spremembi, ki sta pomenili le najnujnejše popravke. Postopoma so postale potrebne tudi različne oprostitve, ki so jih občasno odobravali.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} Zadnji odločitvi, ki se nanašata na ilirske carine sta odloka z dne 19. septembra 1812 in 26. maja 1813. Določbe drugega so skoraj izključno posledica bližajoče se vojne, določbe prvega pa izkušenj, ki so pokazale potrebo po različnih spremembah glede dajatev in prepovedi v tarifi z dne 27. novembra 1810; nekatere od teh sprememb so postale še nujnejše po tem, ko je bil del Ilirskih provinc izvzet iz carinskega sistema. Dizié je celo predlagal pripravo nove splošne tarife. Ker pa mora biti takšno delo temeljito pripravljeno in obravnavano, je Bertrand predlagal, da se to odloži, in je zahteval le najnujnejše spremembe, ki bi izboljšale položaj Ilirije in povečale prihodke carin. Že tu lahko omenimo, da carinski prihodki niso predstavljali pomembnega dela dohodkov Ilirije. Po drugi strani pa je prav stalno finančno pomanjkanje Ilirije preprečevalo, da bi carine v celoti izpolnile svojo nalogo. Izvzetje dela Ilirije iz carinskega sistema pa je bilo najizrazitejši vidik razvoja ilirskih carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} ===== Oprostitve in prilagoditve za obmejno prebivalstvo z Avstrijo in Italijo ===== Zagreb in posamezni prebivalci mesta, ki so imeli del svojega premoženja na drugi strani Save v Iliriji, so bili pri tem vprašanju posebej prizadeti, saj je bila meja na tem območju zelo blizu.{{Sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} 17. septembra 1811 je bil dovoljen izvoz pridelkov z ilirskih posesti, ki so pripadale avstrijskim lastnikom, vendar pod pogojem vzajemnosti. 22. oktobra so bili členi 7., 8. in 9. zakona z dne 12. pluviôse leta XIII (1. februar 1805), ki so se nanašali na prevoz vinogradniških pridelkov z desnega brega [[Ren|Rena]] na levi breg, razširjeni tudi med prebivalce Ilirije, ki so imeli vinograde na levem bregu Save v Avstriji in na Bavarskem.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} Odlok z dne 13. februarja 1812 je dovolil ilirskim lastnikom na desnem bregu Soče v Italiji, da svoje pridelke prevažajo brez plačila dajatev; drugi odlok z dne 15. junija pa je enako ugodnost priznal avstrijskim podanikom, ki so imeli zemljišča v Iliriji, pod pogojem vzajemnosti v korist ilirskih lastnikov v Avstriji. Nazadnje je odlok z dne 14. aprila 1813, ki je dopolnjeval odloka z dne 17. septembra 1811 in 15. junija 1812, določil, da velja dovoljenje za ilirske in avstrijske lastnike v pasu dveh myriametrov ob meji obeh držav{{Efn|Torej ne neomejeno, kot je zahteval Metternich, niti le v pasu pol myriametra, kot je veljalo dotlej.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}}}}, in sicer pod izrecnim pogojem vzajemnosti. Izjema je bila določena za pridelke zemljišč v Avstriji,{{sfn|Pivec Stele|1930|p=33}} katerih lastniki ne bi mogli dokazovati lastništva pred priključitvijo Ilirije k cesarstvu. Okrožnica Jean-Baptiste de Chabrol z dne 12. junija 1813 povzema in združuje prejšnje odloke, ki so urejali izvoz kmetijskih pridelkov v obmejnih delih provinc. Poleg tega okrožnica dodaja še odločitev ministra za manufakture in trgovino z dne 23. februarja 1813, s katero se te določbe razširijo tudi na prebivalce ob reki Kolpi.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Organski odlok z dne 15. aprila 1811 v členih 172–175 na področju carin določa le to, da se odlok z dne 27. novembra še naprej izvaja, z izjemo tistega dela, ki se nanaša na mejne (''barrierske'') dajatve, ki so bile prenesene na upravo za zemljiško knjigo in registracijo. Hkrati je bilo določeno, da carinska uprava prevzame pristojnost nad dajatvami za pristanišča, bazene in ladijski tonadž.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Stanje –, da se je carinski režim dejansko izvajal le v delu provinc – je bilo nato formalno potrjeno z drugim pomembnim, odlokom z dne 19. novembra 1811, ki je izvzel iz carinskega sistema Dalmacijo, Dubrovnik, Kotor, dalmatinske in kvarnerske otoke, vojaško Hrvaško ter tisti del civilne Hrvaške, ki je ležal na desnem bregu Kolpe. Že 21. avgusta pa je bil podoben predlog poslan generalnemu guvernerju, da bi podal svoje mnenje.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34}} Bertrand je predlagal nekaj sprememb in dva dodatna člena, ki jih je generalni direktor carin delno sprejel, vendar ne brez določenega zadržka. Sprejeto besedilo je bilo naslednje:{{sfn|Pivec Stele|1930|p=34-35}} # Province, ki so bile izvzete iz carinskega sistema, naj bi uživale popolno svobodo trgovanja s tujino, z izjemo kolonialnega blaga in angleškega blaga; potujoče brigade, podrejene dvema inšpektorjema, nameščenima na različnih točkah, naj bi zasegale skladišča kolonialnega in angleškega blaga, ki bi se tam morebiti oblikovala. # Druge province, ki so ostale pod carinskim režimom, naj bi bile od teh ločene z linijo carinskih uradov in brigad, ki bi potekala ob Kolpi od njenega sotočja s Savo do izvira, nato nadaljevala v isti smeri do neke točke blizu Reke in se nato nadaljevala po črti med Vojaško Hrvaško in obalnimi kantoni Jadrana, imenovanimi Ogrsko primorje. To primorje naj bi bilo z morske strani varovano od Reke do Svete Magdalene pri meji z Dalmacijo. Izvoz pridelkov je bil dovoljen od 1. junija do 15. septembra, prošnje za izvoz pa so morale biti naslovljene na župane, ki so pripravili seznam in ga poslali poddelegatu, intendantu in generalnemu intendantu, ta pa je izdal ukaze za izvedbo. Gaudinovo poročilo ne navaja glavnega razloga za ta presenetljiv ukrep; pa ga Marmont jasno pojasni: fizična geografija Ilirskih provinc ni omogočala, da bi obalo učinkovito varoval šibek carinski korpus, ki je bil dodatno oslabljen, ker ga zaradi pomanjkanja lokalnih virov ni bilo mogoče ustrezno vzdrževati. Izvzetje južnih provinc Reke iz carinskega sistema je bilo tako rekoč dejanje obupa, saj se je vnaprej odreklo možnosti, da bi obalo Jadrana zaščitili pred tihotapstvom. 17. novembra, ko je bil ta ukrep še v pripravi, ga je [[Jean-Joachim Pellenc|Pellenc]] označil kot sramotno rešitev, še slabšo od samega problema. V praksi je ta ukrep povzročil nenavadne razmere v Iliriji, zlasti v Karlovcu, ki je bilo podvrženo carinskemu režimu, njegov predmestni del Banija na nasprotnem bregu pa je spadal v province, izvzemši carin.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Zato je Martainville, carinski inšpektor v Karlovcu, ob pošiljanju odloka z dne 17. novembra sodniku Gerliéju v Baniji prosil, naj prebivalce obvesti o novi ureditvi: Vojaška Hrvaška naj bi se od 1. januarja 1812 štela za tuje ozemlje; urad v Baniji naj bi pobiral dajatve po tarifi I z dne 27. novembra 1810; blago, ki bi prehajalo iz Vojaške Hrvaške v civilni del, bi bilo obdavčeno kot uvoz, tisto, ki bi šlo iz Karlovca v Banijo, pa kot izvoz.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Druga posledica tega odloka je bila, da žita, ki so bila prepovedana za izvoz, niso smela biti izvožena v Dalmacijo, Dubrovnik in Kotor, ki sami niso zadostovali za lastno oskrbo. Zato je bil začasno dovoljen izvoz žita v Reki in Senju, vendar le ob predložitvi potrdila o potrebi, ki so ga izdali intendanti v Zadru ali Dubrovniku ali njihovi namestniki, nato pa ga je bilo treba predložiti intendantu v Karlovcu ali poddelegatom v Reki ali Senju, ki so šele nato dovolili odpremo.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=35}} Priporočili so tudi, naj Dalmacija uvaža žito iz Ogrske, vendar bi ga bilo treba usmeriti v Reko, kjer bi moral biti plačan davek v višini 1 franka in 10 %.{{sfn|Pivec Stele|1930|p=36}} Ob francoskem prodoru na Kranjsko leta 1809 Avstrija ni nudila močnega odpora. Na obrambni liniji pri Razdrtem je bilo zajetih 1600 vojakov avstrijske vojske. Ilirske province je sprva sestavljalo deset intendanc, od reforme leta 1811 pa sedem provinc, podobnih francoskim [[departma]]jem: Koroška (s sedežem v [[Lienz]]u), [[Istra]] (Trst), Kranjska, civilna Hrvaška ([[Karlovec]]), vojna Hrvaška ([[Senj]]), [[Dalmacija]] ([[Zadar]]) in dubrovniško-kotorska provinca ([[Dubrovnik]]). Tudi cerkvena teritorialna razdelitev je bila preurejena v skladu z novimi političnimi mejami. Dve [[nadškofija|nadškofiji]] sta bili ustanovljeni v Ljubljani in Zadru, pomožne [[škofija|škofije]] pa v Gorici, [[Koper|Kopru]], [[Šibenik]]u, [[Split]]u in Dubrovniku. Štetje prebivalstva v letu 1811 je izkazalo 460.116 prebivalcev za ljubljansko intendantstvo, 381.000 za karlovško, 357.857 za tržaško, 305.285 za zadrsko, oziroma 1.504.258 za celotne Ilirske province. V Karlovcu, kjer je bil sedež poveljstva vojske za Hrvaško, je bila leta 1811 ustanovljena posebna častniška šola v [[francoščina|francoskem jeziku]]. Skupno je v Ilirskih provincah delovalo 25 [[gimnazija|gimnazij]]. Uradne razglase so objavili v uradnem glasilu Ilirskih provinc ''Le Télégraphe officiel'' v [[francoščina|francoščini]], [[nemščina|nemščini]], načrtovali pa so tudi izdajo v »slovanščini«. Med letoma 1811 in 1813 je kot urednik tega časnika v Ljubljani deloval francoski književnik [[Charles Nodier]]. Britanska mornarica je od [[tilsitski mir|tilsitskega miru]] v juliju 1807 izvajala pomorsko zaporo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in s tem ustavila trgovski ladijski promet, kar je še posebej prizadelo trgovino dalmatinskih pristanišč. Poskus združenih francoskih in italijanskih sil, da bi zasedle otok [[Vis]], ki so ga zasedali Britanci, se je izjalovil v pomorski [[Bitka pri Visu (1811)|bitki pri Visu]] 13. marca 1811. Avgusta 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji, avstrijske sile pod vodstvom generala [[Franz Tomassich|Franza Tomassicha]] pa so vkorakale v Ilirske province. Pri tem so jim bili v pomoč domačini v francoskih vrstah, ki so ob napadu prestopili na avstrijsko stran. Zadar je padel 6. decembra 1813 po 34-dnevnem obleganju. V Dubrovniku so vstajniki izgnali Francoze in v upanju na obnovo [[republika|republike]] vzpostavili začasno dubrovniško upravo. 20. septembra 1813 so ga zasedli Avstrijci. [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] z okolico so leta 1813 zasedle [[Črna gora|črnogorske]] sile, ki so jo držale do leta 1814, ko jo je črnogorski vojvoda pod pritiskom avstrijskih sil 11. junija moral prepustiti Avstriji. Britanske sile so se z zasedenih dalmatinskih otokov umaknile julija 1815 po porazu francoskih sil v [[bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]]. [[Dunajski kongres]] je priznal avstrijsko zasedbo nekdanjih Ilirskih provinc. Leta 1816 so bile brez ozemlja Dalmacije ponovno vzpostavljene kot [[Ilirsko kraljestvo]], ki je bilo uradno ukinjeno šele leta 1849, čeprav je bila že leta 1822 uprava hrvaških ozemelj podrejena Ogrski. Reformni ukrepi Francozov: *na čelu generalni guverner (Francoz) *upravno-teritorialne enote so bile pokrajine (province) *ustanovljeni okraji (distrikti) in občine (komune) na čelu katerih so bili župani *enakost pred zakonom in davčna enakost *odpravljeni privilegiji in funkcije plemstva v upravi in sodstvu *odpravljeni cehi - uvedba gospodarske svobode *odpravljeni stara avstrijska uprava in deželni stanovi *višjo upravo so prevzeli od države imenovani in plačani uradniki *ustanavljali štirirazredne osnovne šole in gimnazije *za kratek čas ustanovljena univerza (s petimi fakultetami - filozofsko, medicinsko, pravno, tehniško in teološko) *reforma sodstva - posebno sodišče v vsaki provinci (tribuna) za vse kazenske in civilne zadeve *odprava cerkvenih bratovščin, prepovedali procesije *uvedba revolucionarnega koledarja * uvedba francoskega civilopravnega zakonika ''[[Code civil]]'' oziroma ''Code Napoleon'' *uvedba civilne poroke == Vojaške enote == V Ilirskih provincah so Francozi ustanovili naslednje enote: [[1. ilirski strelski polk|1.]], [[2. ilirski strelski polk|2.]], [[3. ilirski strelski polk|3.]], [[4. ilirski strelski polk|4.]], [[5. ilirski strelski polk|5.]] in [[6. ilirski strelski polk]], [[Hrvaški huzarski polk]], [[Kraljeva dalmatinska legija|Kraljevo dalmatinsko legijo]] in [[Kraljevi dalmatinski polk]]. == Odziv Slovencev == [[Slika:Hrabia Johann Philipp Cobenzl.jpg|sličica|[[Janez Filip Cobenzl|Janez Filip grof Kobencel]]]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijsko]]-[[Prvo francosko cesarstvo|francoske]] vojne niso imele dobrega vpliva na spontani razvoj slovenskega naroda, ki se je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja odražal pri [[Janez Žiga Valentin Popovič|Žigi Valentinu Popoviču]], [[Marko Pohlin|Marku Pohlinu]], [[Ožbalt Gutsman|Ožbaltu Gutsmanu]], [[Janez Filip Cobenzl|Janezu Filipu grofu Kobenclu]], Aleksandru grofu Turjaškemu, [[Jurij Japelj|Juriju Japlju]] in drugih.<ref name=":0">Golec, B. idr. (2025), str. 195</ref> Med redkimi izjemami je bil [[Martin Kuralt]], odkrit frankofil. Že leta 1793 je pokazal navdušenje za francosko ustavo, nato pa ga je navdušenje za Napoleonovo idejo o univerzalni monarhiji in revolucionarno mišljenje pripeljalo v mnoge konfinacije, v katerih je preživel večino življenja v poznejših letih.{{Sfn|Čepič|1979|p=396}} O [[Slovenci|Slovencih]] je francoskega cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] temeljito osebno poučil Janez Filip Kobencel, [[Valentin Vodnik]] pa je s skrajnimi močmi preprečil, da bi se Slovenci poilirili, tj. pohrvatili.<ref name=":0" /> Ilirske province so Slovence razdelile med dve sovražni si državi, zaradi česar je pesnik [[Urban Jarnik]] z žalostjo ugotavljal, da se bodo Slovenci v prihodnosti med seboj vojskovali kot vojaki dveh sovražnih strani.<ref name=":0" /> Francoske okupacije skoraj nihče ni sprejel z navdušenjem; v pozitivno luč so jo kasneje postavili slovenski zgodovinarji protiavstrijske, zlasti profrancoske in jugoslovanistične nastrojenosti.<ref name=":0" /> Mnogi Slovenci so se prav zaradi francoske okupacije vključevali v avstrijsko vojsko kot prostovoljci ali pa so vojsko materialno podpirali; zaradi takšnih zaslug so potomci oskrbnika Blagotinška [[Zdravilišče Dobrna|zdravilišča Dobrna]] celo postali plemiči.<ref name=":0" /> Iz narodne zavesti ter upravnih in prosvetnih potreb [[Vojvodina Koroška|Slovenske Koroške]] in [[Vojvodina Štajerska|Slovenske Štajerske]] je bila na [[Licej v Gradcu|graškem liceju]] leta 1811 ustanovljena stolica za slovenski jezik, ki jo je vodil proavstrijsko usmerjen<ref name=":1">{{navedi knjigo|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=6, 14, 15, 17}}</ref> [[Janez Nepomuk Primic]]; [[Gradec]] je tako postal prvo kulturno-politično središče Slovencev.<ref name=":0" /> Primic je v času avstrijsko-francoskih vojnah in ustanovitvi Ilirskih provinc napisal več pesmih, v katerih je izražal svoj kritični odnos do Francozov in izrazil podporo Avstriji (''Eſterrajh''){{Efn|V slovenščini se je do prve polovice 19. stoletja za Avstrijo uporabljal izraz ''Estrajh''.<ref>Golec, B. idr. (2025), str. 74</ref>}} ter njenemu cesarju [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francu I.]].<ref name=":1" /> V zadnji kitici pesmi ''Veſéli Bránbaviz'' je to stališče povzel z naslednjimi besedami: {{citatni blok|“Eſterrajh ti ſi moj! / … / Eſterrajh jeſt ſim tvoj! / … / Sama ſmert mène lozh' / … / Od tebe prozh!“|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 13. marec 1809}}Prav tako je izrazil željo za večno kraljevanje Avstrije, in sicer v prvi kitici pesmi ''Deſhélſka bránba Eſtrajharſkiga Zeſárſtva'':<ref name=":1" /> {{citatni blok|“Trón Habsbúrgov ima ſtáti / … / Védnu Eſtrajh 'ma Kralváti! / … / Lúdſtva! hitru ſe sberite! / … / Dóm obvárvat vkúp tezite! / … / De v Zesárja ſvitli hiſhi, / … / Se veſéli glaſ saſliſhi!"|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 11. marec 1809}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri in literatura== * {{Navedi splet|title=Napoleon v naših krajih: od mitov do resnice|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/napoleon-v-nasih-krajih-od-mitov-do-resnice|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-19|language=sl|last=Bojc|first=Saša}} * Bradshaw, Mary Eloise (1928). ''The Napoleonic Influence on the Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 54803367 * Bradshaw, Mary Eloise (1932). ''The Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. OCLC: 49491990 * {{navedi knjigo|last=Bundy|first=Frank J.|title=The Administration of the Illyrian Provinces of the French Empire, 1809–1813|year=1987|location=New York-London|publisher=Garland|isbn=978-0-8240-8032-7|url=https://books.google.com/books?id=WUCVQgAACAAJ}} * {{Navedi knjigo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=11498497}} * {{cite journal|last=Dolinar|first=France M.|year=1989|title=Cerkvenoupravna ureditev Ilirskih provinc 1809–1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ECNWPFTR|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=43|issue=4|pages=507–511}} * {{navedi knjigo|last1=Gašperič|first1=Primož|last2=Orožen Adamič|first2=Milan|last3=Šumrada|first3=Janez|title=Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1812|year=2012|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=263348224|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F4NO0ZFV}} * {{navedi knjigo|last1=Gestrin|first1=Ferdo|last2=Melik|first2=Vasilij|title=Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918|year=1966|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=2227457}} * {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}} * {{cite thesis|last=Habit|first=Barbara|title=Ideja ilirskega naroda pri Francozih in domačinih v času Ilirskih provinc|type=magistrsko delo|year=2018|publisher=[B. Habit]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=67894626}} * {{navedi knjigo|last=Haas|first=Arthur G.|title=Metternich, Reorganization and Nationality, 1813–1818: A Story of Foresight and Frustration in the Rebuilding of the Austrian Empire|year=1963|location=Wiesbaden|publisher=Franz Steiner Verlag|isbn=978-3-515-00998-0|url=https://books.google.com/books?id=RJUDAAAAMAAJ}} * {{cite journal|last=Juvan Kmetec|first=Andreja|year=2003|title=Charles Nodier in Ilirija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M1BSVND/|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=51|issue=2|pages=179–196|cobiss=512364671}} * {{navedi knjigo|last1=Kopitar|first1=Jernej|last2=Woltersdorf|first2=Ernst Gabriel|title=Die Illyrischen Provinzen und ihre Einwohner|year=1812|publisher=Camesinaschen Buchhandlung|location=Dunaj|language=de|cobiss=85974016|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-93FHC9SO}} * {{cite journal|last=Kranjc|first=Marijan F.|year=2001|title=Vojaška organizacija Ilirskih provinc|journal=Vojnozgodovinski zbornik|language=sl|issue=6|pages=17–24|cobiss=116164608}} * {{navedi knjigo|last=Nodier|first=Charles|title=Statistique Illyrienne: articles complets du "Télégraphe Officiel" de l'année 1813 rédigés et annotés par France Dobrovoljc|year=1933|publisher=Satura|location=Ljubljana|language=fr|cobiss=3303433}} * {{navedi knjigo|last=Pivec Stele|first=Melita|title=La vie économique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivi d'une bibliographie critique|year=1930|publisher=Bossard|location=Pariz|language=fr|cobiss=62960128|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LWS2712}} * George J. Prpić, »French Rule in Croatia: 1806-1813«. ''Balkan Studies'' 5 (1964). S. 221-276. * Reinhard A. Stauber, "The Illyrian Provinces," v Michael Broers, Peter Hicks in Agustin Guimera, ur., ''The Napoleonic Empire and the New European Political Culture (War, Culture and Society, 1750–1850).'' Houndmills, 2012. S. 241–253. * {{cite article|last=Stergar|first=Rok|title=Nationswerdungsprozesse und neue Grenzen: der Zusammenbruch der französischen Herrschaft in den Illyrischen Provinzen und ihre (Re-)Integration in das Kaisertum Österreich|journal=Am Rande der großen Politik: Italien und der Alpenraum beim Wiener Kongress|year=2017|pages=97–122|language=de|cobiss=63465826}} * {{navedi knjigo|editor=Šanjek|title=Hrvati i Ilirske pokrajine (1809.-1813.)|year=2010|publisher=HAZU|location=Zagreb|language=hr, fr|cobiss=12114765|editor-first=Franjo}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1986|title=Kmečki upor v okolici Višnje gore za časa Ilirskih provinc leta 1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TH0IA1QT|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=34|issue=1–2|pages=32–37}} * {{navedi knjigo|last1=Šumrada|first1=Janez|last2=Gestrin|first2=Ferdo|title=Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc|publisher=[J. Šumrada]|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=35612416}} * {{cite article|last=Šumrada|first=Janez|title=Poskus zemljiške odveze v času Ilirskih provinc|work=Grafenauerjev zbornik|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa|url=https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grafenauerjev-zbornik|date=1996|pages=499–514|editor-first=Vincenc|editor-last=Rajšp}} * {{Cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NCFHRZWM|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=52|issue=1|pages=51–72|cobiss=8073224}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Razmejitev med Napoleonovo Francijo in Avstrijskim cesarstvom na Slovenskem etničnem ozemlju po nastanku Ilirskih provinc|url=https://www.sistory.si/publication/8432|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=69|issue=2|pages=247–260|cobiss=8126984}} * Šumrada, Janez, »Državnopravni status Ilirskih provinc s kratkim pregledom upravne ureditve«, v ''Vilfanov zbornik : pravo, zgodovina, narod : Recht, Geschichte, Nation'', ur. [[Vincenc Rajšp]] in [[Ernst Bruckmüller]]. Ljubljana, 1999. * {{navedi knjigo|editor-last=Šumrada|editor-first=Janez|title=Nastajanje Napoleonove Kranjske: korespondenca Françoisa-Marie Farguesa, francoskega intendanta za Kranjsko in Gorenjsko, 1809–1810|year=2004|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr}} * {{navedi knjigo|editor=Šumrada|title=Napoleon na Jadranu = Napoléon dans l'Adriatique|year=2006|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče|location=Koper|language=sl, fr, hr|cobiss=230782208|editor-first=Janez}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=2007|title=Poglavitne poteze napoleonske politike v Ilirskih provincah|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5DBOI5SG|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=61|issue=1–2|pages=75–84}} * {{navedi knjigo|last=Šumrada|first=Janez|last2=Kopitar|first2=Adrijan|title=Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati: francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812-1813|year=2018|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=296090112}} * {{navedi knjigo|last1=Šterbenc Svetina|first1=Barbara|last2=Godeša|first2=Matija|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2013|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG|cobiss=269259520|language=sl}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{navedi knjigo |last=Vilfan |first=Sergij |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4 |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |publisher=Slovenska matica |year=1996 |location=Ljubljana |pages=353-360 |language=sl |cobiss=63725824}} * {{cite thesis|last=Vodopivec|first=Karin|title=Ilirske province v slovenski šolski literaturi|type=magistrsko delo|year=2025|location=Ljubljana|publisher=K. Vodopivec|language=sl|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171977}} * [[Bogumil Vošnjak|Vošnjak, Bogumil]] (1910). ''Ustava in uprava Ilirskih dežel : (1809-1813) : prispevki k nauku o recepciji javnega prava prvega francoskega cesarstva.'' Ljubljana. * {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Postanek političnega ilirizma in ustanovitev Ilirskih provinc|work=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO|cobiss=21199360|language=sl|date=1990|place=Ljubljana|pages=119–182|editor-first=Vasilij|editor-last=Melik}} * {{cite article|last=Zwitter|first=Fran|title=Socialni in gospodarski problemi Ilirskih provinc|work=prav tam|language=sl|date=1990|pages=183–204}} {{zbirka in kategorija|Category:Illyrian Provinces|Ilirske province}}{{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ilirske province|*]] [[Kategorija:19. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:19. stoletje na Hrvaškem]] [[Kategorija:19. stoletje v Črni gori]] [[Kategorija:19. stoletje v Sloveniji]] [[Kategorija:Prvo francosko cesarstvo]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] 5094yz7wahp8t2wy9cuo1pqxmd7pfx3 0 7484 6768075 6728527 2026-10-21T09:44:17Z Marko Stricevic 267525 Dodal sem dodatne, preverjene informacije o Brozovi socializaciji v vaseh omskega Priirtišja v letih 1918–1919 ter navedel bibliografski vir. 6768075 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | honorific-prefix = [[Maršal Jugoslavije|Maršal]] | name =Josip Broz Tito | native_name = {{nobold|Јосип Броз Тито}} | native_name_lang = | honorific-suffix = | image = Josip Broz Tito uniform portrait.jpg | image_size = | smallimage = | alt = | caption = Titov portret iz leta 1961. | order = | office = [[Predsednik Jugoslavije]] | term_start = 14. januar 1953 | term_end = 4. maj 1980 | vicepresident = {{List collapsed|title=''Seznam''|1= {{nowrap|[[Aleksandar Ranković]] (1963–1966)}} <br> [[Koča Popović]] (1966–1967) <br> [[Krste Crvenkovski]] (1971–1972) <br> [[Ratomir Dugonjić]] (1972–1973) <br> [[Mitja Ribičič]] (1973–1974) <br> [[Petar Stambolić]] (1974–1975) <br> [[Vladimir Bakarić]] (1975–1976) <br> [[Vidoje Žarković]] (1976–1977) <br> [[Stevan Doronjski]] (1977–1978) <br> [[Fadil Hoxha]] (1978–1979) <br> [[Lazar Koliševski]] (1979–1980)}} | primeminister = {{List collapsed|title=''Seznam''|1=On sam (1953–1963) <br> [[Petar Stambolić]] (1963–1967) <br> [[Mika Špiljak]] (1967–1969) <br> [[Mitja Ribičič]] (1969–1971) <br> [[Džemal Bijedić]] (1971–1977) <br> [[Veselin Đuranović]] (1977–1980)}} | predecessor = [[Ivan Ribar]] <br> {{small|(kot [[Predsednik predsedstva Ljudskega zbora Federalne Ljudske republikę Jugoslavije|Predsednik predsedstva Ljudskega zbora]])}} | successor = [[Lazar Koliševski]] <br> {{small|(kot [[Predsednik predsedstva Jugoslavije]])}} | order1 = 19. | office1 = Premier Jugoslavije | term_start1 = 2. november 1944 | term_end1 = 29. junij 1963 | president1 = Ivan Ribar <br> Tito (od 1953) | predecessor1 = [[Ivan Šubašić]] | successor1 = [[Petar Stambolić]] | order2 = 1. | office2 = Ministrstvo za obrambo Jugoslavije|Zvezni sekretar za ljudsko obrambo Jugoslavije | term_start2 = 7. marec 1945 | term_end2 = 14. januar 1953 | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Ivan Gošnjak]] | order3 = 1. | office3 = Generalni sekretar Gibanja neuvrščenih | term_start3 = 1. september 1961 | term_end3 = 5. oktober 1964 | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Gamal Abdel Nasser]] | order4 = 4. | office4 = Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije | term_start4 = 5. januar 1939 | term_end4 = 4. maj 1980 | predecessor4 = [[Milan Gorkić]] | successor4 = [[Stevan Doronjski]] ------- | birth_name = Josip Broz | birth_date = {{Birth date|1892|5|7|df=y}} | birth_place = [[Kumrovec]], [[Kraljevina SHS]], [[Avstro-Ogrska]]<br>{{small|(zdaj [[Hrvaška]])}} | death_date = {{Death date and age|1980|5|4|1892|5|7|df=yes}} | death_place = [[Ljubljana]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična Federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]<br>{{small|(zdaj [[Slovenija]])}} | resting_place = [[Hiša cvetja]], [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place_coordinates = {{Coord|44|47|12|N|20|27|06|E}} | citizenship = | nationality = [[Jugoslavija|Jugoslovan]] | party = Komunistična partija Jugoslavije | spouse = {{ubl|{{marriage|Pelagija Belousova|1920|1939}}|{{marriage|[[Herta Haas]]<br>|1940|1943}}|{{marriage|[[Jovanka Broz|Jovanka Budisavljević]]<br>|1952}} }} | partner = Davorjanka Paunović<br>(1943⁠–⁠1946) | relations = | children = 4, vključno [[Mišo Broz|Mišo]] | awards = [[Seznam Titu podeljenih odlikovanj in priznanj|98 mednarodnih in 21 jugoslovanskih odlikovanj]] | signature = Tito signature.svg <!--Military service--> | nickname = | allegiance = Avstro-Ogrska (1913–1915)<br />[[Ruska SFR]] (1918–1920)<br />[[Jugoslavija]] (1941–1980) | branch = [[Avstro-ogrska vojska]]<br />[[Rdeča armada]]<br />[[Jugoslovanska ljudska armada]] | serviceyears = 1913–1915<br />1918–1920<br />1941–1980 | rank = [[Maršal Jugoslavije|Maršal]] | unit = | commands = [[Jugoslovanski partizani|Nacionalna ljudska armada]]<br />[[Jugoslovanska ljudska armada]]<br />(vrhovni poveljnik) | battles = [[prva svetovna vojna]]<br />[[ruska državljanska vojna]]<br />[[druga svetovna vojna]] }} '''Josip Broz''' ([[Srbohrvaščina|srbsko]] '''Јосип Броз'''), (partizansko ime '''Tito''' ali Valter [[Srbohrvaščina|sh]]. '''Тито''' ), [[Jugoslovani|jugoslovanski]] [[državnik]], [[maršal]], [[politik]] in [[revolucionar]] [[Hrvati|hrvaško]]-[[Slovenci|slovenskega]] rodu, * [[7. maj]] [[1892]], [[Kumrovec]], [[Avstro-Ogrska]] (danes [[Hrvaška]]), † [[4. maj]] [[1980]], [[Ljubljana]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] (danes [[Slovenija]]). Tito je bil jugoslovanski komunistični revolucionar in državnik, opravljal je različne službe in zasedal najvišje državno-politične položaje od leta 1943 do svoje smrti leta 1980. Med [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|drugo svetovno vojno]] je bil vodja [[Partizani|partizanov]], odporniških vojaških enot, katerih pripadniki so se borili proti okupatorjem (1941–1945). Najbolj znana funkcija, ki je je opravljal od 14. januarja 1953 do svoje smrti 4. maja 1980, je bil položaj [[Predsednik|predsednika]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (do 1963 še FLRJ). Tito se je rodil hrvaškemu očetu in materi Slovenki v vasi [[Kumrovec]] v [[Avstro-Ogrski kompromis|Avstro-Ogrski]] (danes na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Velik del otroštva je preživel pri sorodnikih v Sloveniji, posebej pri babici in dedku, ki ju je imel zelo rad, z njima je menda govoril slovensko. V prvi razred je šel v Kumrovec in je imel prvo leto šolanja precej težav zaradi slabega znanja hrvaščine. V drugem razredu je že bil odličen. Izučil se je za kovinostrugarja. Vpoklican v vojaško službo, se je odlikoval in postal najmlajši vodnik avstro-ogrske vojske tistega časa.{{Navedi vir}}<ref Name="BootCampInstitute">{{navedi splet |last1=Marshall |first1=Andrew |title=Who was Josip Broz Tito |url=https://bootcampmilitaryfitnessinstitute.com/2021/07/22/who-was-josip-broz-tito/ |website=Boot Camp & Military Fitness Institute |publisher=Boot Camp & Military Fitness Institute |access-date=18. februar 2024 |date=2021-07-22}}</ref> Potem ko so ga med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] cesarski Rusi hudo ranili in ujeli, so ga poslali v delovno taborišče na Uralu. Sodeloval je kot obrobni udeleženec pri nekaterih dogodkih ruske revolucije leta 1917 in poznejše državljanske vojne. Po vrnitvi na [[Balkan]] leta 1918 je Broz vstopil v novoustanovljeno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], kjer se je pridružil Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ). S strani [[Kominterna|Kominterne]] je bil konec 1930. let postavljen za generalnega sekretarja te, takrat ilegalne stranke, 1952 preimenovane v Zvezo komunistov Jugoslavije (od julija 1964 je bila njegova formalna funkcija imenovana predsednik CK ZKJ oz. od 1969 predsednik [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]], ki mu je bila 1974 dodeljena trajno, torej brez omejitve mandata ali dosmrtno). V povojnem obdobju je bil Tito vrhovni voditelj Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), bil je predsednik vlade (1943/4/5–1963), predsednik republike (1953–1980; od 1974 dosmrtni) in [[maršal]] Jugoslavije, hkrati pa vrhovni poveljnik oboroženih sil oz. Jugoslovanske ljudske armade ([[JLA]]). Kljub temu, da je bila Jugoslavija članica [[Informbiro|Informbiroja]]/[[Kominform|Kominforma]], se je leta 1948 kot prvi izmed državnih oz. partijskih voditeljev uprl sovjetski hegemoniji in že v času vladavine [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], po razkolu začel z lastnim [[Socializem|socialističnim programom]] svoje države, ki je kasneje delno vseboval elemente tržnega gospodarstva. Ekonomisti, ki so delovali v nekdanji Jugoslaviji, med njimi sta bila Jaroslav Vanek, rojen na [[Češka|Češkem]] in [[Branko Horvat]], sooblikovali model tržnega socializma. Podjetja so bila v družbeni (državni) lasti, s teoretičnim vodstvom v njih zaposlenih delavcev in so temeljila na delavskem samoupravljanju, hkrati pa so delovala na skupnem jugoslovanskem trgu, nekatera pa tudi na odprtih in prostih trgih drugih držav in na mednarodnem trgu. Titu je še uspevalo v veliki meri (včasih tudi s silo) zatreti vsa trenja znotraj političnih povezav različnih jugoslovanskih narodov in narodnih skupnosti, kultur ter verstev, posebej tista med [[Srbi]] in [[Hrvati]] ter Srbi in [[Albanci]] na [[Kosovo|Kosovu]]. Jugoslovanska ustava iz leta 1974 je SFR Jugoslavijo opredelila kot "zvezno republiko enakopravnih narodov in narodnosti, ki se svobodno združuje po načelu bratstva in enotnosti pri doseganju posebnih in skupnih interesov." Vsaka republika naj bi dobila tudi pravico do samoodločbe in odcepitve, če se to opravi po zakonitih poteh. Nazadnje naj bi Tito [[Kosovo|Kosovu]] in [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]], avtonomnima pokrajinama [[Srbija|Srbije]], znatno povečal avtonomijo, vključno z dejanskim vetom v srbskem parlamentu.{{Navedi vir}} Tito je okoli sebe zgradil zelo močan kult osebnosti, ki ga je po njegovi smrti vzdrževalo vodstvo [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]. Dvanajst let po njegovi smrti, ko je v vzhodni Evropi padel [[komunizem]], je Jugoslavija razpadla, večina novonastalih nacionalnih držav na njenem ozemlju pa se je po razpadu zapletla v medetnične spopade in v državljansko vojno. Medtem, ko nekateri Tita kritizirajo kot krutega avtoritarnega diktatorja in ga zaradi njegovih zločinov iz tega obdobja primerjajo s Stalinovo brutalnostjo,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.casnik.si/tito-zlocinec-stoletja/|title=Tito, zločinec stoletja|publisher=Časnik. (Dvomljiv vir, neznanstvena publikacija)}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/hrvatska/titovi-komunisticki-zlocini-strasni-kao-i-hitlerovi-130022/|title=Titovi komunistički zločini strašni kao i Hitlerovi!}}</ref> pa nekateri Tita še danes vidijo zgolj kot dobrodušnega in karizmatičnega voditelja, ki je - naj bi skrbel predvsem za skupno dobro. Bil je priljubljena javna osebnost, tako v Jugoslaviji kot v tujini. Njegova notranja politika, ki je bila videti kot povezovalni simbol, je ohranjala mirno sožitje narodov jugoslovanske federacije.<ref>Martha L. Cottam, Beth Dietz-Uhler, Elena Mastors, Thomas Preston, ''Introduction to political psychology'', Psychology Press, 2009 p. 243 {{ISBN|1-84872-881-6}} "''...Tito himself became a unifying symbol. He was charismatic and very popular among the citizens of Yugoslavia.''"</ref><ref>Melissa Katherine Bokovoy, Jill A. Irvine, Carol S. Lilly, ''State-society Relations in Yugoslavia, 1945–1992''; Palgrave Macmillan, 1997 p. 36 {{ISBN|0-312-12690-5}} "''...Of course, Tito was a popular figure, both in Yugoslavia and outside it.''"</ref> Mednarodno pozornost si je pridobil kot glavni vodja [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]], skupaj z [[Jawaharlal Nehru]]jem iz [[Indija|Indije]], [[Gamal Abdel Naser|Gamalom Abdelom Naserjem]] iz [[Egipt]]a in [[Kwame Nkrumah|Kwamejem Nkrumahom]] iz [[Gana|Gane]].<ref>Peter Willetts, ''The Non-aligned Movement: The Origins of a Third World Alliance'' (1978) p. xiv</ref> Z zelo ugodnim ugledom v tujini je v obeh nasprotnih političnih blokih, v obdobju hladne vojne, prejel približno 98 tujih odlikovanj, med njimi [[Častna legija|častno legijo]] in [[red kopeli]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Bosnia-Herzegovina: The End of a Legacy|page=39}}</ref>. == Zgodnje življenje == [[Slika:Tito hiša1.JPG|levo|sličica|Titova rojstna hiša v Kumrovcu. Pred hišo je viden tudi njegov spomenik.]] Josip Broz, ki je v času vodenja partizanske enote začel uporabljati ime Tito, se je rodil 7. maja 1892 v [[Kumrovec|Kumrovcu]] v takratni [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. V različnih dokumentih so navedeni različni datumi rojstva, zato je v enem dokumentu iz časa, ko je služil v avstrijski vojski, kot datum rojstva naveden 25. maj 1892. Ta datum so med vojno začeli praznovati kot Titov rojstni dan, zato je [[Adolf Hitler]] na ta dan leta 1944 odredil desant na partizansko vodstvo v Drvarju. Po vojni se je še naprej praznovalo Titov rojstni dan in t.i. [[Dan mladosti]]. Njegov oče je bil Hrvat Franjo Broz, mama pa Slovenka Marija Broz, roj. Javeršek. Prednike družine Broz v Zagorju je mogoče izslediti v prvi polovici 16. stoletja. Josip Broz je bil sedmi od petnajstih otrok. Štiriletno osnovno šolo je končal v Kumrovcu (1901–05). Naslednji dve leti je delal kot kmečki delavec na stričevem posestvu v Podsredi. V [[Sisek]] je prišel leta 1907 z namenom, da bi se izučil za natakarja, a se je kmalu odločil, da bo postal [[mehanik]]. V obdobju od leta 1907 do 1910 se je naučil ključavničarske obrti in obiskoval vajeniško šolo. Med letom 1910 so bili sindikati nezakonito ustanovljeni v Sisku, septembra pa je Josip Broz dokončal obrt in postal ključavničarski pomočnik. Odšel je v Zagreb, kjer je dva meseca delal v ključavničarski delavnici pri Haramini v Ilici. Vpisal se je v Zvezo kovinarjev in tako postal tudi član Socialdemokratske stranke Hrvaške in Slavonija. V iskanju službe se je odpravil v [[Ljubljana|Ljubljano]], [[Trst]], nato pa spet v [[Zagreb]], kjer je svojo obrt izpopolnjeval pri znamenitem mojstru Avgustu Knausu. Maja in junija 1911 se je udeležil stavke ključavničarskih delavcev, ki je trajala šest tednov. Nato se je zaposlil v tovarni kovinskih izdelkov v [[Kamnik]]u, v Sloveniji. Tam je kot dober telovadec postal član družbe Sokol. Nato je delal v Čenkovu na [[Češka|Češkem]], nato v [[Plzen|Plzeňu]] v tovarni Škoda, kmalu pa je odpotoval v [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] in občasno tam tudi delal. Oktobra 1912 je prispel na Dunaj in nato odšel v [[Novo mesto]], kjer je izvedel, da tam živi njegov starejši brat Martin (rojen leta 1884). Broz se je nato zaposlil v tovarni avtomobilov Daimler, kjer je delal tudi njegov brat Martin, in baje postal voznik testnega avtomobila. == Med prvo svetovno vojno == Septembra 1913 se je Broz prostovoljno vpisal v vojsko, najprej na [[Dunaj]], nato pa na lastno željo v 25. domobranski polk v [[Zagreb]]u. Konec leta 1913 so ga poslali v podoficirsko šolo in postal je najmlajši vodnik v polku. Maja 1914 je v [[Budimpešta|Budimpešti]] osvojil srebrno medaljo na prvenstvu avstro-ogrske vojske v mečevanju. Bil je tudi dober smučar. Po izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] napovedi vojne [[Srbija|Srbiji]], se je Broz od avgusta do decembra 1914 boril na srbskem bojišču. Januarja 1915 je bil njegov polk premeščen v Karpate, na bojišče proti Rusom. Zaradi pogumnega dejanja so ga predlagali za naslednjo stopnjo, ki jo kasneje ni mogel izvesti, ker je bil v ujetništvu. Ko je Tito leta 1967 obiskal Dunaj, so mu hoteli podariti odlikovanje, a je to zavrnil. Na veliko noč, 25. marca 1915, so ga hudo poškodovali ruski vojaki. Ujet je bil in je naslednjih 13 mesecev preživel v bolnišnici v Svijažsku, majhnem mestecu blizu Kazana. Zbolel je tudi za [[Pljučnica|pljučnico]] in je komaj preživel. Študiral je [[Ruščina|ruščino]] in prebral številna dela ruskih klasikov, zlasti romane Tolstoja, Turgenjeva, Kuprina in drugih. Ko si je opomogel, so ga poslali na delo mehanika. Nato so ga poslali na prisilno delo v uralsko mesto Kungur, kjer so ga zaporniki izbrali za poveljnika taborišča. Februarja 1917 so delavci vdrli v ječo in izpustili zapornike. Broz se je nato pridružil boljševiški skupini. Kmalu so ga spet aretirali, zato je pobegnil. V [[Sankt Peterburg]]u, 16. in 17. julija, je sodeloval v velikih demonstracijah proti začasni vladi, ki so jih organizirali boljševiki. Poskušal je pobegniti na Poljsko, a so ga ujeli in zaprli v trdnjavo Petra in Pavla. Spet so ga izgnali v Kungur, a je mu je uspelo pobegniti v [[Sibirija|Sibirijo]]. Kmalu se je pridružil Mednarodni rdeči gardi v [[Omsk|Omsku]], kjer je bil več mesecev, vendar brez boja. Julija 1918 je Omsk osvojila Češkoslovaška legija. Mednarodna brigada je bila razpuščena, Broz pa je pobegnil v stepo in se zaposlil kot mehanik v [[Койчубай|Kojčubaju]], majhni vasi polnomadskih [[Kazahi|Kazahov]], ki leži v stepi približno 50 kilometrov zahodno od Omska, in tam ostal več kot eno leto. Lastnik mlina, v katerem se je zaposlil, je bil 60-letni podjetnik in trgovec [[Isa Žaksimbajev]].<ref>{{Navedi knjigo |last=Stričević |first=Marko |title=Tito u Rusiji: sibirska odiseja 1915.–1920. |publisher=V.B.Z |year=2024. |isbn=978-953-52-0701-6 |location=Zagreb |pages=300-306 |language=}}</ref> Nedolgo pred tem je 27-letni Broz v bližnji vasi [[Mihajlovka]], ki so jo ustanovili priseljenci iz Ukrajine, spoznal 14-letno [[Pelagijo Denisovno Bjelousovo]], s katero se je poročil.<ref>{{Navedi novice|title=Marko Stričević je našao obitelj Titove prve žene. 'Oteo ju je po stepskoj tradiciji, s 14 godina'|url=https://www.telegram.hr/kultura/marko-stricevic-je-u-sibiru-nasao-obitelj-prve-supruge-o-kojoj-tito-nikad-nije-govorio-oteo-ju-je-po-stepskoj-tradiciji-bilo-joj-je-14-godina/|newspaper=Telegram.hr|accessdate=2025-08-29|language=hr|last=Telegram.hr}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tito: A Biography|last=Ridley|first=Jasper|publisher=Constable and Company|year=1994|isbn=978-0-09-475610-6|page=76}}</ref> Jeseni 1919 so komunisti ponovno osvojili Omsk in okolico. V začetku januarja 1920 se je Broz z mladoletno nosečo ženo odpravil na težko pot domov, kamor sta prispela septembra istega leta.{{sfn|Ridley|1994|p=76}} == Aktivnost v medvojnem obdobju == Po vojni se je Broz zaposlil v Zagrebu kot mehanik in se takoj vpisal v KPJ. Že 31. decembra 1920 je bila v Zagrebu organizirano splošno sodelovanje s komunisti, pri katerem je sodeloval tudi Broz. Vendar se je njihov odpor hitro zlomil. V začetku leta 1921 se je Broz preselil v [[Veliko Trojstvo|Veliko Trojstvo]] pri [[Bjelovar]]ju, kjer je delal kot usnjar. Marca 1923 je Broz s skupino prijateljev iz Velike Trojice vzpostavil stik s komunistično organizacijo v Bjelovarju. V začetku leta 1924 je bil izvoljen za člana Okrajnega odbora v Križevcih. Sredi leta 1925 se je Broz preselil v [[Kraljevica|Kraljevico]], kjer je bil zaposlen v ladjedelnici. Izvoljen je bil za sindikalnega komisarja. Poleti 1926 je Broz vodil stavko v ladjedelnici, a je bil zato 2. oktobra odpuščen. Odšel je v [[Beograd]] in se zaposlil v tovarni vagonov v Smederevski Palanki. Izvoljen je bil za delavskega komisarja, marca 1927 pa so ga odpustili. Kmalu zatem se je vrnil v Zagreb in z odlokom Mestnega odbora KPJ postal sekretar Območnega odbora Zveze kovinarjev za Hrvaško. To je bila tudi njegova prva strankarska funkcija. V Ogulinu je zaradi komunistične agitacije preživel zaprt mesec in pol. Broz se je kmalu vrnil v Zagreb in prevzel svojo sindikalno dolžnost ter dolžnost sekretarja Združenja delavcev usnja in predelave. Privržencev v znotraj strankarskih bojih je bilo vse več, predvsem med delavci. Na konferenci Krajevnega odbora KPJ v Zagrebu 25. februarja 1928 je novo stranko vodil Broz kot generalni sekretar. [[Slika:Josip Broz Tito in prison 1928.jpg|sličica|Tito po aretaciji leta 1928 zaradi komunistične dejavnosti]] Po atentatu na Stjepana Radića in hrvaške poslance v državnem zboru 20. junija 1928 v Beogradu je KPJ prek samostojnih sindikatov z letakom, ki ga je podpisal Josip Broz, delavce in državljane pozvala k množičnim protestom in ob tej priložnosti deželni odbor KPJ za Hrvaško razglasil kmečko skupnost z delavci. Broz je bil prisiljen iti v ilegalo, vendar je ostal v Zagrebu in opravljal različna dela za stranko in sindikate. Aretirali so ga 4. avgusta 1928 pred njegovim stanovanjem, kjer je bilo najdenih več bomb, po katerem se je sojenje Brozu in njegovim sodelavcem, ki je potekalo od 6. do 14. novembra 1928, poimenovalo Bombaški proces. Broz je kazen prestajal v kaznilnicah v [[Lepoglava|Lepoglavi]] in ​​[[Maribor]]u, nato pa še 3,5 meseca v Ogulinu. V kaznilnici se je Broz zaposlil kot delovodja v elektrarni in se občasno na skrivaj sestal s komunisti iz Zagreba. Za njegovega pomočnika na sedežu je bil imenovan Moša Pijade, s katerim je organiziral partijsko celico. V začetku leta 1931 so zaradi strahu pred begom, Broza premestili v mariborsko kaznilnico. Po gladovni stavki so si politični zaporniki nekoliko olajšali organizacijo partijskega odbora in tedenska srečanja. [[Slika:Tito i Moša Pijade u zatvoru.jpg|levo|sličica|Tito skupaj z Mošo Pijado v zaporu.]] Medtem, ko je Broz preživljal svoj čas v ječi, je jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I. Karađorđević]] 6. januarja 1929 izvedel državni udar in uvedel [[Šestojanuarska diktatura|šestojanuarsko diktaturo]]. Pod udarcem režima je bila stranka skoraj uničena. Poleg tega je leta 1929 izbruhnila velika gospodarska kriza in bistveno poslabšale življenjske razmere, ki so jih izkoristili marksisti. V [[Evropa|Evropi]] diktature na splošno postajajo vse močnejše. Marca 1934 je bil Broz izpuščen iz zapora in bil premeščen v hišni pripor v Kumrovcu, a je kmalu odšel in začel živeti z lažnimi dokumenti in spremenjenim videzom. S tem je postal ''profesionalni revolucionar''. Pri partijskem delu je začel uporabljati ime Tito. Kasneje bi bil zaradi dela v Kominterni znan kot Walter. Kmalu po izpustitvi iz zapora je bil izvoljen za člana Pokrajinskega odbora KPJ za Hrvaško. Stranka, ki je z dejanji režima v letih 1928-1932 bila skoraj uničena, je takrat začela okrevati. Centralni komite KPJ je od leta 1929 na Dunaju, kamor je Broz odšel julija 1934, in je bil kooptiran za člana Politbiroja CK KPJ. 25. decembra 1934 je Broz sodeloval na IV. partijski konferenci za vso Kraljevino Jugoslavijo. Čeprav je sodelovalo le 11 delegatov, je bil izvoljen nov osrednji odbor, Broz pa za člana Politbiroja. Januarja 1935 je odšel v [[Moskva|Moskvo]]. Tam je postal član balkanskega sekretariata Kominterne (BLS) in uradnik za Jugoslavijo ter spoznal [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]], ki je bil njegov najbližji sodelavec do Kardeljeve smrti leta 1979. Julija in avgusta 1935 je v Moskvi potekal sedmi kongres Kominterne, na katerem je bil Broz delegat. Konec leta 1936 se je vrnil v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], kjer je prišlo do množičnih aretacij komunistov. Med redkimi, ki so ostali na prostosti, je bil [[Milovan Đilas]], na začetku eden od najbližjih Brozovih sodelavcev, nato pa eden najbolj znanih komunističnih disidentov na svetu. V Beogradu sta bila takrat izpuščena tudi Aleksandar Ranković in Ivo Lola Ribar, ki sta se kmalu zbližala z Brozom. Hrvaška komunistična partija je bila ustanovljena pri [[Samobor|Samoboru]] 1./2. Avgusta 1937. V obdobju 1936–40 je Broz večkrat potoval v Moskvo, na Dunaj in v [[Pariz]]. Takrat je bil Josip Broz vedno bolj znan kot ''Tito'', v krogih njegovih 15–20 let mlajših neposrednih sodelavcev pa so ga imenovali ''Stari''. Med letom 1937 je Broz večkrat potoval med Kraljevino Jugoslavijo in Parizom, kjer je delal na premestitvi prostovoljcev v [[Španija|Španijo]]. Leta 1937 je bil generalni sekretar KPJ Milan Gorkić. Broz je prevzel odgovornost za KPJ, vendar sta bili leta 1938 proti njemu izvedeni dve preiskavi. Uspelo se mu je upravičiti in šele 5. januarja 1939 ga je Kominterna uradno imenovala za generalnega sekretarja KPJ. Po vrnitvi v domovino je Broz izvedel še močnejši boljševizem KPJ-ja, vztrajal je pri ideološki monolitnosti in vojaško-partijski poti, s obračunom z ''revizionisti'' okoli Miroslava Krleže. Odstranil je tudi vodstvo KPH, ker je na volitvah leta 1938 podprl listo [[HSS]] in Vlatka Mačka. Na 5. državni konferenci KPJ v Zagrebu oktobra 1940 je sestavil novo vodstvo KPJ in predstavil strategijo komunističnega delovanja, ki temelji na oboroženi vstaji kot načinu pridobivanja oblasti in sovjetski tip federacije kot model državno organizacijo.<ref>[[Josip Broz - Tito#refDedijer1952|Dedijer 1952]], str. 107.</ref><ref>[[Josip Broz - Tito#refBanac1988|Banac 1988]], str. 64.</ref> == Med drugo svetovno vojno == [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|levo|sličica|Tito v [[Bihać|Bihaču]] leta 1942]] Po nemški invaziji na Kraljevino Jugoslavijo aprila 1941 je Broz 10. aprila 1941 ustanovil Vojaški odbor za odpor proti silam osi. Na njegovo pobudo je Politbiro KPJ 4. julija 1941 v Beogradu sprejel odločitev o začetku oborožene vstaje. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Broz nesporni vodja komunističnega partizanskega gibanja in glavni organizator strategije in taktike bojevanja partizanskega tipa ter političnih odločitev, ki so oblikovale prihodnjo Jugoslavijo na ruševinah uničenih zaveznikov osi in preprečile obnova monarhistične [[Peter II. Karađorđević|Karađorđevićeve]] Kraljevine Jugoslavije. [[Slika:Marshal Tito during the Second World War in Yugoslavia, May 1944.jpg|sličica|Tito skupaj z njegovo partizansko skupino v [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] leta 1944.]] S spretno politiko je Tito v svoje gibanje pritegnil del predstavnikov civilnih strank (s tem je ustvaril pročelje nadideološke narave svojega v bistvu komunistično-totalitarnega gibanja); pridobil je zaupanje [[Britanci|Britancev]] in delno tudi [[Američani|Američanov]], pa tudi spoštovanje do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (jugoslovanski komunisti so z Britanci manipulirali, da so pridobili njihovo podporo),<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Jože Možina|page=530}}</ref> ki so zavrnili pomoč četnikom in zlomili odpor begunske rojalistične vlade v [[London]]u, zaradi česar so neradi sodelovali (dejansko so se podredili) v Titovem gibanju. Leta 1943 so bili na [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] Titovi partizani tako uradno priznani. Jeseni 1944 je komunistično vodstvo sprejelo politično odločitev o izgonu etničnih Nemcev iz Jugoslavije. 21. novembra je bil izdan poseben odlok o odvzemu in nacionalizaciji etnične nemške lastnine. Za izvajanje sklepa je bilo na jugoslovanskem ozemlju ustanovljenih 70 taborišč.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora.|publisher=Jože Možina|page=532}}</ref> V povezavi z [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnimi poboji]] in njihovo opravičenostjo je še dandanes veliko razgrete polemike, ki razdvaja mnenja tako v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] kot tudi širom nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Obtožbe o krivdi za poboje so kasneje nastale pri Titovem jugoslovanskem vodstvu, ki je izdalo ukaz za poboje. Po mnenju nekaterih avtorjev je takrat Josip Broz Tito večkrat pozival k predaji umikajoči se koloni, ponujal amnestijo in se poskušal izogniti neurejeni predaji. 14. maja naj bi vrhovnemu štabu Slovenske partizanske vojske poslal brzojav, s katerim je prepovedal usmrtitev vojnih ujetnikov in ukazal premestitev morebitnih osumljencev na vojaško sodišče. Po mnenju in pričevanju drugih, pa je Tito prepovedal sojenje ter ukazal takojšnje usmrtitve. == Voditelj Socialistične federativne republike Jugoslavije == [[Slika:Tito Boris Kidrič hospital 1953.jpg|levo|sličica|Tito na obisku pri [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]] v beograjski bolnišnici, aprila 1953.]] Josip Broz Tito je iz druge svetovne vojne prišel kot priznan državnik, vodja v antifašistični vojni. Po vojni so Tito in njegovi sodelavci leta 1945 ustanovili novo Jugoslavijo ter na oblasti ukinili [[Demokracija|demokratično volilno pravico]] in uvedli [[Socializem|socialistični režim]]. Po vojni je Broz Tito opravljal ključne državne in politične funkcije: predsednik začasne vlade Demokratične federativne Jugoslavije, vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske in obrambni minister, generalni sekretar KPJ. [[Slika:Eleanor Roosevelt and Josip Broz Tito 1953.jpg|sličica|Tito skupaj z [[Eleanor Roosevelt]] julija 1953 ob njenem obisku Jugoslavije.]] V prvih letih Titovega vladanja so bili značilni doktrinarna togost, radikalizem in odstranjevanje ostankov civilne družbe, kar je menil za oviro pri uresničevanju popolne avtokracije. Kljub svoji krutosti do civilistov in nasprotnikov, je Tito s svojim samozavestnim nastopom in osebnimi političnimi projekti (podporo grškim komunističnim partizanom, pobudo za ustanovitev »balkanske federacije« Jugoslavije in [[Bolgarija|Bolgarije]], z možnim pristopom [[Albanija|Albanije]] in [[Grčija|Grčije]]), predvsem pa vztrajanjem pri jugoslovanski državi neodvisnost, ki jo je Stalin nameraval, tako kot države Vzhodne Evrope, v katere je postavil komunistične poslušalce, spremeniti v običajno sovjetsko provinco. To je tudi izzvalo ogorčenje in jezo vladarja Kremlja - ostal priljubljena javna osebnost v novoustanovljeni Jugoslaviji. V začetku leta 1948 je bila objavljena Resolucija informacijskega urada (naslednika vojne raztrgane Kominterne), v kateri so v slovarju, znanem iz moskovskih procesov in množičnih čistk tridesetih let dvajsetega stoletja, Tito in njegovo najbližje vodstvo bili razglašeni za tolpo demonskih zarotnikov, vohunov in ideoloških heretikov. Tito je v tistih trenutkih spora z Josifom Stalinom pokazal zavidljiv pogum (še posebej, če je znano, da v času spora ni mogel računati na podporo Zahoda in ZDA) in odločnost, ki si ni dovolil vpletati v ideološke spore in vztrajati o državni neodvisnosti kot načelu odnosov med suverenimi državami. Vendar pa je njegov spor z Stalinom spremljalo množično preganjanje resničnih in namišljenih oboževalcev Stalina pa tudi politični spopadi, katerih cilj je bil zatiranje neodvisnosti republik, zlasti na [[Goli otok|Golem Otoku]], kjer je Tito skupaj s svojimi sodelavci ustanovil zaporniška taborišča za usmrtitev ljudi, ki so hvalili Stalina. Stalin je zadevo spora z Titom vzel zelo resno, zato je začel pošiljati v Jugoslavijo ljudi z nalogo ubiti Tita, vendar noben atentat ni uspel. V eni korespondenci med njima je Tito odkrito zapisal: <blockquote>Nehaj pošiljati ljudi, da me ubijejo. Pet smo jih že ujeli, enega z bombo in drugega s puško. Če ne boš nehal pošiljati morilcev, bom enega poslal v Moskvo in drugega mi ne bo treba. </blockquote> [[Slika:Stevan Kragujevic, Ho Chi Minh, Josip Broz Tito and Edvard Kardelj, Beograd, avgust 1957.jpg|sličica|Tito in Edvard Kardelj skupaj z [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minihom]] leta 1957]] Junija 1950 je imel Tito govor v parlamentu, kjer je uvedel delavske samouprave, uveden blagovni trg, razpustitev kmečkih delovnih zadrug ter decentralizacijo, povečanje pristojnosti republik, zmanjšanje represije, demokratizacija družbenega in političnega življenja. Januarja 1953 je bil izvoljen za predsednika republike. V tem obdobju je Jugoslavija začela prejemati vojaško in ekonomsko pomoč zahoda, kar je spodbudilo režim, da nadaljuje svojo vlogo ovire za nadaljnjo širitev sovjetskega vpliva. Leta 1953 je Tito po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] in mlačni sovjetski liberalizaciji pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] izboljšal odnose z Sovjetsko zvezo. === Kršitve človekovih pravic === [[Dominic McGoldrick]] je zapisal, da je imel Tito kot vodja "zelo centraliziranega in zatiralskega" režima ogromno moč v Jugoslaviji, s svojo [[Totalitarizem|totalitarno vladavino]], ki jo je upravljala dodelana birokracija, ki je rutinsko zatirala človekove pravice.{{cn}} Glavne žrtve Titovega režima so bili v prvih letih znani in domnevni stalinisti, kot sta [[Dragoslav Mihailović]] in [[Dragoljub Mićunović]], v naslednjih letih pa so bili aretirani celo nekateri najvidnejši med Titovimi sodelavci. 19. novembra 1956 je bil zaradi kritik Titovega režima aretiran in zaprt črnogorski politik in pesnik [[Milovan Đilas]], morda najbližji od Titovih sodelavcev, ki je bil splošno veljaven za njegovega možnega naslednika. Zgodovinar in avtor [[Victor Sebestyen]] je zapisal, da je bil Tito enako krut kot Stalin.<ref>{{navedi knjigo|last=Sebestyen|first=Victor|date=2014|title=1946: The Making of the Modern World|url=https://archive.org/details/1946makingofmode0000sebe_c9z9|publisher=Macmillan|page=[https://archive.org/details/1946makingofmode0000sebe_c9z9/page/148 148]|isbn=978-0230758001}} "Tito was as brutal as his one-time mentor Stalin, with whom he was later to fall out but with whom he shared a taste for bloody revenge against enemies, real or imagined. Churchill called Tito 'the great Balkan tentacle' but that did not prevent him from making a similar deal like the one he had made with the Soviets."</ref> Represija ni izključila intelektualcev in pisateljev, kot je [[Venko Markovski]], ki je bil januarja 1956 aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče zaradi pisanja pesmi, ki so veljale za antititoistične. Čeprav je Jugoslavija je uspela ostati neodvisna od Sovjetske zveze in njena blagovna znamka socializma je bila v marsičem zavisti Vzhodni Evropi, je Titova Jugoslavija ostala strogo nadzorovana policijska država. Po besedah publicista ​​[[David Matas|Davida Matasa]] je imela Jugoslavija v državi več političnih zapornikov kot vsa preostala vzhodna Evropa skupaj. Titova tajna policija [[UDBA]] je nastala po vzoru sovjetske tajne policije KGB. Njeni člani so bili vedno prisotni in so pogosto delovali zunajsodno, z žrtvami, vključno z intelektualci srednjega razreda, liberalci in demokrati. Skupno je Tito (so)odgovoren za uboje več kot 500.000 ljudi, večinoma protikomunistov, sodelavcev, rivalskih gverilcev, ustašev, kritikov, vernikov, meščanov, bogatih državljanov ter še veliko drugih ljudi.{{sfn|McGoldrick|2000|p=17}}{{sfn|Corbel|1951|pp=173–174}}{{sfn|Cook|2001|p=1391}} Čeprav je Titova Jugoslavija je temeljila na spoštovanju narodnosti, je Tito neusmiljeno čistil vsak razcvet nacionalizma, ki je ogrožal jugoslovansko federacijo. Vendar je bil kontrast med spoštovanjem nekaterih etničnih skupin in hudim zatiranjem drugih oster. Jugoslovanska zakonodaja je državljankam zagotavljala uporabo svojega jezika, vendar je bilo za etnične [[Albanci|Albance]] uveljavljanje etnične identitete močno omejeno. Skoraj polovica političnih zapornikov v Jugoslaviji je bila etničnih Albancev, ki so bili zaprti zaradi uveljavljanja svoje etnične identitete. === Zunanja politika === [[Slika:Tito i Hrushchov.jpg|levo|sličica|Tito skupaj z Hruščovom leta 1963 v [[Skopje|Skopju]] po potresu.]] [[Slika:Tito in Kumrovec, 1961.jpg|sličica|Tito med obiskom njegovega rojstnega kraja Kumrovec leta 1961.]] Najpomembnejša prelomnica je prišla v zunanji politiki: Tito je zaradi potovanj in vezi z voditelji na novo osvobojenih držav, kot sta [[Indija]] in [[Egipt]], postal eden od ustanoviteljev in najvplivnejši državnik gibanja neuvrščenih, skupine, ki ni izbirala strani med Vzhodnim in Zahodnim blokom med hladno vojno. Idejo mednarodne politike, imenovane aktivno mirno sobivanje, se razvija že od leta 1954. Prva konferenca neuvrščenih voditeljev držav in vlad je bila v [[Beograd]]u leta 1961, Tito pa je sodeloval kot najpomembnejši oblikovalec globalne politike gibanja neuvrščenih (ki je vključevala veliko število azijskih, afriških in latinskoameriških držav) na vseh naslednjih konferencah. S politiko miru in mednarodnega sodelovanja je pridobil svetovni ugled in postal ena ključnih osebnosti v svetovni politiki. Mednarodno pozornost si je pridobil kot glavni vodja [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]], skupaj z [[Jawaharlal Nehru]]jem iz [[Indija|Indije]], [[Gamal Abdel Naser|Gamalom Abdelom Naserjem]] iz [[Egipt]]a in [[Kwame Nkrumah|Kwamejem Nkrumahom]] iz [[Gana|Gane]]. === Poznejša leta vladanja === [[Slika:Nixontito19712.jpg|levo|sličica|Tito na obisku v Beli Hiši skupaj z ameriškim predsednikom [[Richard Nixon|Richardom Nixonom]], leta 1971.]] Leta 1970 in 1971 v času spopada s hrvaško pomladjo (1971) in »liberalci« v Srbiji (1972), je bil Tito še vedno močan in luciden. V kasnejših letih je zaradi biološke nujnosti vse manj obvladoval dogodke. Na sodišču okoli njega se je vnela bitka za dedovanje. V sedemdesetih letih je Tito opravil več dodatnih obiskov, med drugim je leta 1977 obiskal [[Severna Koreja|Severno Korejo]] in se srečal s takratnim voditeljem [[Kim Il-sung|Kim Il-Sungom]], potem, ko je Kim že tri leta prej obiskal Jugoslavijo. Dara Janeković, ki je leta 1972, 1973 in 1976 s Titom opravila tri pomembne intervjuje, navaja, da je imel Tito v sedemdesetih letih vse manj vpliva na dogodke. Ljudje okoli njega so ga izolirali, ni več prejemal zanesljivih informacij niti ni mogel učinkovito upravljati. Navaja, da je bil leta 1972 še vedno optimističen, potem pa je – v času, ko je imel več kot 80 let – vedno bolj odstopal, zato ji je spomladi 1977 rekel: "Če vse poveš o razmerah v naši družbi, v državi in ​​v Zvezi komunistov, potem sem svoje življenje preživel za nič." Rekel je tudi, da se boji, da bo najprej kaj izbruhnilo na [[Kosovo|Kosovu]] in na Hrvaškem. Titov vnuk Josip Joška Broz (1947–2025) je v televizijskem intervjuju leta 2019 trdil, da mu je Josip Broz povedal, da nasprotuje ustavi SFRJ iz leta 1974, vendar se ne želi upreti željam svojih sodelavcev Edvarda Kardelja in Steva Krajačića, ki sta pripravila to ustavo. [[Slika:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|levo|sličica|Tito z Edvardom Kardeljem pri odprtju [[Spomenik dražgoški bitki|spomenika v Dražgošah]], leta 1977.]] [[Slika:Tito and Carter in the Oval Office, 7 March 1978.jpg|sličica|Tito na obisku v Beli Hiši skupaj z ameriškim predsednikom [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]], leta 1978.]] [[Miroslav Krleža]] je konec leta 1978 izrazil zaskrbljenost, ki so jo takrat čutili številni: "Dokler je Tito živ, tuje vojske ne bodo stopile na naša tla, pozneje pa bo vse odvisno od nas samih, od tistih, ki ostanejo ali ki prevzamejo oblast. Zdelo se je, da gre avto navzdol. In to za dolgo časa. Tito je star, a vseeno nekako ohranja vse skupaj z močjo svoje osebnosti. In kaj se bo zgodilo, ko zapre oči? Kam, dragi moji! Možno je, da se bodo v tem balkanskem plemenskem viharju spet razplamtele vse strasti in da bodo znova izzvale medsebojne prepire, ker se v bistvu v zadnjih dvesto letih tukaj ni nič spremenilo." Leta 1979 je v [[Havana|Havani]] potekala konferenca neuvrščenih, na kateri je sodeloval Tito in bil priznan kot glavni protagonist gibanja neuvrščenih. Proti koncu leta 1979 je Tito okoli sebe v svoji rezidenci v Karađorđevu zbral člane jugoslovanskega vojaškega in političnega vodstva. Tito je sestanek nenadoma zaključil, potem ko ga je takratni predsednik Zveznega izvršnega sveta (vlade SFRJ) [[Veselin Đuranović]] zaprosil za odobritev nadaljnjega zadolževanja države pri Mednarodnem denarnem skladu, kar je Đuranović pričal leta 2011 v časopisnem intervjuju z Brankom Mamulo, takratnim načelnikom Generalštaba JLA. Istega leta je Tito opravil svoja zadnja potovanja ter s tem obiskoval [[Kuvajt]], [[Irak]], [[Sirija|Sirijo]], [[Jordanija|Jordanijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Alžirija|Alžirijo]], [[Libija|Libijo]], [[Malta|Malto]], [[Kuba|Kubo]] in [[Romunija|Romunijo]]. Na novoletni dan 1. januarja 1980 je Tito opravil svoj zadnji javni zbor, ko se je udeležil [[Novo leto|novoletnega]] kosila in pri tem voščil srečno novo leto ter željo bo dobrih poteh do novih zmag v novem letu 1980. === Smrt in pogreb === {{Seealso|Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita}} [[Slika:Grob Josipa Broza Tita.jpg|sličica|Grob Tita v [[Hiša cvetja|Hiši cvetja]] v Beogradu.]] Tito je imel [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]] za katero javnost ni smela vedeti. Močno je kadil [[Cigara|cigare]] in pil [[alkohol]]. Njegovo zdravje se je vse bolj poslabšalo leta 1979, ko je decembra tega leta utrpel embolijo leve noge in se je res opazilo, da je bolan. Po novoletnem kosilu 1980 je postalo očitno, da ima Tito težave pri hoji zato je bilo dogovorjeno, da se začne takojšnje zdravljenje. 3. januarja in spet 11. januarja 1980 je bil Tito sprejet v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|klinični center v Ljubljani]], kjer je bilo ugotovljeno, da ima zamašene žile na levi nogi. Iz [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so pripeljali najbolj izkušene zdravnike in kirurge, da bi pomagali pri zdravljenju Tita. Prvo operacijo so izvedli 12. januarja zvečer, a se je izkazalo, da je bila neuspešna, saj so ugotovili, da se je na nogi zaradi močne poškodbe [[Arterija|arterij]] razvila [[gangrena]]. Zaradi tega so morali 20. januarja Titu [[Amputacija|amputirati]] njegovo levo nogo. Tito se je nato močno upiral operaciji. Njegov adjutant je kasneje pričal, da je Tito grozil, da se bo ubil, če mu bodo kdaj koli amputirali nogo, in da je dejansko skril Titovo pištolo v strahu, da bo ta uresničil svoje grožnje. Po zasebnem pogovoru s sinovoma Žarkom in Mišom pa je Tito končno pristal na amputacijo noge. Po posegu se je Titovo zdravje za kratek čas izboljšalo, zato je februarja znova začel opravljati svoje predsedniške naloge. Konec meseca pa se je njegovo zdravje znova poslabšalo, saj se je okužba, ki jo je povzročila gangrena, razširila. Aprila je utrpel [[Možganska kap|možgansko kap]], en teden pozneje pa je padel v komo in zdravniki so ga komaj ohranjali pri življenju. 4. maja 1980 je Josip Broz Tito ob 15:05 umrl, v starosti 87 let. Njegovo smrt so mediji razglasili tri ure pozneje. Titov pogreb je bil 8. maja 1980 v Beogradu, njegovega pogreba pa se je udeležilo veliko število delegacij iz 129 držav z vsega sveta. Na pogrebu so bili prisotni štirje kralji, 31 predsednikov držav, šest knezov, 22 predsednikov vlad in 47 ministrov za zunanje zadeve, s tem pa njegov pogreb velja za enega največjih pogrebov v zgodovini. 8. maja je bil Tito ob 15:00 uri po njegovi želji pokopan v Mavzoleju oz. Hiši cvetja v Beogradu. Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal usmeritev »tudi po Titu – Tito«. Ta izpraznjen poskus ohranitve sistema je pomenil nadaljevanje zastoja, ki se je pričel z zadušitvijo liberalnih in nacionalnih gibanj v začetku 70. let, in končno razpad Jugoslavije. == Zasebno življenje == [[Slika:Josip in Jovanka Broz v hotelu Slon bereta Delo 1969.jpg|sličica|Tito s svojo tretjo ženo, [[Jovanka Broz|Jovanko Broz]].]] Tito je imel v svojem življenju več zvez. Ko je bil leta 1918 kot vojni ujetnik pripeljan v [[Rusija|Rusijo]], je tam spoznal takrat štirinajstletno Pelagijo Belousovo; z njo se je poročil leto kasneje, ona pa se je po vojni z njim preselila v Jugoslavijo. Imela sta pet otrok, preživel pa je le sin Žarko Leon (1924–1995). Ko je bil Tito leta 1928 aretiran in zaprt, je Pelagija odšla v Sovjetsko zvezo. Leta 1936 sta se dokončno ločila. Njegova druga žena je bila Slovenka Herta Haas, s katero se je poročil leta 1940. Tito je po nemški invaziji na Jugoslavijo odšel v Beograd, Haasova pa je ostala noseča. Maja 1941 jima je rodila sina Aleksandra "Miša" Broza. Tito je ves čas svojega razmerja s Haasovo živel promiskuitetno in imel vzporedno razmerje z Davorjanko Paunović, ki je pod kodnim imenom "Zdenka" služila kot kurirka v odporu in kasneje postala njegova osebna tajnica. Haas in Tito sta se nenadoma ločila leta 1943 med drugim sestankom Avnoja. Zadnjič je Haas Tita videla leta 1946. Davorjanka je nato istega leta umrla zaradi tuberkuloze in Tito je vztrajal, da jo pokopljejo na dvorišču Belega dvora, njegove beograjske rezidence. Titova tretja in najbolj znana žena je bila [[Jovanka Broz]]. Tito je ravno dopolnil 60 let, medtem ko je imela ona 27 let, ko sta se aprila 1952 poročila s šefom državne varnosti Aleksandrom Rankovićem kot voditeljem poroke. Do njune končne poroke je prišlo nekoliko nepričakovano, saj jo je Tito dejansko zavrnil nekaj let prej, ko jo je prvotno pripeljal njegov zaupnik Ivan Krajačić. Takrat je bila stara okrog 25 let in Tito je nasprotoval njeni energični osebnosti. Jovanka, ki se ne bi zlahka odpovedala gospodovalnosti, je nadaljevala delo na Belem Dvoru, kjer je vodila kadre in na koncu dobila še eno priložnost. Vendar njun odnos ni bil srečen. Šlo je skozi številne, pogosto javne vzpone in padce z deli nezvestobe in celo obtožbami o pripravah na državni udar s strani slednjega para. Nekatera neuradna poročila kažejo, da sta se Tito in Jovanka v poznih sedemdesetih letih, tik pred njegovo smrtjo, celo uradno ločila. Vendar je bila med Titovim pogrebom uradno prisotna kot njegova žena, kasneje pa je zahtevala pravice do dediščine. Skupaj nista imela nobenih otrok. Med Titovimi vnuki so tudi Saša Broz, gledališka režiserka na Hrvaškem; Svetlana Broz, kardiologinja in pisateljica v Bosni in Hercegovini, in Josip Broz - Joška, ​​Edvard Broz in Natali Klasevski, obrtnik iz Bosne in Hercegovine. == Odlikovanja in priznanja == ''Glavni članek: [[seznam Titu podeljenih odlikovanj in priznanj]]''. Tito je prejel mnogo priznanj in odlikovanj, med najvidnejša sodijo: {| class="wikitable" |- ! Priznanje ali odlikovanje ! Država ! Datum prejema ! Opombe ! Ref. |- | [[Red Narodnega heroja]] | [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] | [[6. november]] [[1954]], [[15. maj]] [[1972]], [[16. maj]] [[1977]] | edina oseba, ki je priznanje prejela trikrat | <ref name="titoville-odlikovanja">[http://www.titoville.com/odlikovanja.html Seznam Titovih odlikovanj na titoville.com]</ref> |- | [[Red Leopolda (Belgija)]] | [[Belgija]] | [[6. oktober]] [[1970]] | najvišje vojaško priznanje kraljevine [[Belgija|Belgije]]. | <ref name="titoville-odlikovanja" /> |- | [[Red slona]] | [[Danska]] | [[29. oktober]] [[1974]] | najvišje priznanje kraljevine [[Danska|Danske]]. | <ref>{{Navedi splet |url=http://order.decoration.en.infofx.org/ |title=Prejemniki odlikovanja Slonovega reda |accessdate=2007-07-30 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612071755/http://order.decoration.en.infofx.org/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Médaille militaire]] | [[Francija]] | [[5. maj]] [[1956]] | prejemniki tudi [[Winston Churchill]], [[Franklin Delano Roosevelt]], in [[Dwight Eisenhower]]. | <ref>{{Navedi splet |url=http://www.france-phaleristique.com/medmil.htm |title=Prejemniki Médaille militaire |accessdate=2007-07-30 |archive-date=2009-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090826045100/http://www.france-phaleristique.com/medmil.htm |url-status=dead }}</ref> |- | [[Red zmage]] | [[Sovjetska zveza]] | [[9. september]] [[1945]] | najvišje vojaško priznanje Sovjetske zveze<br />eden izmed 5 tujcev, ki so priznanje prejeli | <ref>{{Navedi splet |url=http://marshals.narod.ru/STAR/pobedaen.html |title=Seznam prejemnikov Reda Zmage |accessdate=2007-07-30 |archive-date=2004-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041216181637/http://marshals.narod.ru/STAR/pobedaen.html |url-status=dead }}</ref> |} == Družinsko drevo Josipa Broza == {{Družinsko drevo|1. '''Josip Broz - Tito''' (1892–1980)|2. Franjo Broz (1860–1936)|3. Marija Broz (1864–1918), rojena Javeršek|4. Martin Broz (1829–1874)|5. Jana Broz (1836–1904), rojena Blažičko|6. Martin Javeršek (1839–1915)|7. Marija Javeršek (1839–1906), rojena Postrežin|8. Martin Broz (1786–?)|9. Ana Broz (1791–?), rojena Medvedec|10. Andrej Blažičko (1789–1869)|11. Terezija Blažičko (1795–?), rojena Posavec|12. Mihael Javeršek (1804–1886)|13. Marija Javeršek (1806–1862), rojena Gabron|14. Jožef Postrežin (1803–1868)|15. Barbara Postrežin (1805–1859), rojena Rožanc||||||ime=Josipa Broza Tita|style=font-size: 90%; line-height: 110%;|border=1|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;|boxstyle_1=background-color: #fcc;|boxstyle_2=background-color: #fb9;|boxstyle_3=background-color: #ffc;|boxstyle_4=background-color: #bfc;|boxstyle_5=background-color: #9fe;}} == Opombe in sklici == <references /> == Viri in literatura == * <cite id=refBanac1988>{{navedi knjigo|last=Banac|first=Ivo|title=With Stalin against Tito: Cominformist splits in Yugoslav Communism|url=https://archive.org/details/withstalinagains00bana|year=1988|publisher=Cornell University Press|isbn=0-8014-2186-1}}</cite> * Barnett, Neil. ''Tito''. London, 2006. ISBN 1-904950-31-0 * {{navedi knjigo|last=Batty|first=Peter|title=Titova velika prevara: kako je Tito zavajal Churchilla|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2015|language=sl|cobiss=282519808}} * {{navedi knjigo|last=Bobot|first=Rajko|title=Josip Broz Tito : ilustrirani življenjepis|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1983|language=sl|cobiss=34315520}} * <cite id=refDedijer1952>{{navedi knjigo |title=Tito |last=Dedijer |first=Vladimir |year=1952 |publisher=Simon and Schuster}}</cite> * {{navedi knjigo|last=Đurović|first=Dragoljub|title=Tito med nami|publisher=Dopisna delavska univerza|location=Ljubljana|year=1972|cobiss=7981061|language=sl}} * [[Milovan Đilas]], ''Tito : The Story from Inside''. Nova izd. London, 2001. ISBN 1-84212-047-6 * {{navedi knjigo|last=Eiletz|first=Silvin|title=Titova skrivnostna leta v Moskvi : 1935–1940|publisher=Mohorjeva družba|location=Ljubljana|year=2008|language=sl|cobiss=239127296}} * {{navedi knjigo|title=Pred sodbo zgodovine : Stalin, Tito in jugoslovanski komunisti v Moskvi|year=2010|publisher=Mohorjeva založba|location=Celovec|cobiss=254013440|last=Eiletz|first=Silvin}} * {{navedi knjigo |last1= Goldstein|first1= Slavko|author-link1=Slavko Goldstein|last2= Goldstein| first2=Ivo|author-link2=Ivo Goldstein |date= 2018|title= Tito|url= |location= Novi Sad|publisher= Akademska knjiga|isbn=978-86-6263-218-0 |access-date= }} * {{navedi knjigo|last=Kranjc|first=Marijan F.|title=Zarote in atentati na Tita|publisher=Grafis trade|location=Grosuplje|year=2004|cobiss=127480064}} * Lorraine M. Lees. ''Keeping Tito Afloat : The United States, Yugoslavia, and the Cold War, 1945–1960''. Pennsylvania State University Press, 1993. ISBN 978-0-271-02650-3 * [[Jože Pirjevec|Pirjevec]], [[Jože Pirjevec|Jože]] (2011). ''Tito in tovariši''. Ljubljana. ISBN 978-961-231-844-4 * {{navedi knjigo|last=Razumovsky|first=Andreas Graf|title=Ein Kampf um Belgrad: Tito und die jugoslawische Wirklichkeit|publisher=Ullstein|location=Berlin|year=1980|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A1X4JQNO|cobiss=53137408|language=de}} * Stevan K. Pavlowitch. ''Tito : Yugoslavia's Great Dictator, A Reassessment''. Columbus, OH, 1992. ISBN 0-8142-0600-X * {{navedi knjigo|last=Simić|first=Pero|title=Tito – skrivnost stoletja|publisher=Orbis|location=Ljubljana|year=2009|language=sl|cobiss=247919872}} * Jasper Ridley, ''Tito : a Biography''. London, 1994. * Richard West. ''Tito and the Rise and Fall of Yugoslavia''. London, 1994. ISBN 1-85619-437-X * {{navedi knjigo | last=Ridley | first =Jasper | title = Tito: A Biography | year = 1994 | publisher = Constable and Company | location = London, England | isbn = 0-09-475610-4 }} * {{navedi knjigo|last=Vidnjevič|first=Marko|author2=Rožman Pišek, Irene|title=Josip Broz Tito : grandiozni narcis|publisher=Goga|location=Novo mesto|year=2010|language=sl|cobiss=251151616}} * {{navedi knjigo|last=Zdunić|first=Drago|last2=Gjud|first2=Bogdan|title=Naš Tito|publisher=Spektar|location=Zagreb|year=1980|language=sl|cobiss=19027200}} == Glej tudi == * [[Dan mladosti]] * [[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest|Kraji in mesta poimenovani po Titu]] * [[Rojstna hiša maršala Tita]] * [[Smrt in pogreb maršala Tita]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Josip Broz Tito|Josip Broz Tito}} * {{leksikon.si|77}} {{NAMSecretary-General}} {{CastniMescaniCelja}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Yugoslav President}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Broz Tito, Josip}} [[Kategorija:Hrvaški partizani]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Jugoslovanski partizani]] [[Kategorija:Hrvaški komunisti]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski generali]] [[Kategorija:Predsedniki Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Maršali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Častni meščani Celja]] [[Kategorija:Prejemniki Častnega odlikovanja za zasluge Republike Avstrije]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Josip Broz - Tito|*]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Častni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] el6jjnfvlb3lisqp578q11iecreoojt 0 8143 6767790 6726064 2026-10-20T14:19:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767790 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Bruselj |native_name = ''Bruxelles'' {{ikona fr}}<br />''Brussel'' (flamsko) |official_name = Regija Bruselj glavno mesto ali Bruseljska regija<ref name="Belgian Constitution">{{navedi splet |title=The Belgian Constitution (English version) |url=http://www.dekamer.be/kvvcr/pdf_sections/publications/constitution/grondwetEN.pdf |format=PDF |publisher=Belgijski predstavniški dom |date=januar 2009 |accessdate=5.6.2009 |quote=3. člen: Belgijo sestavljajo tri regije: Flandrija, Valonija in Bruselj. |archive-date=2013-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130329134847/http://www.dekamer.be/kvvcr/pdf_sections/publications/constitution/grondwetEN.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="CIRB-creation">{{navedi splet |title=Brussels-Capital Region: Creation |url=http://www.bruxelles.irisnet.be/en/region/region_de_bruxelles-capitale/creation.shtml |publisher=Centre d'Informatique pour la Région Bruxelloise (Center za informiranje Bruseljske regije) |date=2009 |accessdate=5.6.2009 |quote=Od prvih regionalnih volitev 18. junija 1989 je Bruseljska regija avtonomna regija, primerljiva z regijama Flandrija in Valonija.}}</ref><br />''Région de Bruxelles-Capitale'' {{ikona fr}} <br />''Brussels Hoofdstedelijk Gewest'' (flamsko) |nickname = prestolnica Evrope, stripovsko mesto<ref>{{navedi splet|title=Brussels |url=http://www.city-data.com/world-cities/Brussels.html |publisher=City-Data.com |accessdate=10.1.2008}}</ref> |settlement_type = [[Seznam mest v Belgiji|Mesto]] |image_skyline = TE-Collage Brussels.png |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = Flag Belgium brussels.svg |flag_size = 125px |flag_link = |image_blank_emblem = Belgium brussels iris.svg |blank_emblem_type = Grb |image_map = Brussels in Belgium and the European Union.svg |mapsize = 250px |map_caption = Lega Bruslja (rdeče) v Belgiji (temnorjavo) in Evropski uniji (svetlorjavo) |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |seat_type = |seat = |leader_title = ministrski predsednik |leader_name = [[Charles Picqué]] (2004–) |leader_title1 = guverner |leader_name1 = [[Hugo Nys]] (vršilec dolžnosti; 2009–) |leader_title2 = predsednik parlamenta |leader_name2 = [[Eric Tomas]] |established_title = Naseljeno |established_date = okoli 580 |established_title1 = Ustanovljen |established_date1 = 979 |established_title2 = regija |established_date2 = 18. junij 1989 |area_magnitude = |area_total_km2 = 161,4 |total_type = Regija |population_as_of = 1. november 2008 |population_total = 1080790 |population_density_km2 = 6697 |population_metro = 1830000 |population_urban = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_footnotes =<ref name="BelMun2008">''[https://web.archive.org/web/20090126165629/http://statbel.fgov.be/downloads/pop200801com.xls Population de droit par commune au 1 janvier 2008]'' (XLS). Statistics Belgium. Prebivalstvo vseh belgijskih občin na dan 1. 1. 2008. Pridobljeno 18. 10. 2008</ref><ref name="BelMetr">''[https://web.archive.org/web/20081029020131/http://www.statbel.fgov.be/pub/d0/p009n014_nl.pdf De Belgische Stadsgewesten 2001]''. Pridobljeno 18. 10. 2008.</ref> |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = <!-- wd --> |elevation_m = 13 |elevation_footnotes = |postal_code_type = [[ISO 3166-2:BE|ISO 3166]] |postal_code = BE-BRU |website = [http://www.brussels.irisnet.be/ www.brussels.irisnet.be] |footnotes = }} '''Bruselj''' ({{jezik-fr|Bruxelles}}, flamsko/{{jezik-nl|Brussel}}), uradno '''''Regija Bruselj-glavno mesto''''' ali '''''Bruseljska regija''''' ({{jezik-fr|Région de Bruxelles-Capitale}}, {{jezik-nl|Brussels Hoofdstedelijk Gewest}}), je [[prestolnica]] [[Belgija|Belgije]] in obenem [[Evropska unija|Evropske unije]]. Z okoli 1,2 [[Milijon|milijona]] prebivalcev je največje belgijsko mesto. V širšem velemestnem območju živi več kot 1,8 milijona prebivalcev. Bruselj je ena od treh belgijskih [[Avtonomija|avtonomnih]] regij, ki je teritorialno v celoti obkrožena s [[Flandrija|Flandrijo]] (kot [[enklava]]), saj leži nekoliko severneje od flamsko-valonske meje. Regija se deli na 19 [[občina|občin]], [[Bruselj (občina)|Bruselj]] (v ožjem pomenu) pa je ena izmed teh občin. V mestu imata sedež dve od treh glavnih institucij EU: [[Evropska komisija]] in [[Svet Evropske unije]]. Tretja institucija, [[Evropski parlament]], ima sicer sedež v [[Strasbourg]]u, kjer potekajo tudi plenarna zasedanja, medtem ko so zasedanja odborov tudi v Bruslju. Zato včasih uporabljamo ime Bruselj kar kot [[Sopomenka|sopomenko]] za [[institucije Evropske unije]] ali t. i. evrokracijo. Mesto je tudi politični sedež zveze [[NATO]] in [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropske unije]] (WEU). == Etimologija == Najpogostejša teorija o izvoru imena Bruselj je, da izhaja iz stare [[Nizozemščina|nizozemščine]] ''bruocsella, broekzela'' ali ''broeksela'', kar pomeni 'močvirje' (''bruoc/broek'') in dom (''sella/zele/sel'') ali 'dom v močvirju'. <ref>Geert van Istendael ''Arm Brussel'', uitgeverij Atlas, {{ISBN|90-450-0853-X}}</ref> Sveti Vindicijan, škof [[Cambrai]]ja, je prvič zapisal ime kraja ''Brosella'' leta 695 <ref>{{navedi knjigo |title=Nouvelles archives historiques, philosophiques, et littéraires|volume=1 |author1=Jean Baptiste D'Hane |author2=François Huet |author3=P.A. Lenz |author4=H.G. Moke |year= 1837|publisher=C. Annoot- Braeckman |location=Gent |isbn= |page=405 |url=https://books.google.com/?id=0c4aAAAAYAAJ&pg=PA405&lpg=PA405 |language=fr}}</ref>, ko je bil še zaselek. Imena vseh občin v Bruseljski regiji so nizozemskega izvora, razen Evere, ki je keltskega izvora. == Zgodovina == [[File:Charles de France fondateur de Bruxelles 976 MOD.jpg|thumb|left|upright|Karel, vojvoda Lorene, ustanovitelj naselja, kasnejšega Bruslja, okoli 979]] === Zgodnje obdobje === Bruseljska zgodovina je tesno povezana z zahodno Evropo. Sledovi človeške poselitve segajo v [[kamena doba|kameno dobo]] s sledovi in mestnimi imeni, povezanimi s t. i. megalitsko kulturo. V antiki so regijo zasedli [[Rimljani]], kar dokazujejo arheološki ostanki, odkriti v bližini centra. <ref>{{navedi novice|url=https://www.rtbf.be/info/regions/bruxelles/detail_decouverte-majeure-a-bruxelles-des-vestiges-romains-retrouves-sur-le-site-de-tour-et-taxis?id=9048235|title=Bruxelles: des vestiges romains retrouvés sur le site de Tour et Taxis|date=6 August 2015|work=RTBF Info|access-date=28 April 2017|language=fr-FR}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://patrimoine.brussels/news/les-romains-de-tour-et-taxis|title=Les Romains de Tour & Taxis — Patrimoine – Erfgoed|website=patrimoine.brussels|language=fr|access-date=28 April 2017}}</ref> Po padcu [[Zahodno Rimsko cesarstvo|zahodnorimskega cesarstva]] je bila regija vključena v [[frankovsko cesarstvo]]. Izvor naselja, ki naj bi postal Bruselj, je v gradnji kapele svetega Gagerika na otoku v reki Senne okoli leta 580. <ref>{{navedi splet |url=http://www.city-data.com/world-cities/Brussels-History.html |title=Brussels History |publisher=City-data.com |date= |accessdate=5 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200727062742/http://www.city-data.com/world-cities/Brussels-History.html |archive-date=2020-07-27 |url-status=dead}}</ref> Uradna ustanovitev Bruslja se običajno omenja okoli leta 979, ko je vojvoda Karel iz Spodnje Lorene prinesel relikvije svete Gudule iz Moorsela v kapelo svetega Gagerika. Karel naj bi prvo trajno utrdbo v mestu zgradil na tem otoku. === Srednji vek === Lambert I. iz [[Leuven|Leuvna]], grof Leuvna, je bruseljsko okrožje pridobil okoli leta 1000, ko se je poročil s Karlovo hčerko. Bruselj je zaradi svoje lokacije na obalah Senne na pomembni trgovski poti med [[Brugge|Bruggeem]] in [[Gent]]om ter [[Köln]]om postal trgovski center, specializiran za trgovino s tekstilom. Mesto je raslo precej hitro in se razširilo v zgornje mesto (območja Treurenberg, Coudenberg in Sablon), kjer je bila manjša možnost poplav. Ker se je število prebivalcev povečalo na približno 30.000, so bila okoliška močvirja izsušena, da bi omogočili nadaljnjo širitev. V tem času se je začela gradnja [[stolnica sv. Mihaela in sv. Gudule|stolnice svetega Mihaela in svete Gudule]] (1225), ki je nadomestila starejšo [[romanska arhitektura|romansko]] cerkev. Leta 1183 so grofje iz Leuvna postali vojvode Brabanta. [[Vojvodina Brabant]] v primerjavi z [[Grofija Flandrija |grofijo Flandrijo]] ni bil fevd francoskega kralja, temveč je bil vključen v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. V začetku 13. stoletja je mesto dobilo prvo [[obzidje]] <ref>{{nl icon}} [http://www.bop.vgc.be/didmat/ogenblikken/achtergrond/ontstaan.html Zo ontstond Brussel] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071120140134/http://www.bop.vgc.be/didmat/ogenblikken/achtergrond/ontstaan.html |date=20 November 2007 }} Vlaamse Gemeenschapscommissie – Commission of the Flemish Community in Brussels</ref>. Po gradnji obzidja se je Bruselj precej povečal. Da bi se mesto razširilo, je bilo med letoma 1356 in 1383 postavljeno še drugo obzidje. Danes je še mogoče videti sledove predvsem zato, ker majhen obroč, vrsta cest v središču Bruslja, povezuje zgodovinsko mestno jedro, sledi so v nekdanji smeri obzidja. === Zgodnja sodobna doba === [[File:Brussel.1610.a.jpg|thumb| Bruselj okoli 1610]] [[File:Grand- Place BXL1695 -01.jpg|thumb|Veliki trg po bombardiranju francoske vojske leta 1695]] V 15. stoletju je z dediščino poroke Margarete III. Flandrijske s [[Filip Drzni|Filipom Drznim]], burgundskim vojvodo, prišel novi brabantski vojvoda iz rodbine [[Valoijski]]h (in sicer Antoine, njun sin). Leta 1477 je burgundski vojvoda [[Karel Drzni]] umrl v bitki pri Nancyju. S poroko hčerke Marije Burgundske (rojene v Bruslju) s cesarjem [[Maksimilijan I. Habsburški |Maksimilijanom I.]] so dežele pripadle [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Brabant je izgubil svojo neodvisnost, vendar je Bruselj postal knežja prestolnica uspešne [[Burgundska Nizozemska|Burgundske Nizozemske]], znane tudi kot [[Sedemnajst provinc]], in rasel. Po smrti Marije leta 1482 je njenemu sinu [[Filip I. Kastiljski |Filipu Lepemu]] uspelo kot vojvodi Brabanta. Leta 1506 je postal kralj Kastilije, zato se je začelo obdobje [[Španska Nizozemska|Španske Nizozemske]]. Leta 1516 je bil [[Karel V. Habsburški |Karel V.]], ki je bil dedič Nizozemske od leta 1506, razglašen za španskega kralja v stolnici svetega Mihaela in svete Gudule v Bruslju. Po smrti svojega dedka cesarja Maksimiljana I. leta 1519, je Karel postal vladar habsburškega cesarstva in bil kasneje kronan za svetega rimskega cesarja. Leta 1555 se je odpovedal prestolu v palači [[Coudenberg]]. Ta veličastna palača, znana po vsej Evropi, se je močno povečala, saj je prvič postala sedež brabantskih grofov, vendar je bila leta 1731 uničena zaradi požara. V 17. stoletju je bilo mesto središče čipkarske industrije. Leta 1695 je francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] v [[devetletna vojna|devetletni vojni]] poslal vojake, da so [[bombardiranje Bruslja|bombardirali Bruselj]] s topovi. Skupaj z nastalim ognjem je bil to najbolj uničujoč dogodek v celotni zgodovini Bruslja. Veliki trg je bil uničen skupaj s 4000 stavbami, tretjino vseh stavb v mestu. Obnova mestnega središča v naslednjih letih je globoko spremenila videz mesta in pustila številne sledi, ki so vidne še danes. Po [[Utrechtski mir |utrechtski pogodbi]] leta 1713 je bila španska suverenost nad južno Nizozemsko prenesena na avstrijsko vejo Habsburžanov. Ta dogodek je začetek obdobja [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]]. Mesto je Francija zavzela leta 1746 med [[Avstrijska nasledstvena vojna |vojno za avstrijsko nasledstvo]], vendar je bil tri leta kasneje vrnjen Avstriji. Bruselj je ostal z Avstrijo do leta 1795, ko je južno Nizozemsko zajela in priključila Francija. Bruselj je postal glavno mesto departmaja Dyle. Francosko vladanje se je končalo leta 1815 s porazom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] v [[bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]], ki leži južno od današnje Bruseljske regije. Z [[Dunajski kongres|dunajskim kongresom]] se je Južna Nizozemska pridružila [[Kraljevina Združene Nizozemske | kraljevini združene Nizozemske]] pod okriljem [[Viljem I. Nizozemski|Viljema I.]] iz rodbine Orange. Nekdanji departma Dyle je postal provinca Južni Brabant, Bruselj pa njegovo glavno mesto. === Pozna sodobna doba === [[File:Wappers - Episodes from September Days 1830 on the Place de l’Hôtel de Ville in Brussels.JPG|thumb|left|''Dogodek iz belgijske revolucije 1830'', Egide Charles Gustave Wappers (1834)]] [[File:Bruxelles, Place Royale, -Brussels, Belgium--LCCN2001697909.jpg|thumb|Kraljevi trg, pozno 19. stoletje|left]] Leta 1830 je v Bruslju potekala [[belgijska revolucija]] po izvedbi Auberjeve opere ''La Muette de Portici'' v gledališču La Monnaie. Bruselj je postal glavno mesto in sedež nove države. Južni Brabant se je preimenoval preprosto v Brabant, Bruselj pa njegovo glavno mesto. 21. julija 1831 se je [[Leopold I. Belgijski |Leopold I.]], prvi belgijski kralj, povzpel na prestol, uničil mestno obzidje in zgradil številne stavbe. Po osamosvojitvi je mesto doživelo še več sprememb. Bruselj je postal finančni center, zahvaljujoč številnim podjetjem, ki jih je Société Générale de Belgique postavil v orbito. Industrijska revolucija in gradnja kanala Bruselj–Charleroi sta s trgovino in proizvodnjo mestu prinesla blaginjo. Svobodna univerza v Bruslju je bila ustanovljena leta 1834. Leta 1835 je bila zgrajena prva železnica zunaj Anglije, ki je povezala Bruselj (Molenbeek) z Mechelenom. V 19. stoletju se je bruseljsko prebivalstvo precej povečalo; od približno 80.000 do več kot 625.000 ljudi v mestu in njegovi okolici. Reka Senne je postala resna nevarnost za zdravje. Od leta 1867 do leta 1871 je bila pod mandatom župana Julesa Anspacha na celotnem poteku skozi urbano območje popolnoma prekrita. To je omogočilo obnovo mesta in gradnjo sodobnih zgradb v ''[[Georges-Eugène Haussmann |Haussmannovem]]'' slogu vzdolž osrednjih bulvarjev, ki so značilni danes za središče Bruslja. Iz tega obdobja izhajajo stavbe, kot so [[Bruseljska borza]] (1873), [[Sodna palača, Bruselj|Sodna palača]] (1883) in [[Kraljeva cerkev svete Marije]] (1885). Ta razvoj se je nadaljeval v celotni vladavini kralja Leopolda II. Mednarodna razstava leta 1897 je prispevala k uveljavljanju infrastrukture. Kolonialna palača (današnji Kraljevi muzej za Srednjo Afriko) v predmestju Tervurna, je bila med drugim povezana z glavnim mestom z gradnjo 11-kilometrske velike aleje. === 20. stoletje === [[File:Solvay conference 1927.jpg|thumb|1927 – Solvayeva konferenca v Bruslju, 5. svetovna konferenca fizike]] V 20. stoletju je mesto gostilo razne sejme in konference, med njimi Solvayevo konferenco o fiziki in kemiji ter dva svetovna sejma: Bruseljska mednarodna razstava leta 1935 in Expo '58. Med prvo svetovno vojno je bil Bruselj zasedeno mesto, vendar nemški vojaki niso povzročili veliko škode. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto ponovno zasedeno in ga nemška vojska ni poškodovala, ko ga je 3. septembra 1944 osvobodila oklepna britanska divizija. Bruseljsko letališče v predmestju Zaventema je iz tega obdobja. Po vojni se je Bruselj lotil obsežne modernizacije. Gradnja povezave sever–jug, ki povezuje glavne železniške postaje v mestu, je bila končana leta 1952, prvi bruseljski ''premetro'' ([[tramvaj]]) je bil končan leta 1969, prva proga bruseljske podzemne železnice pa odprta leta 1976. Od začetka šestdesetih let je Bruselj postal dejansko prestolnica tega, kar bo postalo [[Evropska unija]], zato so zgradili številne sodobne stavbe. Razvoj je dovolil napredek z malo pozornosti estetiki novejših stavb, številne arhitekturne znamenitosti pa so bile porušene, da bi dale prostor novim zgradbam, ki so se pogosto srečevale z okolico, kar je pomenilo proces ''bruselizacije'' (vsesplošno in brezskrbno uvajanje sodobnih visokih stavb v ''džentrificirane soseske'' in je postal znan kot "nenaklonjen urbani razvoj in prenova"). === Sodobnost === Bruseljska regija je bila ustanovljena 18. junija 1989, po ustavni reformi leta 1988. Ima dvojezični status in je ena od treh zveznih regij Belgije skupaj s [[Flandrija|Flandrijo]] in [[Valonija|Valonijo]]. Rumeni iris (''Iris pseudacorus'') je grb regije (ki se nanaša na prisotnost teh cvetov na prvotnem položaju mesta) in stilizirano različico, prikazano na uradni zastavi Bruseljske regije. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ejustice.just.fgov.be/cgi_loi/change_lg.pl?language=fr&la=F&nm=1991031159&table_name=titre|title=LOI – WET|website=www.ejustice.just.fgov.be|access-date=22 April 2017}}</ref> V zadnjih letih je Bruselj postal pomembno prizorišče mednarodnih dogodkov. Leta 2000 je Bruselj z osmimi drugimi evropskimi mesti postal Evropska prestolnica kulture. Bruselj je leta 2014 gostil 40. vrh G7. <ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.consilium.europa.eu/en/meetings/international-summit/2014/06/04-05/|title=Brussels G7 summit, Brussels, 04-05/06/2014 – Consilium|website=www.consilium.europa.eu|language=en|access-date=6 February 2017}}</ref> 22. marca 2016 so v Bruslju eksplodirale tri bombe, dve na letališču Bruselj v Zaventemu in ena na postaji podzemne železnice Maalbeek/Maelbeek, kar je povzročilo 32 žrtev, tri smrti samomorilcev in 330 ranjenih. To je bilo najbolj smrtonosno teroristično dejanje v Belgiji. == Geografija == [[File:Brussels by Sentinel-2, 2020-05-30.jpg|thumb|Satelitska slika območja Velikega Bruslja]] === Lokacija in topografija === Bruselj leži v severnem osrednjem delu Belgije, približno 110 km od belgijske obale in približno 180 km od južne konice Belgije. Je v središču Brabantske planote, približno 45 km južno od [[Antwerpen|Antwerpna]] (Flandrija) in 50 km severno od Charleroija (Valonija). Njegova povprečna nadmorska višina je 57 metrov in se spreminja od najnižje točke v dolini, skoraj povsem pokrite z reko Senne (ali Zenne), ki jo reže od vzhoda proti zahodu, do najvišje točke v Sonijskem gozdu na jugovzhodni strani. Poleg reke Senne so še pritoki, kot sta Maalbeek in Woluwe, na vzhodu regije pa so pomembne višinske razlike. Bruseljski osrednji bulvarji so na nadmorski višini 15 metrov. <ref>{{navedi splet|url=https://visit.brussels/en/article/brussels-in-figures|title=Brussels in figures 1|website=visit.brussels|language=en|access-date=3 September 2017}}</ref> Najvišja točka leži na koti okoli 108 metrov, blizu ''Place de l'Altitude Cent / Hoogte Honderdplein'' v Forestu. === Podnebje === V [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima Bruselj oceansko podnebje (Cfb). Bližina obalnih območij vpliva na podnebje tega območja s pošiljanjem morskih zračnih mas iz [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. V bližini [[mokrišče|mokrišč]] zagotavlja tudi morsko zmerno podnebje. V povprečju (na podlagi meritev v zadnjih 100 letih) je v Bruseljski regiji približno 200 dni dežja letno, kar je druga največja vrednost vseh evropskih prestolnic za [[Dublin]]om ([[Irska]]). <ref>{{navedi splet|url=http://www.meteo.be/meteo/view/fr/360361-Parametres.html#ppt_757427|title=Site de l'institut météorologique belge|date=|publisher=Meteo.be|accessdate=29 June 2010|archive-date=2013-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20130604022305/http://www.meteo.be/meteo/view/fr/360361-Parametres.html#ppt_757427|url-status=dead}}</ref> Sneženje je redko, povprečno 24 dni letno. V Bruslju so pogosto hude nevihte. == Bruselj kot glavno mesto == [[File:Bruxelles 1.jpg|left|thumb|Kraljeva palača]] {| class="toccolours" style="float:right; margin:0 auto; backgrond:none; font-size:90%; margin-left:8px; margin-bottom:8px;" | style="background:#fff; padding:5px; text-align:center;" class="toccolours"| {{Image label begin|image=Brussels-Capital Region blank stylised.svg|width=270}} {{Image label|x=0.24|y=0.55|scale=270|text=[[Anderlecht|1]]}} {{Image label|x=0.8|y=0.67|scale=270|text=[[Auderghem|2]]}} {{Image label|x=0.2|y=0.33|scale=270|text=[[Sint-Agatha-Berchem|3]]}} {{Image label|x=0.48|y=0.2|scale=270|text=[[Bruselj (občina)|4]]}} {{Image label|x=0.63|y=0.56|scale=270|text=[[Etterbeek|5]]}} {{Image label|x=0.685|y=0.3|scale=270|text=[[Evere|6]]}} {{Image label|x=0.328|y=0.67|scale=270|text=[[Forest|7]]}} {{Image label|x=0.25|y=0.27|scale=270|text=[[Ganshoren|8]]}} {{Image label|x=0.475|y=0.64|scale=270|text=[[Ixelles|9]]}} {{Image label|x=0.56|y=0.618|scale=270|text=[[Ixelles|9]]}} {{Image label|x=0.28|y=0.2|scale=270|text=[[Jette|10]]}} {{Image label|x=0.289|y=0.345|scale=270|text=[[Koekelberg|11]]}} {{Image label|x=0.284|y=0.41|scale=270|text=[[Sint-Jans-Molenbeek|12]]}} {{Image label|x=0.41|y=0.585|scale=270|text=[[Saint-Gilles|13]]}} {{Image label|x=0.524|y=0.424|scale=270|text=[[Saint-Josse-ten-Noode|14]]}} {{Image label|x=0.584|y=0.36|scale=270|text=[[Schaerbeek|15]]}} {{Image label|x=0.472|y=0.86|scale=270|text=[[Uccle|16]]}} {{Image label|x=0.75|y=0.84|scale=270|text=[[Watermael-Boitsfort|17]]}} {{Image label|x=0.76|y=0.446|scale=270|text=[[Woluwe-Saint-Lambert|18]]}} {{Image label|x=0.84|y=0.568|scale=270|text=[[Woluwe-Saint-Pierre|19]]}} {{Image label end}}''19 občin Bruseljske regije'' | style="line-height:70%" | <ol> <li>Anderlecht</li> <li>Auderghem/Oudergem</li> <li>Berchem-Sainte-Agathe/Sint-Agatha-Berchem</li> <li>Bruselj (občina)|Bruselj</li> <li>Etterbeek</li> <li>Evere</li> <li>Forest/Vorst</li> <li>Ganshoren</li> <li>Ixelles/Elsene</li> <li>Jette</li> <li>Koekelberg</li> <li>Molenbeek-Saint-Jean/Sint-Jans-Molenbeek</li> <li>Saint-Gilles/Sint-Gillis</li> <li>Saint-Josse-ten-Noode/Sint-Joost-ten-Node</li> <li>Schaerbeek/Schaarbeek</li> <li>Uccle/Ukkel</li> <li>Watermael-Boitsfort/Watermaal-Bosvoorde</li> <li>Woluwe-Saint-Lambert/Sint-Lambrechts-Woluwe</li> <li>Woluwe-Saint-Pierre/Sint-Pieters-Woluwe</li> </ol> |} {{-}}Kljub imenu Bruseljska regija Bruselj ni samo glavno mesto Belgije. 194. člen belgijske ustave določa, da je glavno mesto Belgije mesto Bruselj, občina v Bruseljski regiji, ki je nekoč bil glavno mesto. V mestu Bruselj so številne državne institucije. '''[[Kraljeva palača, Bruselj| Kraljeva palača]]''', v kateri kralj Belgije izpolnjuje svoje posebne pravice kot voditelj države, je poleg Bruseljskega parka (ne sme se zamenjati s kraljevim gradom Laeken, uradnim domom belgijske kraljeve družine). '''Palača naroda''' je na nasprotni strani tega parka in je sedež belgijskega zveznega parlamenta. Pisarna belgijskega ministra za pravosodje na Wetstraat 16 ( francosko 16, rue de la Loi) je ob tej stavbi. To je tudi kraj, kjer se sestaja svet ministrov. Vrhovno sodišče, glavno sodišče v Belgiji, ima sedež v '''Sodni palači'''. Druge pomembne institucije v Bruslju so Ustavno sodišče, Državni svet, Računsko sodišče, Kraljeva belgijska kovnica in Narodna banka Belgije. Mesto Bruselj je tudi glavno mesto francoske skupnosti Belgije in flamske skupnosti. Flamski parlament in flamska vlada imata svoje sedeže v Bruslju, tako kot Parlament francoske skupnosti in Vlada francoske skupnosti. == Upravna delitev == Bruselj sestavlja 19 občin, ki imajo lastne župane, občinske svete in izvršni odbor, odgovorne za lokalne zadeve, npr. vzdrževanje šol in cest ter uresničevanje zakonov.<ref name="list">{{navedi splet|url=http://www.bruxelles.irisnet.be/en/region/region_de_bruxelles-capitale/communes.shtml|title=Communes|year=2004|publisher=Centre d'Informatique pour la Région Bruxelloise |accessdate=4.8.2008}}</ref><ref name="OECD">{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/dataoecd/10/43/1902434.pdf|title=Managing across levels of government|year=1997|publisher=OECD|pages=107, 110|format=PDF|accessdate=5.8.2008}}</ref> V mestno občino Bruselj je vključeno tudi staro mestno jedro. Po belgijski ustavi je mesto Bruselj prestolnica Belgije<ref>[http://www.fed-parl.be/gwuk0015.htm#E11E15 Title VII: General dispositions] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/19980525055113/http://www.fed-parl.be/gwuk0015.htm#E11E15 |date=1998-05-25 }}. The Constitution (uradni angleški prevod). Belgijski parlament. Pridobljeno 18. 9. 2009.</ref>, mestna občina Bruselj pa največja občina regije. [[File:Hôtel de Ville de Bruxelles 01.JPG|thumb|upright|Mestna hiša v Bruslju]] 19 občin Bruseljske regije so politične enote s posameznimi odgovornostmi za obravnavanje nalog na lokalni ravni, kot so policija in vzdrževanje šol in cest znotraj njenih meja. Naloge opravljajo župan, svet in izvršna oblast. Leta 1831 je bila Belgija razdeljena na 2739 občin skupaj z 19 v Bruseljski regiji, ki pa niso bile združene z drugimi v letih 1964, 1970 in 1975. Več občin zunaj Bruseljske regije je bilo v vsej zgodovini združenih z mestom Bruselj, med njimi Laeken, Haren in Neder-Over-Heembeek, ki so se leta 1921 združile z občino glavno mesto Bruselj. Največja in najobsežnejša občina je mesto Bruselj, ki obsega 32,6 km² in ima 145.917 prebivalcev. Najmanj prebivalcev je v Koekelbergu, 18.541, najmanjša je Saint-Josse-ten-Noode, ki ima le 1,1 kvadratni kilometer. Čeprav je najmanjša občina, ima največjo gostoto prebivalstva, 20.822 prebivalcev na kvadratni kilometer. Sporna je delitev 19 občin kot visoko urbanizirane regije, ki jo večina ljudi šteje za (polovico) enega mesta. Nekateri politiki se norčujejo "baronijam" in želijo združiti občine pod en mestni svet in enega župana. To bi zmanjšalo število politikov, ki so potrebni za vodenje Bruslja in centraliziralo moč nad mestom, da bi olajšali odločitve, s čimer bi zmanjšali celotne tekoče stroške. Trenutne občine bi se lahko spremenile v okrožja z omejenimi pristojnostmi, podobno sedanji ureditvi Antwerpna ali ureditvam drugih prestolnic, kot so občine v Londonu ali okrožja v Parizu, da bi politiko ohranili dovolj blizu državljanom. Občina Molenbeek je dobila sloves varnega zatočišča za džihadiste v primerjavi s podporo, ki so jo nekateri prebivalci pokazali proti napadalcem, ki so izvedli napad v Parizu in Bruslju. <gallery caption="Bruseljske občine" mode="nolines"> File:Town hall of Anderlecht (DSC 2233).jpg|Anderlecht File:Auderghem CH2.jpg|Auderghem/Oudergem File:SintAgathaBerchemMC7229.jpg|Berchem-Sainte-Agathe/Sint-Agatha-Berchem File:Town hall of Etterbeek (DSC 2183).jpg|Etterbeek File:EvereTownHall.jpg|Evere File:MaisonCommunaleForest.jpg|Forest/Vorst File:GanshorenMC7230.jpg|Ganshoren File:Town Hall Ixelles 1.jpg|Ixelles/Elsene File:Jette voormalig gemeentehuis 27-04-2013.jpg|Jette File:Maison communale Koekelberg.jpg|Koekelberg File:Gemeentehuis St Jans Molenbeek.jpg|Molenbeek-Saint-Jean/Sint-Jans-Molenbeek File:StGillesTownHall.jpg|Saint-Gilles/Sint-Gillis File:3592sintJosseTownHall.jpg|Saint-Josse-ten-Noode/Sint-Joost-ten-Node File:Hôtel communal de Schaerbeek (2) - 2264-0007-0.jpg|Schaerbeek/Schaarbeek File:3557uccleTownHall.jpg|Uccle/Ukkel File:WatermaelBoitsfortTownHall.jpg|Watermael-Boitsfort/Watermaal-Bosvoorde File:Town hall of Woluwe-Saint-Lambert during golden hour (DSC 2171).jpg|Woluwe-Saint-Lambert/Sint-Lambrechts-Woluwe File:Mais.Comm.W-S-P.01.JPG|Woluwe Saint-Pierre/Sint-Pieters-Woluwe </gallery> == Regija Bruselj glavno mesto ali Bruseljska regija == [[File:Regions_of_Belgium.svg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Regions_of_Belgium.svg|thumb|Regije Belgije: {{legend|#fab274|[[Flandrija]]}}{{legend|#2385d2|Bruseljska regija}}{{legend|#f2536b|[[Valonija]]}}]] === Politični status === Bruseljska regija je ena od treh zveznih regij Belgije skupaj z [[Valonija|Valonijo]] in [[Flandrija|Flandrijo]]. Geografsko in jezikovno je dvojezična enklava v enojezični Flandriji. Regije so sestavni del belgijskih institucij, vse tri skupnosti imajo še eno skupno: prebivalci Bruslja poslujejo s francosko ali flamsko skupnostjo pri zadevah, kot sta kultura in izobraževanje, imajo pa tudi skupnost za pristojnosti, ki ne spadajo izključno v regijo, kot sta zdravstveno varstvo in pomoč posameznikom. Po odcepitvi province Brabant leta 1995 Bruseljska regija ne spada v nobeno od belgijskih provinc, niti ni razdeljena na province. V regiji je 99 % območja v pristojnosti bruseljskih regionalnih institucij in komisije skupnosti. Imajo le guvernerja Bruslja in njegove pomočnike tako kot province. Njegov status je približno podoben položaju zveznega okrožja. === Institucije === [[File:Parlement région Bruxelles-Capitale.JPG|left|thumb|Zgradba bruseljskega parlamenta]] Bruseljski regiji vladata parlament z 89 člani (72 francosko govorečih, 17 nizozemsko govorečih – strani so organizirane na jezikovni podlagi) in osemčlanski regionalni kabinet, ki ga sestavljajo ministrski predsednik, štirje ministri in trije državni sekretarji. Po zakonu morajo vlado sestavljati dva francosko govoreča ministra in dva nizozemsko govoreča ministra, en državni sekretar, ki govori nizozemsko, in dva francosko govoreča državna sekretarja. Ministrski predsednik se ne šteje v jezikovno kvoto, a je bil do zdaj vsak ministrski predsednik dvojezični frankofon. Regionalni parlament lahko sprejme uredbe (francosko ''ordonnances'', nizozemsko ''ordonnanties''), ki imajo enak status kot državni zakonodajni akt. 19 od 72 francosko govorečih članov parlamenta v Bruslju so tudi člani parlamenta francoske skupnosti v Belgiji, do leta 2004 pa je to veljalo tudi za šest članov, ki so govorili nizozemski jezik, ki so bili hkrati člani parlamenta Flandrije. Zdaj morajo tisti, ki glasujejo za flamsko stranko, glasovati ločeno za 6 neposredno izvoljenih članov parlamenta Flandrije. === Bruseljska skupnost === Pred ustanovitvijo Bruseljske regije je regionalne pristojnosti v 19 občinah opravljala ''Bruseljska skupnost'', ki je bila upravna enota, ustanovljena leta 1971. To decentralizirano upravno javno telo je prav tako prevzelo pristojnost na področjih, ki so jo drugod v Belgiji uresničevale občine ali pokrajine. ''Bruseljska skupnost'' je imela ločen zakonodajni svet, vendar podzakonski akti, ki jih je sprejel, niso imeli statusa zakonodajnega akta. Edina izvolitev sveta je bila 21. novembra 1971. Delovanje sveta je bilo izpostavljeno številnim težavam, ki so jih povzročale jezikovne in družbenoekonomske napetosti med obema skupnostma. Po ustanovitvi Bruseljske regije ''bruseljske skupnosti'' niso nikoli uradno ukinili, čeprav nima več nobenega pomena. == Mednarodne ustanove == Od druge svetovne vojne dalje je Bruselj upravno središče številnih mednarodnih organizacij. [[Evropska unija]] (EU) in [[NATO]] (Organizacija Severnoatlantske pogodbe) imata svoje glavne institucije v mestu skupaj z mnogimi drugimi mednarodnimi organizacijami, kot sta [[Svetovna carinska organizacija]] in [[EUROCONTROL]] ter razne mednarodne družbe. Bruselj je tretji po številu mednarodnih konferenc <ref name="ULB Int">[http://www.ulb.ac.be/docs/ulb-prestige/bxluk.html Brussels, an international city and European capital] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100803145343/http://www.ulb.ac.be/docs/ulb-prestige/bxluk.html |date=3 August 2010 }} Université Libre de Bruxelles</ref> in postaja tudi eden največjih kongresnih središč na svetu. Zaradi mnogih ustanov Evropske unije in drugih mednarodnih organov je v Bruslju več veleposlanikov in novinarjev kot v Washingtonu, D. C. Ustanovljene so bile tudi mednarodne šole. Mednarodna skupnost v Bruslju ima vsaj 70.000 ljudi. === Evropska skupnost === {{Multiple image | align = | direction = vertical | width = 300 | image1 = Quartier européen Bruxelles 2011-06 CROP.jpg | caption1 = Območje bruseljske evropske četrti | image2 = Place du Luxembourg 889 Wide.jpg | caption2 = Luksemburški trg z Evropskim parlamentom v ozadju }} Bruselj je dejansko prestolnica Evropske unije z njenimi glavnimi političnimi ustanovami. [[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|left|upright=0.8|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v Bruslju]] EU ni uradno razglasila Bruslja za glavno mesto, čeprav ga Amsterdamska pogodba uradno določa za sedež Evropske komisije (izvršilna veja oblasti) in Sveta Evropske unije (zakonodajna institucija, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic). Uradni sedež Evropskega parlamenta je v francoskem mestu [[Strasbourg]], kjer Svet glasuje o predlogih Komisije. Sestanki političnih skupin in odborov pa so uradno v Bruslju, pa tudi plenarna zasedanja. Tri četrtine parlamentarnih sej je zdaj v Bruslju. Med letoma 2002 in 2004 je sedež Evropskega sveta v mestu. Leta 2014 je Evropska unija gostila srečanje G7. Bruselj je skupaj z Luksemburgom in Strasbourgom začel gostiti evropske institucije leta 1957. Kmalu so postale središče dejavnosti, saj sta Komisija in Svet svoje dejavnosti začela v ''Evropski četrti'' na vzhodu mesta. Prva stavba v Bruslju je bila začasna in slabo načrtovana. Sedanje glavne stavbe so: [[Berlaymontova zgradba]] Komisije, ki je simbol četrti kot celote, [[zgradba Justusa Lipsiusa]] Sveta in [[zgradba Espace Léopold]] Parlamenta. Danes je stavb precej več, samo Evropska komisija je zasedla 865.000 m² v tej četrti (četrtina vseh pisarniških prostorov v Bruslju). Koncentracija in gostota povzročata zaskrbljenost, saj institucije v tem delu mesta ustvarjajo učinek geta, čeprav je evropska prisotnost pomembno vplivala na pomembnost Bruslja kot mednarodnega središča.{{clear}} {{Multiple image | align = centre | direction = | width = | header_background = #CCCCFF | header = Bruselj in Evropska unija | image1 = European Commission HD (Retouched).jpg | caption1 = Berlaymontova stavba ('''Evropska komisija''') | image2 = Justus Lipsius EU Council 489 Wide.jpg | caption2 = Stavba Justusa Lipsiusa ('''Evropski svet''') | image3 = Building of the European Parliament in Brussels.jpg | caption3 = Stavba Espace Léopold ('''Evropski parlament''') }} === Eurocontrol === [[File:EUROCONTROL - panoramio.jpg|thumb|Poveljstvo Eurocontrola v Harnu, Bruselj]] Evropska organizacija za varnost zračne plovbe, splošno znana kot Eurocontrol, je mednarodna organizacija, katere naloga je spremljanje letov evropskega letalstva. Usklajuje in načrtuje kontrolo zračnega prometa v evropskem zračnem prostoru. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1960 in ima 41 držav članic. Njen sedež je v mestu Haren na severovzhodnem obrobju mesta Bruselj. === Organizacija severnoatlantskega sporazuma === {{glavni| NATO}} [[File:160211-D-DT527-007 NATO country flags wave at the entrance of NATO headquarters in Brussels 2016.JPG|thumb|Zastave članic NATO na vhodu v poveljstvo NATA v Harnu, Bruselj]] Bruseljska pogodba, ki je bila 17. marca 1948 podpisana med Belgijo, Francijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Združenim kraljestvom, je bila uvod v ustanovitev medvladnega vojaškega zavezništva (Severnoatlantska pogodba) (NATO). Danes združenje sestavlja 29 neodvisnih držav članic v Severni Ameriki in Evropi. Več držav ima tudi diplomatske misije pri Natu prek veleposlaništev v Belgiji. Od leta 1949 so bila v mestu številna zasedanja Nata. Najnovejši vrh je bil v Bruslju maja 2017. Politični in upravni sedež organizacije je na bulvarju Léopolda III./Leopold III-laan v Harnu v Bruslju. Novo stavbo so začeli graditi leta 2010 in je bila končana leta 2017. == Kultura == === Arhitektura === Arhitektura v Bruslju je raznovrstna in se razteza od kombinacije [[gotska arhitektura|gotskega]], [[baročna arhitektura|baročnega]] sloga na Velikem trgu do postmodernih stavb institucij EU. V Bruslju je zelo malo ohranjene [[srednjeveška arhitektura|srednjeveške arhitekture]]. Zgradbe iz tega obdobja so večinoma v zgodovinskem središču (imenovanem ''Îlot Sacré''), na otoku ''Saint Géry/Sint-Goriks'' na reki Senne in v soseski ''Sainte-Catherine/Sint Katelijne''. Brabantska gotska [[stolnica sv. Mihaela in sv. Gudule]] je še vedno značilna veduta v središču Bruslja. Posamezni deli prvega mestnega obzidja so se ohranili in jih je mogoče videti še danes. Eden od ostankov drugega obzidja so [[Halska vrata]]. [[Veliki trg, Bruselj| Veliki trg]] je glavna zanimivost v mestnem središču in je od leta 1998 na seznamu Unescove svetovne dediščine <ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/857|title=La Grand-Place, Brussels|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|website=whc.unesco.org|language=en|access-date=6 February 2017}}</ref>. Trg obvladujejo [[Bruseljska mestna hiša|mestna hiša]] iz 15. stoletja (francosko ''Hôtel de Ville'', nizozemsko ''Stadhuis''), neogotska ''Pekovska hiša'' (francosko ''Maison du Roi'', nizozemsko ''Broodhuis''), danes bruseljski mestni muzej, in druge baročne cehovske hiše. [[Manneken Pis]], [[vodnjak]] z majhnim bronastim kipom ''dečka, ki urinira'', je turistična zanimivost in simbol mesta. [[File:Parterre de fleurs Grand-place de Bruxelles 2016.jpg|center|thumb|600x600px|Veliki trg (''Grand Place''), Unescova dediščina]] Neoklasični slog 18. in 19. stoletja je viden v kraljevi četrti/mestu Coudenberg, okrog Bruseljskega parka in Kraljevega trga. Tu so: [[Kraljeva palača, Bruselj|Kraljeva palača]], cerkev svetega Jakoba, Palača naroda (stavba parlamenta), Palača akademije, Palača Karla Lorenskega, Egmontova palača itd. Druge enotne neoklasicistične stavbe so okrog Trga mučenikov (francosko ''Place des Martyrs''; nizozemsko ''Martelarenplein'') in Trga barikad. Nekatere druge znamenitosti v središču mesta so ''Kraljeva galerija svetega Huberta'' (1847), ena najstarejših pokritih nakupovalnih arkad v Evropi; Kongresni steber (1859); stavba [[Bruseljska borza |Bruseljske borze]] (1873) (francosko ''Bourse'', nizozemsko ''Beurs'') in Sodna palača (1883), ki jo je zasnoval Joseph Poelaert v [[Eklekticizem v arhitekturi |eklektičnem]] slogu in naj bi bila največja stavba, zgrajena v 19. stoletju. Zelo zanimive so tudi stavbe v slogu [[art nouveau]]ja, najbolj znane so stavbe belgijskih arhitektov [[Victor Horta| Victorja Horte]], [[Paul Hankar| Paula Hankarja]] in [[Henry van de Velde| Henryja van de Veldeja]]. Nekatera bruseljska okrožja so bila razvita na vrhuncu tega umetniškega sloga. Dobri primeri so v Schaerbeeku, Etterbeeku, Ixellesu in Saint-Gillesu. Od leta 2000 so na seznamu Unescove svetovne dediščine glavne mestne hiše arhitekta Victorja Horte: Tasselova hiša (Hôtel Tassel, 1893), Solvayeva hiša (Hôtel Solvay, 1894), Eetveldova hiša (Hôtel van Eetvelde, 1895) in Hortov muzej (1901). <ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/1005|title=Major Town Houses of the Architect Victor Horta (Brussels)|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|website=whc.unesco.org|language=en|access-date=14 February 2017}}</ref> Drug primer bruseljskega art nouveauja je [[Stocletova palača]] (1911) dunajskega arhitekta Josefa Hoffmanna in je na seznamu svetovne dediščine od junija 2009. <ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/1298|title=Stoclet House|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|website=whc.unesco.org|language=en|access-date=8 January 2017}}</ref> <gallery caption="Art nouveau v Bruslju"> File:Tassel House stairway.JPG|Stopnišče Tasselove hiše Victorja Horte (1893) File:Hôtel Ciamberlani (DSCF7523).jpg|Ciamberlanijeva hiša, Paul Hankar (1897) File:Old England facade, Brussels (DSCF7544).jpg|Stara angleška veleblagovnica Paula Saintenoya (1899) File:Maison Saint-Cyr (DSCF7558).jpg|''Saint Cyrova hiša'' Gustava Strauvna (1903) File:Maison Cauchie-445.jpg|''Cauchiejeva hiša'', s [[Sgraffito|sgraffito]] okrasom, Paul Cauchie (1905) </gallery> Med stavbe v slogu dekorativne umetnosti ([[art déco]]) v Bruslju spadajo ''Résidence Palace'' (1927) (danes del stavbe Evropa), Center za likovne umetnosti (1928), Empainova vila (1934), Mestna hiša v Forestu (1938) in nekdanja radijska stavba na Flageyjevem trgu (1935–1938) v Ixellsu. Nekateri verski objekti iz medvojne dobe so bili prav tako zgrajeni v tem slogu, kot so cerkev svetega Janeza Krstnika (1932) v Molenbeku in cerkev svetega Avguština (1935) v Forestu. [[Bazilika Srca Jezusovega, Bruselj|Bazilika svetega Srca]] v Koekelbergu je bila dokončana šele leta 1969 in združuje dekorativno umetnost z neobizantinskimi prvinami in je ena največjih rimskokatoliških bazilik po površini na svetu, njena kupola pa ponuja panoramski pogled na Bruselj in njegovo obrobje. Drug primer so razstavne dvorane bruseljskega Expa, zgrajene za svetovno razstavo 1935 na planoti Heysel na severu Bruslja. <ref>{{navedi novice|url=https://www.brusselslife.be/en/article/top-10-of-art-deco-buildings-in-brussels|title=Top 10 of Art Deco buildings in Brussels|work=Brussleslife|access-date=18 October 2017|language=en}}</ref> [[File:Ancien Institut national de Radiodiffusion - vue d'ensemble.JPG|thumb|Flageyjeva stavba v Ixellsu, Bruselj]] Od druge polovice 20. stoletja so v Bruslju zgradili sodobne pisarniške [[nebotičnik]]e (Madou, Rogier, Proximus, Finance, Svetovni trgovinski center, med drugimi). Je okoli 30 stolpnic, večinoma v glavnem poslovnem okrožju mesta: Severna četrt (imenovana tudi ''Mali Manhattan''), blizu železniške postaje Bruselj sever. Južni stolp, ki stoji ob železniški postaji Bruselj jug, je najvišja stavba v Belgiji s 148 m. Ob povezavi sever–jug je državno upravno mesto (francosko ''Cité administrative de l'État'', nizozemsko ''Rijksadministratief Centrum''), upravni kompleks v mednarodnem slogu. Postmoderne zgradbe Espace Léopold dopolnijo sliko. V bolj zelenem okolju zunaj centra so park [[Cinquantenaire]] s svojim triumfalnim lokom in bližnjimi muzeji, v Laeknu, [[Kraljevi grad Laeken]] in kraljevi dom s svojimi velikimi rastlinjaki, pa tudi muzeji Daljnega vzhoda. [[File:Atomium w.jpg|thumb|Atomium, znamenitost Bruslja|left]] [[Atomium]] je simbolična zgradba, visoka 103 metre, stoji na planoti Heysel. Zgrajena je bila za svetovno razstavo leta 1958 (Expo '58). Sestavljen je iz devetih jeklenih krogel, povezanih s cevmi in sestavlja model kristala železa (natančneje ene celice), povečanega 165 milijard-krat. [[Arhitekt]] [[André Waterkeyn]] je zgradbo posvetil znanosti. Zraven Atomiuma je park Mini Europa z maketami znanih zgradb iz vse Evrope v merilu 1 : 25. Mestna sodobna arhitektura je imela protisloven pristop k zgodovinskemu ohranjanju, kar je povzročilo uničenje pomembnih arhitekturnih značilnosti, najbolj znana je Maison du Peuple Victorja Horte, proces, znan kot ''bruselizacija'' (vsesplošno in brezskrbno uvajanje sodobnih visokih stavb v džentrificirane soseske in je postal znan kot "nenaklonjen urbani razvoj in prenova"). === Umetnost === [[File:Brussels Cinquantenaire R03.jpg|thumb|Muzej in triumfalni lok Cinquantenaire]] V Bruslju je več kot 80 muzejev. ''[[Kraljevi muzeji likovnih umetnosti Belgije|Kraljevi muzeji likovnih umetnosti]]'' imajo bogato zbirko različnih slikarjev, kot so flamski stari mojstri ([[Pieter Bruegel starejši]], [[Rogier van der Weyden]], [[Robert Campin]], [[Anthony van Dyck]], [[Jacob Jordaens]] in [[Peter Paul Rubens]]). V ''muzeju Magritte'' je največja zbirka del [[nadrealizem|nadrealista]] [[René Magritte|Renéja Magritta]]. Muzeji, posvečeni belgijski zgodovini, so ''Muzej BELvue'', ''Kraljevi muzeji umetnosti in zgodovine'' ter ''Kraljevi muzej oboroženih sil in vojaške zgodovine''. ''Muzej glasbenih instrumentov'' (MIM), ki je v čudoviti zgradbi ''Old England'', je del kraljevih muzejev umetnosti in zgodovine in je mednarodno priznan po zbirki več kot 8000 instrumentov. [[File:La Monnaie De Munt (cropped).jpg|thumb|La Monnaie|La Monnaie/De Munt, operna hiša]] Mesto ima že več let ugledno umetniško sceno. Slavna belgijska nadrealista René Magritte in [[Paul Delvaux]] sta na primer študirala in živela v Bruslju, prav tako pa [[avantgarda|avantgardni]] dramatik Michel de Ghelderode. Mesto je bilo tudi dom impresionistične slikarke Anne Boch iz umetniške skupine Les XX, ki vključuje še druge znane belgijske slikarje, kot sta Léon Spilliaert in Guy Huygens. Mesto je tudi glavno mesto stripa; nekateri znameniti belgijski liki so [[Tintin in njegove pustolovščine|Tintin]], Lucky Luke, [[Smrkci]], Spirou, Gaston, [[Marsupilami]], Blake in Mortimer, Boule et Bill in Cubitus. V celotnem mestu so zidovi pobarvani z velikimi motivi stripovskih likov; ti murali so znani kot ''Bruseljska pot stripa''. Tudi notranjost nekaterih postaj metroja so oblikovali umetniki. Belgijski center komičnih stripov združuje dva umetniška motiva Bruslja, kot muzej, namenjen belgijskim stripom, ki je v nekdanji prodajalni Waukquez, ki jo je oblikoval Victor Horta v slogu art nouveauja. Bruselj je znan po svoji scenski umetnosti: Kunstenfestivaldesarts (festival mednarodne sodobne umetnosti je maja), Kaaitheater in La Monnaie med najbolj opaznimi institucijami. Mednarodni festival fantastičnih filmov v Bruslju (BIFFF) je organiziran med velikonočnimi prazniki in Magrittova nagrada v februarju. Stadion kralja Baudouina je koncertni in tekmovalni objekt s 50.000 sedeži, največji v Belgiji. Poleg tega je Center za likovne umetnosti (pogosto imenovan Bozar), večnamenski center za gledališče, kinematografijo, glasbo, literaturo in umetniške razstave, dom Narodnega orkestra v Belgiji in letno tekmovanje kraljice Elizabete za klasične pevce in instrumentaliste, eden najzahtevnejših in najuglednejših tekmovanj te vrste. Studio 4 v kulturnem centru Flagey gosti Bruseljsko filharmonijo. Druga koncertna prizorišča so Forest National/Vorst Nationaal, Ancienne Belgique, Cirque Royal, Botanique in Palais 12. === Kuhinja === [[File:Brussels waffle.jpg|thumb|upright|left|Bruselj je znan po vaflih]] Bruselj je znan po lokalnih vaflih, čokoladi, pomfritu in številnih vrstah piva. Brstični ohrovt (''Brassica oleracea''), ki je že dolgo priljubljen v Bruslju in verjetno od tu izvira, se imenuje ''bruseljski brstični ohrovt''.<ref>{{navedi splet | last = Oliver | first = Lynne |title = Food Timeline: Brussels sprouts | date = 11 April 2011 | url =http://www.foodtimeline.org/foodfaq.html#brussels | accessdate =9 April 2012 }}</ref> Gastronomska ponudba vključuje približno 1800 restavracij in nekaj visokokakovostnih barov. Belgijska kuhinja je med poznavalci znana kot ena najboljših v Evropi. Poleg tradicionalnih restavracij je tudi veliko kavarn, bistrojev in običajnih mednarodnih verig za hitro prehrano. Kavarne so podobne barom in ponujajo pivo in lahke jedi; kavarne se imenujejo ''salons de thé''. Prav tako so razširjene pivnice (''brasseries''), ki po navadi ponujajo veliko vrst piva in značilnih narodnih jedi. Za belgijsko kuhinjo je značilna kombinacija francoske kuhinje z bolj domačo flamsko kuhinjo. Pomembne posebnosti so bruseljski [[vafelj|vaflji]] (''gaufres'') in školjke (po navadi kot ''moulese-frites'' s pomfritom). Mesto je trdnjava izdelovalcev [[čokolada|čokolade]] in [[praline]]jev s priznanimi podjetji, kot so Neuhaus, Leonidas in Godiva. Praline je prvič uvedel leta 1912 Jean Neuhaus II., belgijski čokoladar švicarskega rodu, v Galeries Royales Saint-Hubert v središču Bruslja. <ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2011/12/25/travel/brussels-the-chocolate-trail.html|title=Brussels: The Chocolate Trail|last=Thomas|first=Amy M.|date=22 December 2011|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=4 February 2017}}</ref> Po celotnem mestu so razširjene številne vrste ''friterij'', na turističnih območjih pa se na ulici prodajajo tudi vroči vaflji. Poleg rednega izbora [[belgijsko pivo|belgijskega piva]] je v Bruslju, okolici najpogostejše pivo znameniti ''lambic'', kvasovke pa izvirajo iz doline reke Senne. ''Kriek'', češnjev lambic, je izjemno priljubljen tudi v preostali Belgiji. Kriek je na voljo v skoraj vseh barih ali restavracijah. Bruselj je znan kot rojstno mesto belgijske ''endive'' (nizozemsko ''witloof'' ali ''witlof'' ([[navadni potrošnik|cikorije]]), francosko ''chicon''). Način pridelave ''blede endivije'' je bila naključno odkrita v petdesetih letih v Botaničnem vrtu v Saint-Josse-ten-Noode v Bruslju. <ref>{{navedi splet|url=http://www.foodmuseum.com/endive.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20050729081033/http://www.foodmuseum.com/endive.html|url-status=dead|archive-date=29 July 2005|title=Food Museum, Belgium Endive|date=29 July 2005|access-date=4 February 2017}}</ref> == Pobratena mesta == Bruselj ima uradne povezave s temi mesti: {| | valign="top" | *{{ikonazastave|Turčija}} '''[[Akhisar]]''', [[Turčija]] *{{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Atlanta, Georgia|Atlanta]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]] *{{ikonazastave|Kitajska}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] (od 1994) *{{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Berlin]]''', [[Nemčija]] *{{ikonazastave|Nizozemska}} '''[[Breda, Nizozemska|Breda]]''', [[Nizozemska]] *{{ikonazastave|Ukraine}} '''[[Kijev]]''', [[Ukrajina]] *{{ikonazastave|Slovenija}} '''[[Ljubljana]]''', [[Slovenija]] *{{ikonazastave|Macau}} '''[[Macao]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | valign="top" | *{{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]] *{{ikonazastave|Kanada}} '''[[Montreal]]''', [[Kanada]] *{{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]] *{{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]] *{{ikonazastave|Bolgarija}} '''[[Sofija]]''', [[Bolgarija]] *{{ikonazastave|Albanija}} '''[[Tirana]]''', [[Albanija]] *{{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Washington, D.C.]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]] |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Belgiji]] * [[Mesta Art Nouveau#Bruselj|Mesta Art Nouveau]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{Zbirka|Brussels}} * [http://www.brussels.irisnet.be/ Uradna spletna stran] (večjezična) * [http://www.ilotsacre.be Interaktivni zemljevid Bruslja] {{evropske prestolnice}} {{European Capital of Culture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bruselj|*]] [[Kategorija:Mesta v Belgiji]] [[Kategorija:Regije Belgije]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] 3amp3f0xqpr1np49jezib5m02lg8qep 0 9448 6767882 6732853 2026-10-20T17:04:17Z MaksiKavsek 244409 /* Srednji vek na Slovenskem */ joj 6767882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinsko obdobje | name = Srednji vek | location = | start = {{circa|476}} | end = 1492 | image = [[Slika:Canterbury Cathedral, window nXV detail (46220634195).jpg|290px|alt=See caption]] | caption = Srednjeveški vitraž iz [[Canterburyjska stolnica|Canterburyjske stolnice]] (ok. 1175–ok. 1180), ki prikazuje [[Sveto pismo|svetopisemsko]] pripoved ''Prilika o sejalcu'' | before = {{unbulleted list||[[antika]]|pozna antika}} | after = {{unbulleted list|zgodnji [[novi vek]]|[[renesansa]]|obdobje odkritij}} | including = {{hlist|zgodnji srednji vek|visoki srednji vek|pozni srednji vek}} | key_events = {{hlist|padec Zahodnega rimskega cesarstva|širjenje islama|[[Verdunska pogodba]]|[[vzhodni razkol]]|[[križarske vojne]]|[[Velika listina svoboščin]]|[[stoletna vojna]]|[[črna smrt]]|[[padec Konstantinopla]]|[[Velika geografska odkritja]]}} }} [[Slika:St Michaels Church Hildesheim.jpg|thumb|250px|[[Romanika|Romanska]] cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v [[Hildesheim]]u, današnja [[Nemčija]]]] '''Srednji vek''' je zgodovinsko obdobje, ki je v [[Evropa|Evropi]] trajalo približno od leta 500 do leta 1500 našega štetja. Je drugo od treh tradicionalnih obdobij zahodne zgodovine: [[Antika|antike]], srednjega veka in [[Novi vek|novega veka]]. Za srednji vek so značilni prevlada [[Kmetijstvo|kmetijstva]], izkoriščanje kmetov, počasne medregionalne komunikacije, osebni odnosi v oblastnih strukturah in šibkost državne uprave. Obdobje se včasih deli na zgodnji, visoki in pozni srednji vek. Obdobje zgodnjega srednjega veka se imenuje tudi temni vek. Zmanjševanje števila prebivalcev, propadanje mest in centralne oblasti, množično preseljevanje ljudstev, predvsem [[Germani|germanskih]], in pokristjanjevanje, ki se je začelo v pozni antiki, se je nadaljevalo tudi v zgodnjem srednjem veku. Selitve ljudstev so povzročile razpad [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] in nastanek novih kraljestev. V porimskem svetu so se obdavčitve zmanjšale. Vojska se je financirala s podeljevanjem zemljišč. Mešanje poznorimske civilizacije s kulturami osvajalcev je dobro dokumentirano. Vzhodno rimsko ali [[Bizantinsko cesarstvo]] je preživelo, vendar je zaradi muslimanskih osvajalcev v 7. stoletju izgubilo [[Bližnji vzhod]] in [[Severna Afrika|Severno Afriko]]. [[Franki|Frankovska]] [[Karolingi|Karolinška dinastija]] je v začetku 9. stoletja uspela združiti številne zahodnorimske dežele v veliko cesarstvo, ki je hitro razpadlo na konkurenčna kraljestva, ta pa so se kasneje razdrobila na avtonomne vojvodine in gospostva. V visokem srednjem veku, ki se je začel po letu 1000, se je število prebivalcev Evrope močno povečalo, saj je srednjeveško toplo obdobje povečalo donose v kmetijstvu, s tehnološkimi in kmetijskimi inovacijami pa se je začela »komercialna revolucija«. [[Suženjstvo]] je skoraj izginilo, kmetje pa so lahko izboljšali svoj status s kolonizacijo oddaljenih regij v zameno za gospodarske in pravne koncesije. Iz lokalnih trgovskih središč so se razvila nova mesta, mestni obrtniki pa so se združevali v lokalne [[ceh]]e, da bi zaščitili svoje skupne interese. Zahodni cerkveni voditelji so sprejeli papeško nadoblast, da bi se znebili laičnega vpliva, kar je pospešilo ločitev zahodne [[Katolištvo|katoliške]] od vzhodne [[Pravoslavne Cerkve|pravoslavne cerkve]] ter sprožilo [[investiturni spor|Investiturni boj]] med papeštvom in posvetnimi oblastmi. S širjenjem težke konjenice je nova aristokracija s strogimi dednimi pravili stabilizirala svoj položaj. V [[Fevdalizem|fevdalnem sistemu]] so bili [[vitez]]i plemiškega rodu dolžni vojaško služiti svojim fevdalnim gospodom v zameno za zemljo, ki so jo prejeli v fevd. Na območjih, kjer je bila centralna oblast šibka, so se gradili kamniti gradovi. Proti koncu obdobja se je centralna oblast okrepila. Naselitev zahodnoevropskih kmetov in aristokratov na vzhodna in južna obrobja Evrope, pogosto spodbujena s [[Križarske vojne|križarskimi vojnami]], je povzročila širitev latinskega krščanstva. Ustanavljanje cerkvenih šol in univerz je spodbudilo novo metodo intelektualne razprave s poudarkom na racionalni argumentaciji, znano kot [[sholastika]]. Množična romanja so spodbudila gradnjo masivnih [[Romanika|romanskih]] cerkva, potem pa so inovacije v gradbeništvu pripeljale do razvoja bolj prefinjene [[Gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. V poznem srednjem veku v 14. stoletju so se dogajale velike nesreče, kot sta [[lakota]] in [[kuga]], ki so zmanjšala prebivalstvo za polovico. Konflikti med etničnimi in družbenimi skupinami so se stopnjevali in lokalni konflikti so pogosto prerasli v obsežne vojne, kot je bila [[stoletna vojna]]. Ob koncu obdobja je Bizantinsko cesarstvo in balkanske države osvojila nova muslimanska sila: [[Osmansko cesarstvo]]. Na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] so krščanska kraljestva v stoletni vojni zmagala nad svojimi muslimanskimi sosedi. Pomen osebne vere je bil dobro dokumentiran, vendar so zahodni razkol in disidentska gibanja, obsojena kot [[Herezija|herezije]], predstavljali pomemben izziv za tradicionalne strukture moči v zahodni Cerkvi. [[Humanizem|Humanistični]] učenjaki so začeli poudarjati človeško dostojanstvo, [[renesansa|zgodnjerenesančni]] arhitekti in umetniki pa so v [[Italija|Italiji]] oživili več elementov klasične kulture. V zadnjem stoletju srednjega veka se je s pomorskimi odpravami za iskanje novih trgovskih začelo [[Velika geografska odkritja|obdobje odkritij]]. == Terminologija in časovna opredelitev== [[Slika:Avignon, Palais des Papes by JM Rosier.jpg|thumb|300px|alt=|[[Papeška palača, Avignon|Papeška palača]] v [[Avignon]]u, [[Francija]]]] Izraz ''medium tempus'' (''srednji čas'') je prvi uporabil [[Francesco Petrarca|Petrarca]] leta 1373.<ref>{{Navedi knjigo|title=O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem|url=https://www.worldcat.org/oclc/445295497|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|date=2001|location=Ljubljana|isbn=9619080327|oclc=445295497|last=Štih, Peter.|first=|year=|page=|cobiss=}}</ref> [[Renesansa|Renesančni]] učenjak [[Flavio Biondo]] je isti izraz uporabil v delu ''Historiarum ab inclinatione romanorum imperii decades'' (''Desetletja zgodovine od zatona Rimskega imperija'') leta 1483. Z njim je označil obdobje med [[klasika|klasiko]] in [[renesansa|renesanso]] in ga štel za prehodno zgodovinsko obdobje. Po njegovem mnenju je bil srednji vek popolnoma negativno obdobje, kar se včasih odraža še v sedanji miselnosti. Delitev evropske zgodovine na tri glavna obdobja – klasično antiko, srednji in novi vek{{sfn|Power|2006|p=3}} – je prvi uporabil italijanski humanist, zgodovinar in državnik [[Leonardo Bruni]] (u. 1444) leta 1442.{{sfn|Hankins|2001|pp=xvii–xviii}} Z nemškim zgodovinarjem [[Krištof Cellarius|Krištofom Cellariusom]] (u. 1707){{refn|group=note|Srednjeveški pisci so zgodovino razdelili na obdobja, kot sta šest dob ali štiri cesarstva, in menili, da je njihov čas zadnji pred koncem sveta.{{sfn|Mommsen|1942|p=238}}}}{{sfn|Murray|2004|p=4}} je delitev postala standardna. Za srednji vek se običajno šteje obdobje od okoli leta 500 do leta 1500, vendar sta začetna in končna letnica gibljivi.{{sfn|Fried|2015|p=viii}}{{sfn|Wickham|2016|p=1}}{{sfn|Rubin|2014|p=1}} Skupna izhodiščna točka, ki jo je prvi uporabil Bruni, je leto 476, ko je bil odstavljen zadnji zahodnorimski cesar.{{sfn|Hankins|2001|pp=xvii–xviii}}{{sfn|Rubin|2014|p=5}} Splošno sprejetega končnega datuma ni. Najpogosteje uporabljeni končni datumi vključujejo leto 1453 ([[padec Konstantinopla]], zaključek [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] in izid [[Johannes Gutenberg|Gutenbergove]] ''Biblije''), 1492 ([[odkritje Amerike]] in zaključek [[Rekonkvista|rekonkviste]] z zavzetjem [[Granada|Granade]]) in 1517 (začetek [[Reformacija|protestantske reformacije]]).{{sfn|Davies|1996|pp=291–293}} Po [[Marksizem|marksistični]] teoriji se je srednji vek končal z zaključkom fevdalne dobe in industrijalizacijo. Marksistični zgodovinar umetnosti [[Arnold Hauser]] trdi, da je enotnost srednjega veka kot enotnega obdobja povsem umetna.<ref>Hauser, Arnold, Socialna zgodovina umetnosti in literature I., Cankarjeva Založba, Ljubljana 1961, str.121</ref> Po Hauserju srednji vek delimo v tri popolnoma različna kulturna obdobja in sicer v naturalno gospodarstvo zgodnjega srednjega veka, dvorsko viteštvo visokega in mestno buržoazno kulturo poznega srednjega veka. Časovni prehodi med temi tremi obdobji so bolj zgoščeni, dinamični in izraziti kot na primer med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom in hkrati poznim srednjim vekom ter zgodnjim novim vekom. [[Slika:Europe map 450.PNG|thumb|300px|Približne politične meje okoli leta 450]] Po besedah zgodovinarke Miri Rubin »Evropa v tem obdobju ni živela v enotnem ritmu«. Pokristjanjevanje je potekalo v valovih, (re)urbanizacija pa se je začela v različnih regijah v različnih časih.{{sfn|Rubin|2014|p=1}} Strokovnjaki soglašajo, da je v gospodarstvu prevladovalo kmetijstvo z intenzivnim izkoriščanjem kmečkega prebivalstva. Medsebojni odnosi so bili polni nasilja, pokroviteljstva in sorodstvenih vezi, za oblast pa sta bila značilna počasno medregionalno komuniciranje in krhka državna birokracija.{{sfn|Arnold|2021|pp=21, 132–134}} Zgodovinarji iz [[Romanski jeziki|romansko]] govorečih držav delijo srednji vek na dva dela: zgodnji (visoki) in pozni (nizki) srednji vek. Angleško govoreči zgodovinarji po nemškem vzoru na splošno uporabljajo delitev na tri obdobja: zgodnje, visoko in pozno.{{sfn|Power|2006|p=304}} V 19. stoletju je bil srednji vek pogosto znan kot temni vek. S sprejetjem delitve na tri obdobja v začetku 20. stoletja je bil izraz temni vek omejen na zgodnji srednji vek.{{sfn|Mommsen|1942|p=226}} Zgodovinarji, ki menijo, da je srednji vek evropski pojav, se izogibajo uporabi izraza za drugo svetovno zgodovino, čeprav študije o »srednjeveški Indiji«, »muslimanskem srednjem veku« in podobnih temah niso neobičajne.{{sfn|Holmes|Standen|2018|pp=15–16}}{{sfn|Heng|2021|pp=18–24}} ==Viri== [[Slika:Новгородская грамота 109 от Жизномира к Микуле 12 век.jpg|left|thumb|alt=|Pismo Žiznomirja Mikuli, napisano v cirilici na brezovem lubju v [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] v začetku 12. stoletja]] Nekateri vidiki srednjeveške družbe, vključno z življenjem žensk in sužnjev, so slabo dokumentirani, kar omejuje celovito študijo tega obdobja.{{sfn|Harris|2008|p=4}} Sistematično objavljanje srednjeveških pisnih virov se je začelo z ''Rerum italicarum scriptores'' (''Pisci italijanskih zadev'') Ludovica Muratorija (u. 1750). Sledili sta podobni seriji ''Monumenta Germaniae Historica'' (''Zgodovinski spomeniki Nemčije'') v [[Nemčija|Nemčiji]] in ''Rerum Britannicarum medii aevi scriptores'' (''Britanski pisci srednjega veka'') v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Vse te velike zbirke vsebujejo predvsem letopise, kronike in druge pripovedi, ki se osredotočajo na dejanja pomembnih mož.{{sfn|Arnold|2021|pp=26–27}} Zgodovinarji jemljejo srednjeveške pripovedi z rezervo, saj so pogosto polne izkrivljenih dejstev ali neresničnih informacij.{{sfn|Arnold|2021|pp=37, 40}} Dokumenti državne ali cerkvene uprave, kot so kraljeve listine in [[Zlata bula|zlate bule]], so nepogrešljivi viri srednjeveške zgodovine, četudi so številne ponarejene.{{sfn|Arnold|2021|pp=44–45}} Med druge pisne vire spadajo [[Grafit (umetnost)|grafiti]], [[pečat]]i in pisma.{{sfn|Curta|2019|pp=17–23}} Od 50. let prejšnjega stoletja je [[arheologija]] pomembno prispevala k preučevanju zgodovine slabo dokumentiranih regij, obdobij in skupin, kot so na primer kmetje. Kronološka datacija je še vedno negotova.{{sfn|Curta|2019|pp=28–29}}{{sfn|Wickham|2009|p=204}} Na arheološke raziskave lahko vpliva tudi zakonodaja. V državah z liberalnimi predpisi so nove najdbe kovancev in zakladov pogosto razstavljene, medtem ko so v drugih državah, na primer v Italiji, objavljene bolj redko.{{sfn|Naismith|2023|pp=17–19}} Koristne informacije o vsakdanjem življenju lahko nudijo srednjeveške podobe in kipi, vendar je treba imeti do njih kritičen pristop, ker so bili [[ironija]], [[satira]] in anahronizem priljubljena slogovna sredstva srednjeveških umetnikov.{{sfn|Arnold|2021|pp=47–50}} ==Pozno Rimsko cesarstvo== [[Slika:Venice city scenes - in St. Mark's square - St Mark's Basilica (11002237996).jpg|upright=.8|thumb|''[[Portret štirih tetrarhov]]'', zdaj v [[Benetke|Benetkah]]]] Rimsko cesarstvo je doseglo svoj največji ozemeljski obseg v 2. stoletju n. št., v naslednjih dveh stoletjih pa je rimska oblast na njegovih obrobnih ozemljih počasi upadala.{{sfn|Heather|2006|pp=10–14}} Nenadzorovana [[inflacija]], zunanji pritisk na meje in izbruhi [[Kuga|kuge]] so skupaj ustvarili [[Kriza tretjega stoletja|krizo tretjega stoletja]].{{sfn|Collins|2010|pp=3–6}} Vojska se je podvojila,{{sfn|Brown|1989|pp=24–25}} kar je povzročilo rast izdatkov. Kritične so bile predvsem vojne s [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskim cesarstvom]].{{sfn|Heather|2006|p=111}} Sledilo je višanje davkov, bolj centralizirana in birokratska državna uprava ter upad števila [[kuriali|kurialnega]] razreda (zemljiški posestniki).{{sfn|Heather|2006|p=111}}{{sfn|Brown|1989|pp=24–25}} Cesar [[Dioklecijan]] (vladal 284–305) je leta 286 razdelil cesarstvo na ločeno upravljano vzhodno in zahodno polovico. Sistem, ki je imel dva višja ([[Avgust (naslov)|avgusta]]) in dva nižja socesarja ([[Cezar (naslov)|cezarja]]) in je bil znan kot [[tetrarhija]], je stabiliziral cesarsko vlado za približno dve desetletji.{{sfn|Collins|2010|pp=8–11}} Po državljanski vojni, ki je sledila, je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] (vladal 306–337) ponovno vzpostavil notranji mir in leta 330 izbral [[Bizanc]] za vzhodno prestolnico cesarstva in ga preimenoval v [[Konstantinopel]].{{sfn|Collins|2010|pp=23–24}} Rimska družba se je stabilizirala v obliki, ki se je razlikovala od zgodnejšega klasičnega obdobja. Povečal se je prepad med bogatimi in revnimi, vitalnost manjših mest pa je upadla.{{sfn|Brown|1989|p=34}} Druga sprememba je bila [[Krščanstvo|pokristjanjevanje]] cesarstva, ki ga je pospešila spreobrnitev cesarja Konstantina, čeprav je krščanstvo postalo prevladujoča vera cesarstva šele ob koncu 4. stoletja.{{sfn|Brown|1989|pp=65–68, 82–94}} Razprave o krščanski [[Teologija|teologiji]] so se okrepile, tisti, ki so vztrajali pri teoloških pogledih, obsojenih na [[Ekumenski koncil|ekumenskih koncilih]], pa so bili preganjani. Heretični pogledi so preživeli zunaj cesarstva ali zaradi podpore lokalnih etničnih skupin. Med takšne spadajo [[arijanstvo]] med [[Germani|germanskimi]] ljudstvi in [[monofizitizem]] v [[Egipt]]u in [[Sirija|Siriji]].{{sfn|Backman|2022|pp=43–45}}{{sfn|Collins|2010|pp=60–75}} [[Judovstvo]] se je dopuščalo, vendar je zakonodaja judovske pravice omejevala.{{sfn|Chazan|2006|p=35}} Zgodnji kristjani so do 3. stoletja razvili lastno simboliko, pogosto z reinterpretacijo priljubljenih motivov poganske rimske umetnosti.{{sfn|Nees|2002|pp=32–36}} Glavni element zgodnje krščanske umetnosti je bila [[Jezus Kristus|Kristusova]] podoba.{{sfn|Nees|2002|pp=52–56}} Pod Konstantinom so bile krščanskemu bogoslužju prilagojene [[Bazilika (zgradba)|bazilike]], velike dvorane, ki so se sicer uporabljale za upravne in komercialne namene.{{sfn|Stalley|1999|pp=21–23}} S širjenjem tihega branja v 5. stoletju so nastali prvi ilustrirani rokopisi, okrašeni s pisanimi [[Miniatura (umetnost)|miniaturami]].{{sfn|Nees|2002|pp=156–157}} Državljanske vojne med rivalskimi cesarji so povzročile umik vojakov z meja cesarstva, kar je od sredine 4. stoletja omogočilo zavojevalcem vdiranje na ozemlje cesarstva.{{sfn|Collins|2010|pp=31–33}} Čeprav so bili ti vdori opisani kot invazije, pogosto niso šlo le za vojaške pohode, ampak za množično priseljevanje v cesarstvo.{{sfn|Brown|1989|pp=122–124}} Leta 376 je več sto tisoč [[Goti|Gotov]], ki so bežali pred [[Huni]], dobilo dovoljenje cesarja [[Valens]]a (vladal 364–378), da se naseli na rimskem ozemlju na [[Balkan]]u. Naselitev ni potekala gladko in se je po napačnem ravnanju cesarskih oblasti sprevrgla v plenjenje. Valens, ki je poskušal zatreti nemire, je bil v bitki z Goti pri [[Bitka pri Adrianoplu (378)|Adrianoplu]] leta 378 ubit.{{sfn|Heather|2006|pp=145–180}} [[Alani]], [[Vandali]] in [[Svebi]] so leta 406 vdrli v [[Galija|Galijo]] in leta 409 v današnjo [[Španija|Španijo]]. [[Vizigoti]] so leto kasneje oplenili Rim.{{sfn|Heather|2006|p=219}}{{sfn|Collins|2010|pp=59–60}} [[Franki]], [[Alemani]] in [[Burgundi]] so se naselili v Galiji. Germanske skupine, ki so zdaj znane kot [[Anglosasi]], so se naselile na otokih [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]].{{sfn|Heather|2006|p=417}} Vandali so osvojili [[Afrika (rimska provinca)|rimsko provinco Afriko]].{{sfn|Collins|2010|p=80}} Hunski kralj [[Atila]] (vladal 434–453) je leta 442 in 447 vodil vdore na Balkan, leta 451 v Galijo in leta 452 v Italijo. Njegova hunska konfederacija je po njegovi smrti razpadla.{{sfn|James|2009|pp=67–69}} Da bi se soočile s priseljevanjem, so vzhodnorimske elite posredovanje oboroženih sil kombinirale s podkupovanjem in podeljevanjem visokih državnih položajev plemenskim voditeljem. Zahodni aristokrati niso podpirali vojske in so zavračali plačevanje davkov, da bi preprečili vdore plemen.{{sfn|Brown|1989|pp=122–124}} Vdori so privedli do razdrobitve zahodnega dela cesarstva na manjše politične enote, ki so jim vladala osvajalska plemena.{{sfn|Wickham|2009|p=79}} Cesarje v 5. stoletju so pogosto vodili vojskovodje, kot so bili [[Stiliho]] (um. 408), [[Flavij Ecij|Ecij]] (um. 454), [[Ricimer]] (um. 472) ali [[Odoaker]] (um. 493), ki večinoma niso bili Rimljani.{{sfn|Wickham|2009|pp=96–97}} Odoaker je odstavil zadnjega zahodnega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] (vladal 475–476), prevzel naziv ''rex'' (kralj) in prevzel popoln nadzor nad Italijo, čeprav je uradno vladal kot predstavnik vzhodnega cesarja [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenona]] (vladal 474–491).{{sfn|Wickham|2009|p=86}} Vzhodno rimsko cesarstvo, po padcu zahodnega dvojnika znano kot [[Bizantinsko cesarstvo]], je imelo malo možnosti prevzema oblasti nad izgubljenimi zahodnimi ozemlji, vendar so njegovi cesarji ohranili zahtevo po njih.{{sfn|Collins|2010|pp=116–134}} == Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje) == ===Porimska kraljestva=== [[Slika:Europe and the Near East at 476 AD.png|thumb|upright=1.3|alt=|Porimska kraljestva, plemena in Bizantinsko cesarstvo po koncu Zahodnega rimskega cesarstva]] V porimskem svetu se je zgodilo dobro dokumentirano zlitje rimske kulture z običaji invazivnih plemen. Ljudske skupščine, ki so svobodnim moškim članom plemen omogočale več besede v političnih zadevah, kot je bilo običajno v rimski državi, so se razvile v zakonodajne in sodne institucije.{{sfn|Wickham|2009|pp=98–101}} Velik del znanstvene in pisne kulture novih političnih subjektov je temeljil na rimskem intelektualnem izročilu.{{sfn|Rubin|2014|pp=11–13}} V več državah svoje vojske niso več vzdrževali z davki, temveč so se zanašali na podelitev zemlje ali rente. V Veliki Britaniji je imela kultura [[Kelti|keltskih]] [[Briti|Britov]] majhen vpliv na anglosaški način življenja, očitna pa je jezikovna asimilacija staroselcev s prišleki. Okoli leta 600 so nastala nova politična središča. Nekateri lokalni voditelji so zelo obogateli in nastala so številna majhna kraljestva, med njimi Wessex in Mercia. Manjša kraljestva v današnjem [[Wales]]u in na [[Škotska|Škotskem]] so bila še vedno pod oblastjo domorodnih Britov in [[Pikti |Piktov]].{{sfn|Wickham|2009|pp=156–159}} [[Irska]] je bila razdeljena na še manjše politične enote, morda celo na 150 plemenskih kraljestev.{{sfn|Wickham|2009|pp=164–165}} [[Ostrogoti]] so se pod [[Teoderik Veliki|Teoderikom Velikim]] (vladal 493–526) preselili z [[Balkan]]a v Italijo in ustanovil kraljestvo, ki ga je zaznamovalo sodelovanje med domačini in osvajalci. Teoderikovi smrti so sledili boji za oblast med romaniziranimi in tradicionalističnimi ostrogotskimi skupinami, ki so Bizantincem ponudili priložnost, da ponovno osvojijo Italijo.{{sfn|James|2009|pp=82–94}} [[Burgundi]] so se naselili v [[Galija|Galiji]], kjer so reorganizirali svoje kraljestvo.{{sfn|James|2009|pp=77–78}} Drugod v Galiji so [[Franki]] in keltski Briti ustanovili stabilne države. Središče Francije je bilo v severni Galiji in prvi kralj, o katerem je veliko znanega, je bil [[Hilderik I.]] (u. 481). Pod njegovim sinom [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] (vladal 509–511), ustanoviteljem dinastije [[Merovingi|Merovingov]], se je [[Frankovsko cesarstvo|Frankovsko kraljestvo]] razširilo in pokristjanilo.{{sfn|James|2009|pp=79–81}} Za razliko od drugih germanskih ljudstev so Franki namesto [[Arijanstvo|arijanstva]] izbrali katolištvo, ki jim je olajšalo sodelovanje z domačo galsko-rimsko aristokracijo.{{sfn|Brown|1989|p=124}} Briti, ki so bežali iz Britanije, so se naselili v današnji [[Bretanja|Bretanji]].{{sfn|James|2009|p=78}}{{sfn|James|2009|p=78}} Druge monarhije so ustanovili [[Vizigoti]] na Iberskem polotoku, Svebi na severozahodu Iberskega polotka, Vandali v Severni Afriki {{sfn|James|2009|p=77}} in [[Langobardi]] v severni Italiji. {{sfn|Collins|2010|pp=203–209}} Iz azijskih step so v Evropo prišli nomadski [[Avari]] in do konca 6. stoletja podjarmili večino slovanskih, turških in germanskih plemen v nižinah ob spodnji in srednji [[Donava|Donavi]].{{sfn|Curta|2019|pp=51–59}} Drugo stepsko ljudstvo, [[Bolgari]], so leta 681 premagalo bizantinsko cesarsko vojsko in ustanovilo [[Prvo bolgarsko cesarstvo]], ki je podjarmilo lokalna slovanska plemena v bližini delte Donave.{{sfn|Curta|2019|pp=71–77}} Naselitev ljudstev so spremljale spremembe v jeziku. [[Latinščina|Latinščino]], knjižni jezik Zahodnega rimskega cesarstva, so postopoma nadomestili ljudski jeziki, ki so se razvili iz latinščine in skupaj znani kot [[romanski jeziki]]. Grščina je ostala jezik Bizantinskega cesarstva. Selitve [[Slovani|Slovanov]] so razširile območje slovanskih jezikov v srednji in vzhodni Evropi.{{sfn|Davies|1996|pp=235–238}} ===Preživetje Bizantinskega cesarstva=== [[Slika:Sanvitale03.jpg|thumb|upright=1.3|right|alt=|[[Mozaik]] [[Justinijan I.|Justinijana I.]] z nadškofom Maksimijanom Ravenskim, telesnimi stražarji, duhovniki in dvorjani v [[Bazilika San Vitale|baziliki San Vitale]], [[Ravena]], Italija)]] [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodno rimsko cesarstvo]] je ostalo nedotaknjeno in doživelo gospodarski preporod, ki je trajal do zgodnjega 7. stoletja. Politično življenje so zaznamovali tesnejši odnosi med državo in krščansko Cerkvijo, pri čemer so teološke zadeve v vzhodni državi dobile pomen, ki ga v zahodni Evropi niso imele.{{sfn|Wickham|2009|pp=81–82}} Na pravnem področju se je kodificiralo [[rimsko pravo]].{{sfn|Wickham|2009|p=83}} Njegova najobsežnejša zbirka, ''[[Corpus juris civilis]]'', je nastala pod cesarjem [[Justinijan I.|Justinijanom I.]] (vladal 527–565).{{sfn|Backman|2022|pp=130–131}} Bizantinci so za administrativne naloge, skrbnike ali skrbnike žensk in otrok redno zaposlovali [[evnuh]]e, saj so imeli kastrirane moške za izjemno inteligentne in zveste služabnike.{{sfn|Ringrose|2016|pp=374–375}} Justinijan je skoraj umrl med ljudskim [[Nika (upor)|uporom Nika]], v katerem je bilo leta 532 uničena polovica [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Po zadušitvi upora je cesar okrepil avtokratske elemente cesarske vlade in mobiliziral svoje čete proti zahodnim arijanskim kraljestvom. General [[Belizar]] (um. 565) je osvojil Severno Afriko, ki je bila pod oblastjo Vandalov, in napadel Ostrogote. Njegov pohod proti njim je prekinil nepričakovan vdor [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] na vzhod cesarstva. Med letoma 541 in 543 je izbruhnila epidemija kuge in zdesetkala prebivalstvo. Justinijan I. je razvil obsežen sistem obmejnih utrdb, da bi nadomestil pomanjkanje vojaškega osebja, vendar je prenehal vzdrževati javne ceste. Nadaljeval je svojo ekspanzionistično politiko, dokončal osvajanje [[Ostrogotsko kraljestvo|Ostrogotskega kraljestva]] in zasedel večji del južnega Iberskega polotoka v posesti Vizigotov.{{sfn|Brown|1989|pp=150–156}} Zgodovinarji so kritizirali Justinijanova osvajanja in program gradenj, ker so njegovo kraljestvo pripeljala na rob bankrota. Ob tem je treba reči, da so bile številne težave, s katerimi so se soočali njegovi nasledniki, posledica drugih dejavnikov, vključno z množično širitvijo Avarov in njihovih slovanskih zaveznikov.{{sfn|Brown|2001|pp=8–10}} Obramba vzhodne meje se je med novo vojno s Sasanidskim cesarstvom sesula in Perzijci so zavzeli [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]], [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]] in večji del [[Anatolija|Anatolije]]. Avari, Slovani in Perzijci so leta 626 napadli Konstantinopel, a ga niso uspeli osvojiti. Cesar [[Heraklij]] (vladal 610–641) je dve leti pozneje sprožil nepričakovan protinapad na jedro Sasanidskega cesarstva in povrnil ozemlja, ki so jih prej osvojili Perzijci. {{sfn|Collins|2010|pp=138–141}} ===Zahodna družba=== V Zahodni Evropi so vrednote, povezane z latinsko učenostjo in izobraževanjem, večinoma izginile. [[Pismenost]] je sicer ostala pomembna, a je postala praktična veščina in ne pokazatelj statusa. Do poznega 6. stoletja sta bili glavno sredstvo verskega pouka glasba in umetnost in ne knjige.{{sfn|Brown|1989|pp=174–181}} Večina intelektualnih prizadevanj je posnemala klasične vede, vendar je nastalo tudi nekaj izvirnih del. Za to dobo so bili značilni spisi [[Sidonij Apolinarij|Sidonija Apolinarija]] (um. 489), [[Kasiodor]]ja (um. ok. 585) in [[Boetij]]a (um. ok. 525).{{sfn|Brown|2001|pp=45–49}}. Kultura [[Aristokracija|aristokratov]] se je osredotočala na velike praznike in ne na književnost. Med elitami so bile pomembne družinske vezi, zvestoba, pogum in čast. Te vezi so v aristokratski družbi privedle do prevlade [[fevd]]ov. Zdi se, da se je večina sporov hitro končala s plačilom odškodnine.{{sfn|Wickham|2009|pp=189–193}} Ženske so bile v aristokratski družbi udeležene predvsem kot žene in matere, pri čemer je bila v [[Francija|Franciji]] še posebej pomembna mati mladoletnega vladarja. Pomanjkanje otroških vladarjev v anglosaški družbi je pomenilo manjšo vlogo žensk kot kraljic mater, temu pa se je zoperstavila povečana vloga opatinj samostanov.{{sfn|Wickham|2009|pp=195–199}} Vpliv žensk na politiko je bil krhek in zgodnjesrednjeveški avtorji so močne ženske slikali v slabi luči.{{sfn|Wickham|2009|pp=116, 197}}{{sfn|Wickham|2009|pp=116, 195–197}} V [[Skandinavija|skandinavskih]] družbah so bile ženske bolj spoštovane. [[Vikinška doba|Vikinška]] ženska je lahko od svojega moža zahtevala odškodnino za nasilje v družini, delovala kot jasnovidka ali celo poveljevala ladjam.{{sfn|Ramirez|2022|pp=97–98, 117–118}}{{sfn|Ramirez|2022|pp=113–118}} Ženske so običajno umirale precej mlajše kot moški, predvsem zaradi zapletov pri porodu. Razlike v številu poročenih žensk in moških so privedle do podrobne ureditve pravnih institucij, ki so ščitile interese žensk, vključno z njihovo pravico do »jutranjega darila« (''[[Morgengabe]]'').{{sfn|Backman|2022|p=120}} Zgodnjesrednjeveški zakoni so moškim priznavali pravico do dolgotrajnih spolnih odnosov z ženskami, ki niso bile njegova žena, od žensk pa se je pričakovalo zvestobo. Duhovščina je poligamne zveze obsojala in monogamija je v 9. stoletju postala norma posvetnega prava.{{sfn|Bitel|2002|pp=180–182}} [[Slika:Frühmittelalterliches Dorf.jpg|thumb|left|upright=1.3|Rekonstrukcija zgodnjesrednjeveške vasi na Bavarskem, Nemčija]] Vzorci posedovanja zemlje niso bili enotni. Nekatera območja so imela zelo razdrobljena posestva, na drugih območjih pa so bili velika posestva običajna. Razlike so ustvarila široko paleto kmečkih družb. V nekaterih družbah so prevladovali plemiški posestniki, v drugih pa je bilo veliko avtonomije.{{sfn|Wickham|2009|pp=205–210}} Tudi poselitev zemljišč je bila zelo različna. Nekateri kmetje so živeli v velikih naseljih s celo 700 prebivalci, drugi pa na samotnih kmetijah.{{sfn|Wickham|2009|pp=211–212}} Četudi je zakonodaja jasno ločevala svobodne in nesvobodne ljudi, ni bilo ostre razlike med pravnim položajem svobodnega kmeta in aristokrata. Svobodna kmečka družina se je z vojaško službo lahko povzpela v plemiški stan.{{sfn|Wickham|2009|p=215}} Povpraševanje po [[Suženjstvo|sužnjih]] so pokrivali z vojnami in plenjenjem. Po pokristjanjenju [[Anglosasi|Anglosasov]] so lovci na sužnje lovili predvsem med poganskimi slovanskimi plemeni. Krščanska etika je v 7. in 8. stoletju močno spremenila položaj sužnjev, saj je bila uzakonjena njihova pravica do bolj humanega ravnanja.{{sfn|Backman|2022|pp=119–120}} Mestno življenje in kultura sta propadala. Severnoitalijanska mesta so sicer ostala naseljena, vendar se je njihova velikost znatno zmanjšala. Število prebivalcev Rima, na primer, se je z nekaj sto tisoč do konca 6. stoletja skrčilo na okoli 30.000 ljudi.{{sfn|Brown|2001|pp=24–26}} Mesta so se zmanjšala tudi v severni Evropi. Meščanske in javne zgradbe so postale vir gradbenega materiala.{{sfn|Gies|Gies|1973|pp=3–4}} Judovske skupnosti so preživele v Španiji, južni Galiji in Italiji. Vizigotski kralji so si močno prizadevali spreobrniti [[Sefardski Judje|Sefardske Jude]] v krščanstvo, vendar je po muslimanski osvojitvi Španije v 8. stoletju judovska skupnost hitro oživela.{{sfn|Chazan|2006|pp=77–78, 90–93, 116–117}} Muslimanski vladarji so zaposlovali Jude tudi na svojih dvorih,{{sfn|Chazan|2006|p=92}} kar je krščanska zakonodaja prepovedovala.{{sfn|McCormick|2010|p=649}} ===Vzpon islama=== [[Slika:Map of expansion of Caliphate.svg|upright=1.3|thumb|alt=|Zgodnje muslimanske osvojitve {{legend|#a1584e|pod [[Mohamed]]om, 622–632}} {{legend|#ef9070|pod [[Rašidunski kalifat|Rašidunskim kalifatom]], 632–661}} {{legend|#fad07d|pod [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]], 661–750}}]] Verska prepričanja na vzhodnih mejah Bizantinskega in Perzijskega cesarstva so se začela spreminjati, ko so državno sponzorirani krščanski misijonarji spreobračali poganska stepska ljudstva v krščanstvo, Perzijci pa so krščanskim [[Armenci|Armencem]] poskušali vsiliti [[zaratustrstvo]].{{sfn|Collins|2010|pp=136, 141–142}} Pojav [[islam]]a na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]] v prvi polovici 7. stoletja je prinesel radikalne spremembe. Po [[Mohamed]]ovi smrti leta 632 so islamske sile osvojile Sirijo, [[Perzija|Perzijo]] in Egipt. Bizantinci so v letih 674–678 in 717–718 zaustavili muslimansko širitev v svoje cesarstvo, na zahodu pa so islamske vojske osvojile severno Afriko, leta 711 uničile [[Vizigotsko kraljestvo]] in v začetku leta 713 vdrle v južno Galijo.{{sfn|Collins|2010|pp=143–150, 160, 226}} Osvajalci so zaobšli gorato severozahodno regijo Iberskega polotoka in majhno kraljestvo v [[Asturija|Asturiji]] je postalo središče lokalnega odpora.{{sfn|Collins|2010|pp=376–377}} Poraz muslimanskih sil v [[Bitka pri Toursu|bitki pri Toursu]] leta 732 je sprožil ponovno osvojitev južne Francije s strani [[Franki|Frankov]], čeprav je bil glavni razlog za zaustavitev islamskega prodora v Evropo strmoglavljenje [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] in njegova zamenjava z [[Abasidski kalifat|Abasidskim kalifatom]]. Abasidi so bili zaskrbljeni zaradi izgube dela ozemelj na zahodu. Potomci Omajadov so obdržali oblast v [[Al Andaluz]]u (muslimanska Španija), [[Aglabidi]] so zavladali v Severni Afriki, [[Tulunidi]] pa so postali vladarji Egipta.{{sfn|Brown|2001|p=15}} Islamizacija podeželja v Al Andaluzu je bila počasna. Kristjani so bili redno zaposleni v državni upravi, vendar so občasni nasilni medverski konflikti povzročali njihovo množično selitev na sever.{{sfn|Collins|2010|pp=373–375}} Muslimanska Španija je bila ob Bizantinskem cesarstvu edino mesto v Evropi, kjer so imeli evnuhi pomembno vlogo v državni upravi in družbenem življenju in zasedali položaje, kot so varuhi verskih svetišč ali haremski služabniki.{{sfn|Ringrose|2016|pp=372–373}} ===Trgovina in gospodarstvo=== [[Slika:Münze Gold Solidus Theudebert I um 534 (obverse).jpg|thumb|left|150px|Zlati [[solidus]] [[Avstrazija|avstrazijskega]] kralja [[Teodebert I.|Teodeberta I.]] (vladal 5533–47/548)]] Ko so migracije in osvajanja prekinile trgovske mreže po nekoč rimskem ozemlju, so tuje blago nadomestili lokalni izdelki. Arheološke najdbe kažejo, da so iz oddaljenih dežel običajno prihajali samo luksuzni predmeti, kot so nakit in kovinski izdelki.{{sfn|Wickham|2009|pp=218–219}} V 7. in 8. stoletju so se v severni Evropi razvile nove trgovske mreže. Blago, kot je krzno, [[mrož]]evi okli in [[jantar]], je iz baltske regije potovalo v zahodno Evropo, kar je sprožilo postavitev cestninskih postaj in spore glede njihovega nadzora.{{sfn|Collins|2010|pp=347–349}} V porimskih kraljestvih so se kovanci iz neplemenitih kovin skoraj prenehali kovati, bronasti rimski kovanci pa so ostali v obtoku. Zlati kovanci so se uporabljali predvsem za izredne nakupe, kot je nakup zemlje ali luksuznega blaga. Premik kovanja zlatega denarja k srebrnemu se je začel v poznem 7. stoletju s prenehanjem bizantinskih plačil subvencij [[Langobardi|Langobardom]] in Frankom. Povpraševanje po kovancih nižje vrednosti je povečalo tudi poudarjanje krščanske dobrodelnosti.{{sfn|Naismith|2023|pp=15, 227–228, 236–237, 268–271}} Stalno povpraševanje cvetočih islamskih gospodarstev po sveži delovni sili in surovinah je Evropi okoli leta 750 odprlo nov trg. Evropa je postala glavni dobavitelj hišnih sužnjev in suženjskih vojakov za Al Andaluz, severno Afriko in [[Levant]].{{sfn|Collins|2010|p=354}}{{sfn|McCormick|2010|pp=753–754, 763}} Iz Evrope so v Sredozemlje prodajali tudi les, krzno in orožje, v Evropo pa so se uvažale začimbe, zdravila, kadilo in svila.{{sfn|McCormick|2010|pp=708–733}} Širitev čezcelinske trgovine so olajšale velike reke, ki so povezovale oddaljene regije.{{sfn|McCormick|2010|pp=791–792}} Sodobna poročila kažejo, da so anglosaški trgovci obiskovali sejme v [[Pariz]]u, pirati lovili trgovce na Donavi, vzhodni frankovski trgovci pa so trgovali do [[Zaragoza|Zaragoze]] v Al Andaluzu.{{sfn|McCormick|2010|pp=670–677}} ===Cerkveno življenje=== [[Slika:Gregory I - Antiphonary of Hartker of Sankt Gallen.jpg|thumb|200px|alt=|Ilustracija s podobo papeža [[Papež Gregor I.|Gregorja I.]], ki navdihnjen od Svetega duha narekuje svojemu tajniku]] Zamisel o enotnosti krščanstva je obstajala, vendar so se razlike v ideologiji in praksi med vzhodno in zahodno Cerkvijo stalno povečevale.{{sfn|Brown|2001|p=41}} Odpor do arijanskih osvajalcev je na zahodu okrepil tradicionalni krščanski koncept ločitve cerkve od države. Ta koncept je bil vzhodnim klerikom tuj in so imeli svojo državo za instrument božje previdnosti.{{sfn|Brown|2001|p=41}} Po muslimanskih osvajanjih so bizantinski cesarji manj učinkovito posredovali na zahodu. Ko je cesar [[Leon III. Izavrijec|Leon III.]] (vladal 717–741) prepovedal prikazovanje slik s človeškimi podobami v prostorih čaščenja, je papeštvo zavrnilo njegovo pravico, da s cesarskimi edikti razglasi nove verske dogme.{{sfn|Collins|2010|pp=220–233}} Bizantinska cerkev je leta 843 obsodila [[ikonoklazem]], vendar so se vprašanja, kot je rivalstvo za cerkveno jurisdikcijo nad novo spreobrnjenimi ljudstvi in enostranska sprememba [[Nicejska veroizpoved|nicejske veroizpovedi]] na zahodu razširila do te mere, da so razlike postale večje od podobnosti.{{sfn|Brown|2001|pp=45–46}} Na zahodu so [[Desetina|desetino]], prvotno prostovoljni prispevek, v 10. stoletju začeli pobirati kot cerkveni davek na kmetijske proizvode.{{sfn|Hamilton|2003|p=35}} Nekaj zahodnih škofov je iskalo vodstvo v [[Papež|papeštvu]]. Edini del zahodne Evrope, kjer je imelo papeštvo vpliv, je bila Britanija, kamor je papež [[Papež Gregor I.|Gregor Veliki]] (papež 590–604) poslal misijonarje, da bi Anglosase spreobrnil v krščanstvo.{{sfn|Wickham|2009|pp=170–172}} Obisk cerkva je bil nizek. Za versko izobraževanje so bila ključnega pomena srečanja s potujočo duhovščino in romanja v svetišča priljubljenih svetnikov.{{sfn|Bitel|2002|pp=130–133}} V zahodni Evropi med 5. in 7. stoletjem so bili najbolj dejavni irski misijonarji.{{sfn|Colish|2002|pp=62–63}} Bili so prvi, ki so uporabljali priročnike, znane kot spokornice, da bi za grešnike določili ustrezno pokoro, običajno molitve in post. Poudarjali so spolno moralo in predpisovali stroge pokore za prešuštnike, nečistnike in tiste, ki so se ukvarjali z ''nereproduktivnimi spolnimi dejanji'', kot so [[Homoseksualnost|homoseksualci]].{{sfn|Bitel|2002|pp=127–130}} V nasprotju z uradnim krščanstvom so [[Bogomilstvo|bogumili]] na [[Balkan]]u obsojali spolno razmnoževanje, ker so imeli Satana za stvarnika fizičnega vesolja.{{sfn|Curta|2019|pp=527–530}} V zgodnjem srednjem veku se je pojavilo krščansko meništvo. Meniški ideali so se iz Egipta razširili v hagiografsko književnost, zlasti v ''Antonijevo življenje''. Večina evropskih samostanov se je osredotočala na skupno izkušnjo duhovnega življenja, znano kot [[cenobit]]izem.{{sfn|Collins|2010|pp=75–77}} Italijanski menih [[Benedikt Nursijski]] (um. 547) je razvil [[Pravilo svetega Benedikta|benediktinska pravila]], ki so se na široko uporabljala v zahodnih samostanih.{{sfn|Collins|2010|pp=239–240}} Na vzhodu so postala priljubljena meniška pravila, ki jih je sestavil [[Teodor Studit]] (um. 826), zlasti potem, ko so bila v 60. letih 10. stoletja sprejeta v Veliki Lavri v meniški skupnosti na gori [[Meniška skupnost na gori Atos|Atos]].{{sfn|Curta|2019|pp=322, 495}} Samostani so imeli velik vpliv na lokalno družbo, saj so delovali kot zemljiški skladi za močne družine in središča politične oblasti.{{sfn|Wickham|2009|pp=185–187}} Bili so glavno in včasih edino središče izobraževanja in pismenosti v regiji. Številne ohranjene rokopise latinskih klasikov so prepisali menihi.{{sfn|Hamilton|2003|pp=43–44}} Menihi so bili tudi avtorji novih del o zgodovini, teologiji in drugih temah.{{sfn|Colish|2002|pp=63–65}} Bizantinski misijonar [[Sveti Ciril in Metod|Konstantin]] (um. 869) je razvil [[Cerkvenoslovanščina|staro cerkvenoslovanščino]] kot nov liturgični jezik, ki je postavil osnovo za cvetočo slovansko versko književnost. Okoli leta 900 je bila sprejeta nova pisava, ki je danes po Konstantinovem meniškem imenu Ciril znana kot [[cirilica]].{{sfn|Curta|2019|pp=183–189, 209–213, 219–220}} Saška nuna [[Hrosvita]] (um. 1000) je napisala prve neliturgične srednjeveške drame.{{sfn|Bitel|2002|pp=285–286}}{{sfn|Colish|2002|p=163}} V zahodnem krščanstvu je vpliv laikov na cerkvene zadeve dosegel vrhunec v 10. stoletju. Aristokrati so imeli cerkve in samostane pod svojim pokroviteljstvom za svojo osebno lastnino. [[Simonija]] – prodaja cerkvenih položajev – je bila običajna praksa. Simonija je vzbudila splošen strah, saj so mnogi verjeli, da neredno imenovani duhovniki ne morejo podeljevati veljavnih [[zakrament]]ov, kot je [[krst]].{{sfn|Backman|2022|pp=214–216}} Na ta strah so prve reagirale samostanske skupnosti z doslednim upoštevanjem svojih pravil. Ustanovitev [[Cluny (opatija)|opatije Cluny]] v [[Burgundija|Burgundiji]] leta 909 je sprožila korenito spremembo, saj je bil Cluny osvobojen laičnega nadzora in postavljen pod zaščito papeža. Clunyjske reforme so pokazale, da je reformistično idejo o »svobodi Cerkve« mogoče doseči s podrejanjem papeštvu.{{sfn|Barber|2004|p=87}} ===Karolinška Evropa=== {{glavni|Frankovsko cesarstvo}} [[Slika:Utrecht Psalter.jpg|thumb|right|alt=Drawings depicting angels, Christ holding his cross, soldiers and other people|Stran iz ''[[Utrehtski psalter|Utrehtskega psalterja]]'', napisanega verjetno med letoma 816 in 835]] [[Merovingi|Merovinški]] kralji so tradicionalno razdelili svoje kraljestvo med svoje sinove in oslabili svojo moči z obsežnimi podelitvami zemlje. V severovzhodnem frankovskem kraljestvu [[Avstrazija|Avstraziji]] so bili najvidnejši prejemniki kraljeve naklonjenosti [[Pipinidi |Arnulfingi]]. Kot dedni [[majordom]]i so imeli na dvoru veliko moč od sredine 7. stoletja. Eden od njih, [[Pipin Herstalski]] (umrl 714), je prevzel oblast v osrednjem frankovskem kraljestvu [[Nevstrija|Nevstriji]]. Njegov sin [[Karel Martel]] (umrl 741) je izkoristil stalno muslimansko grožnjo in zbral vojake tako, da je zaplenil cerkveno premoženje in ga razdelil nabornikom.{{sfn|Backman|2022|pp=150–154}} [[Karolingi]] so kot potomci Karla Martela leta 751 nasledili Merovinge kot francoska kraljeva dinastija. Merovinški kralj [[Hilderik III.]] (vladal 743–751) je bil tisto leto odstavljen, za francoskega kralja pa je bil s soglasjem frankovskih voditeljev in papeža okronan sin Karla Martela [[Pipin Mali]] (vladal 751–768). Pipin Mali je napadel [[Langobardi|Langobarde]] in uveljavil njihovo obljubo, da bodo spoštovali papeško posest. Njegova kasnejša donacija osrednjih italijanskih ozemelj [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]] je pomenila začetek [[Papeška država|Papeške države]].{{sfn|Collins|2010|pp=276–279}}{{sfn|Brown|2001|pp=97–99}} Pipin Mali je prepustil svoje kraljestvo svojima sinovoma Karlu, znanem kot [[Karel Veliki]] (vladal 768–814), in [[Karlman I.|Karlomanu]] (vladal 768–771). Ko je Karloman umrl, je Karel Veliki ponovno združil Francijo in se lotil njene širitve. Podjarmil je [[Sasi|Sase]], premagal Langobarde in ustvaril mejno provinco v severni Španiji.{{sfn|Collins|2010|pp=280–288}} Franki so uničile tudi Avare in omogočili razvoj majhnih slovanskih kneževin, v katerih so v glavnem vladali ambiciozni vojskovodje pod frankovsko oblastjo.{{sfn|Curta|2019|pp=103–110}} Med njimi ta bila [[Ljudevit Posavski]] (umrl 823) v porečju [[Sava|Save]] in [[Pribina]] (umrl 861) v [[Panonska marka|Panonski marki]].{{sfn|Curta|2019|pp=105–110}} Kronanje Karla Velikega za cesarja na božični dan leta 800 je pomenilo oživitev [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]]. Bizantinci Karla niso priznali za naslednika rimskih cesarjev.{{sfn|Backman|2022|pp=159–162}} Karlovo cesarstvo je upravljal dvor, ki je potoval skupaj s cesarjem, in okoli 300 cesarskih uradnikov, znanih kot grofje, ki so upravljali grofije cesarstva.{{sfn|Davies|1996|p=302}} Centralna vlada je nadzirala grofe prek cesarskih pooblaščencev, znanih kot ''missi dominici''. Slednji so bili nekakšni potujoči inšpektorji in reševalci težav. Kleriki kraljeve kapele so bili odgovorni za beleženje pomembnih kraljevih podelitev in odločitev.{{sfn|Backman|2022|pp=162–165}} Dvor Karla Velikega je bil središče kulturnega preporoda, včasih imenovanega [[karolinška renesansa]]. Z razvojem umetnosti, arhitekture in sodne prakse ter liturgičnih in svetopisemskih študij pod okriljem anglosaškega učenjaka [[Alkuin]]a (umrl 804) se je povečala tudi pismenost. Alkuin je razvil pisavo, zdaj znano kot [[karolinška minuskula]], ki je olajšala branje z jasnim ločevanjem besed in obsežno uporabo ločil. Karel Veliki je sponzoriral spremembe v cerkveni liturgiji, vsilil rimsko obliko bogoslužja na svojih ozemljih in [[gregorijanski koral]] v cerkveni liturgiji.{{sfn|Colish|2002|pp=66–70}} Njegovo zavzemanje za liturgično enotnost je spodbudilo razvoj notnega zapisa, ki je sredi 9. stoletja privedel do sestavljanja prvih molitvenikov. Sistematično preučevanje bizantinske liturgije je prispevalo k razvoju glasbene teorije.{{refn|group=note|{{lang|la|Musica disciplina (The Discipline of Music)}} Teoretične študije iz poznega 9. stoletja vsebujejo najzgodnejše določene reference o razporeditvi harmoničnih intervalov v polifoniji.{{sfn|Hoppin|1978|p=189}}}}{{sfn|Hoppin|1978|p=187}} ===Razpad Karolinškega cesarstva=== {{glavni|Vzhodnofrankovska država|Srednjefrankovsko kraljestvo|Zahodnofrankovsko kraljestvo}} {{multiple image | footer = Ozemeljske delitve Karolinškega cesarstva leta 843, 855 in 870 | alt = Three maps of the disintegration of the Carolingian Empire: first into three, then into five, and finally into three successor states | align=left | direction = horizontal | width = 135 | image1 = Carolingian territorial divisions, 843.png | width1 = {{#expr: (120 * 497 / 594) round 0}} | alt1 = | caption1 = | image2 = Carolingian territorial divisions, 855.png | width2 = {{#expr: (120 * 497 / 594) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Carolingian territorial divisions, 870.png | width3 = {{#expr: (120 * 497 / 594) round 0}} | alt3 = | caption3 = }} Karel Veliki je nadaljeval frankovsko tradicijo delitve svojega imperija med svoje sinove, vendar je bil leta 813 živ le še [[Ludvik Pobožni]] (vladal 814–840). Ludvikovo vladavino so zaznamovale delitve cesarstva med njegove sinove in državljanske vojne med različnimi zvezami očeta in sinov. Tri leta po Ludvikovi smrti so si njegovi trije preživeli sinovi z [[Verdunska pogodba|Verdunsko pogodbo]] razdelili očetovo cesarstvo.{{sfn|Collins|2010|pp=318–331}} Ozemlje med rekama [[Ren]] in [[Rona]] je pripadlo [[Lotar I. Karolinški|Lotarju I.]] (vladal 817–855), njemu pa je bil priznan naslov cesarja. [[Ludvik Nemški]] (vladal 843–876) je vladal na vzhodu v današnji Nemčiji. [[Karel Plešasti]] (vladal 843–877) je prejel zahodne frankovske dežele, ki so sestavljale večino današnje Francije.{{sfn|Wickham|2009|pp=xxvi–xxvii, 396}} Vnuki in pravnuki Karla Velikega so svoja kraljestva razdelili med svoje potomce do te mere, da so sčasoma uničili vso nekdanjo notranjo kohezijo.{{sfn|Backman|2022|pp=186–189}} [[Karel III. Debeli|Karel Debeli]] je leta 884 na kratko ponovno združil cesarstvo, vendar so nekdanje enote ohranile ločene uprave.{{sfn|Collins|2010|p=337}} Po njegovi smrti v začetku leta 887, so bili Karolingi tik pred izumrtjem. V večini držav naslednic so prevzeli oblast nedinastični vladarji, kot je bil v frankovskih deželah pariški grof [[Odo Francoski|Odo]] (vladal 888–898).{{sfn|Wickham|2009|pp=401–403}} V vzhodnih deželah se je dinastija končala s smrtjo [[Ludvik Otrok|Ludvika Otroka]] (vladal 899–911) in izbiro frankonskega vojvode [[Konrad I. Nemški|Konrada I.]] (vladal 911–918) za kralja.{{sfn|Backman|2022|p=254}} Dinastija je bila obnovljena v zahodni Franciji leta 898 in 936, vendar zadnji Karolingi niso mogli nadzirati svoje aristokracije. Leta 987 je dinastijo zamenjal kralj [[Hugo Capet]] (vladal 987–996).{{sfn|Collins|2010|pp=341–342}} Frankovska kultura in karolinške metode državne uprave so imele velik vpliv na sosednje narode. Frankovska nevarnost je sprožila nastanek novih držav ob vzhodni meji cesarstva: [[Vojvodina Češka|Vojvodine Češke]], [[Velikomoravska|Velikomoravske]] in kneževine [[Primorska Hrvaška (kneževina)|Primorske Hrvaške]].{{sfn|Wickham|2009|pp=488–489}} Razpad Karolinškega cesarstva so spremljale selitve in vpadi zunanjih sovražnikov. Atlantsko in severno obalo so nadlegovali [[Vikingi]], ki so napadali tudi Britansko otočje in se tam naselili. Leta 911 je vikinški poglavar [[Rolo]] (umrl okoli  931) dobil dovoljenje frankovskega kralja [[Karel Preprosti|Karla Preprostega]] (vladal 898–922), da se naseli v današnji [[Normandija|Normandiji]]. Vzhodni deli frankovskih kraljestev, zlasti Nemčija in Italija, so bili pod nenehnimi napadi [[Madžari|Madžarov]], dokler niso bili poraženi v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955.{{sfn|Backman|2022|pp=191–199}} V [[Sredozemlje|Sredozemlju]] so arabski pirati redno napadali Italijo in južno Francijo. [[Aglabidi]] so osvojili [[Sicilija|Sicilijo]], [[Omajadi]] iz Al Andaluza pa so priključili [[Balearski otoki|Balearske otoke]].{{sfn|Collins|2010|pp=394–395}} ===Nova kraljestva in oživitev Bizantinskega cesarstva=== [[Slika:Christ Magdeburg Cathedral Met 41.100.157.jpg|thumb|right|alt=|Ena od šestnajstih graviranih [[Otonska umetnost|otonskih]] plošč iz [[Magdeburška slonovina|Magdeburške slonovine]] iz 10. stoletja, na kateri [[Jezus Kristus|Kristus]] prejema cerkev od cesarja [[Oton I. Veliki|Otona I.]]]] Naselitev Vikingov na Britanskem otočju je pripeljala do oblikovanja novih političnih entitet, vključno z majhnim, vendar bojevitim [[Dublinsko kraljestvo|Dublinskim kraljestvom]] na [[Irska|Irskem]].{{sfn|Collins|2010|pp=350, 365}} Anglosaški kralj [[Alfred Veliki]] (vladal 871–899) je leta 879 dosegel sporazum z danskimi osvajalci in priznal obstoj neodvisnega vikinškega kraljestva v Britaniji.{{sfn|Backman|2022|p=196}}{{sfn|Collins|2010|pp=362–363}} Do sredine 10. stoletja so Alfredovi nasledniki obnovili anglosaško oblast na britanskem ozemlju.{{sfn|Collins|2010|p=368}} V severni Britaniji je Kenneth MacAlpin (umrl 860) združil [[Pikti|Pikte]] in [[Škoti|Škote]] v [[Kraljevina Alba|Kraljevino Alba]].{{sfn|Wickham|2009|p=169}} Otonska dinastija se je v Nemčiji uveljavila v začetku 10. stoletja, ko je pregnala Madžare in zmagala nad neposlušnim knezi. Potem ko je ovdovela italijanska kraljica [[Adelajda Italijanska|Adelajda]] (umrla 999) zaprosila za zaščito, je [[Oton I. Veliki|Oton I.]] (vladal 936–973) prečkal [[Alpe]], se poročil z mlado vdovo in se dal v [[Pavia|Pavii]] leta 951 okronati za kralja. Njegovo kronanje za cesarja Svetega rimskega cesarstva leta 962 v Rimu je pomenilo pridobitev pravice do dediščine Karla Velikega.{{sfn|Collins|2010|pp=394–411}} Otonovi nasledniki so ostali zelo zainteresirani za dogajanja v Italiji, vendar zaradi svoje odsotnosti niso mogli uveljaviti trajne oblasti nad lokalno aristokracijo.{{sfn|Backman|2022|pp=255–257}} Na Iberskem polotoku je boj Baskov za neodvisnost privedel do oblikovanja [[Kraljevina Navarra|Kraljevine Navarre]], barcelonski grofje pa so pridobili avtonomijo v karolinški mejni provinci. Asturija se je počasi širila proti jugu in se nadaljevala kot Kraljevina León.{{sfn|Collins|2010|pp=376–386}}{{sfn|Wickham|2009|p=500}} Vzhodnoevropske trgovske poti proti [[Azija|Aziji]] so nadzorovali [[Hazari]]. Njihov večetnični imperij se je uprl muslimanski širitvi in njihovi voditelji so se spreobrnili v [[judovstvo]].{{sfn|Curta|2019|pp=131–134, 141–142}} Konec 9. stoletja se je razvila nova trgovska pot, ki je obšla hazarsko ozemlje in čez [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]] povezala Srednjo Azijo z Evropo. Lokalni prebivalci so se spreobrnili v islam.{{sfn|Curta|2019|pp=143–151}} Švedski trgovci in lovci na sužnje so odpluli po rekah Vzhodnoevropske nižine proti jugu, zavzeli [[Kijev]], ki je bil v posesti Hazarov, in leta 860 in 907 poskušali zavzeti [[Konstantinopel]]. Stiki Vikingov s Francijo so utrli pot misijonarskim prizadevanjem krščanske duhovščine v [[Skandinavija|Skandinavijo]]. Pokristjanjevanje je bilo tesno povezano z rastjo centraliziranih kraljestev na [[Danska|Danskem]], [[Norveška|Norveškem]] in [[Švedska|Švedskem]].{{sfn|Collins|2010|pp=366–370}} Nordijski kolonisti so se naselili na [[Islandija|Islandiji]] in ustvarili politični sistem, ki je oviral kopičenje moči ambicioznih poglavarjev.{{sfn|Wickham|2009|pp=476–477}} Bizantinsko cesarstvo je oživel pod cesarjem [[Bazilij I. Makedonec|Bazilijem I.]] (vladal 867–86) in njegovima naslednikoma [[Leon VI. Modri|Leonom VI.]] (vladal 886–912) in [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]] (vladal 913–959) iz [[Makedonska dinastija|Makedonske dinastije]]. Cesarski dvor je postal središče ponovnega rojstva klasičnega učenja, znanega kot [[makedonska renesansa]]. Reorganizacija vojske je omogočila cesarjema [[Ivan I. Cimisk|Ivanu I.]] (vladal 969–1025) in [[Bazilij II.|Baziliju II.]] (vladal 976–1025) razširiti meje cesarstva.{{sfn|Davies|1996|pp=318–320}} Misijonska prizadevanja vzhodne in zahodne duhovščine so povzročila spreobrnitev [[Velikomoravska|Moravcev]], [[Bolgari|Donavskih Bolgarov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Madžari|Madžarov]] in prebivalcev [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] v krščanstvo.{{sfn|Davies|1996|pp=321–326}} Po padcu Velikomoravske zaradi vpadov Madžarov okoli leta 900 so vojvode iz češke dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]] utrdili oblast na Češkem.{{sfn|Curta|2019|pp=391–400}} Na Poljskem je uničenje starih centrov moči spremljalo nastanek države pod knezi [[Pjasti]].{{sfn|Curta|2019|pp=343–347}} Na Ogrskem so knezi iz dinastije [[Árpádovci|Árpád]] nasilno zatrli rivalske madžarske poglavarje.{{sfn|Barber|2004|p=334}} Knezi [[Rurikidi]] iz Kijevske Rusije so potem, ko so ruski plenilci leta 965 oplenili hazarsko prestolnico [[Itil]], postali vladarji obsežnih gozdnih območij vzhodne Evrope.{{sfn|Curta|2019|pp=289–300}} Bolgarijo so med letoma 971 in 1018 Bizantinci priključili k svojemu cesarstvu.{{sfn|Wickham|2009|pp=488–489}}{{sfn|Curta|2019|pp=239–248}} ===Arhitektura in umetnost=== {{glavni|Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev|Predromanska umetnost}} [[Slika:KellsFol032vChristEnthroned.jpg|thumb|right|alt=|Stran ''[[Knjiga iz Kellsa|Knjige iz Kellsa]]'', ilistriranega rokopisa iz [[Irska|Irske]]]] V večjih rimskih mestih in porimskih kraljestvih, vključno z [[Barcelona|Barcelono]], [[Pariz]]om in [[Ravena|Raveno]], so se od 4. do 6. stoletja začele graditi [[Bazilika (zgradba)|bazilike]].{{sfn|Stalley|1999|pp=28–29}} Bizantinska cerkvena arhitektura je sprejela drugačen model s pravokotnim tlorisom in kupolo, kakršna je Justinijanova [[Hagija Sofija]], največje stavba s samo eno streho v rimskem svetu.{{sfn|Wickham|2009|pp=232–233}} Ker so prostorne bazilike z zatonom urbanih središč na zahodu postale manj uporabne, so se umaknile manjšim cerkvam. Arhitekturna oblika bazilike je ponovno oživela v [[Karolinško cesarstvo|Karolinškem cesarstvu]].{{sfn|Stalley|1999|pp=21–44}} Nova standardna značilnost karolinških bazilik je uporaba [[transept]]a, krajše ladje, pravokotne na vzdolžno ladjo.{{sfn|Stalley|1999|pp=43–44}} V [[Al Andaluz]]u je bila v [[Kordova|Kordovi]] zgrajena [[Velika mošeja, Córdoba|Velika mošeja]], izjemen primer mavrske arhitekture.{{sfn|Adams|2011|p=172}} Središča političnega in družbenega življenja so postale dvorane, zgrajene iz lesa ali kamna. Njihova zasnova je pogosto prevzela elemente pozne rimske arhitekture, kot so [[pilaster|pilastri]], stebri in izklesani diski.{{sfn|Stalley|1999|pp=96–97}}{{sfn|Stalley|1999|pp=96–97}} Po razpadu Karolinškega cesarstva je širjenje aristokratskih [[grad]]ov kazalo na prehod od skupnih trdnjav k zasebni obrambi. Večina gradov je bila lesena, gradovi najbogatejše gospode pa so bili kamniti.{{sfn|Stalley|1999|pp=88–89}} Največja značilnost gradov je bil [[stolp]] ali več stolpov. Gradovi so se pogosto razvili v večnamenske komplekse z [[dvižni most|dvižnimi mostovi]], utrjenimi dvorišči, cisternami ali [[vodnjak]]i, dvorano, kapelo, hlevi in delavnicami.{{sfn|Stalley|1999|pp=83–90}} Zlato, ki so ga plemenski poglavarji pridobili iz Rimskega cesarstva, so lokalni zlatarji preoblikovali v nov [[nakit]], pogosto v ogromne ogrlice in broške. Na slog so pogosto vplivali perzijski izdelki, ki so jih na rimsko ozemlje prinesla osvajalska ljudstva.{{sfn|Henderson|1993|pp=35–40}} Zlatarji, ki so delali za po-rimske elite, so razvili izrazito abstraktne oblike, za katere so značilni trakovi in visoko stilizirani živalski motivi.{{sfn|Nees|2002|pp=104–105}} Literarna dela, kot sta staroangleška epska pesnitev ''[[Beowulf]]'' in nordijske [[Saga (pripoved)|sage]], so pripovedovale o velikih zakladih, ki jih je preživelo le nekaj. Mednje spadajo grobni pridatki iz Hilderikove grobnice v [[Tournai]]u in bogat anglosaški grob v [[Sutton Hoo]]ju. Verska umetnost je hitro sprejela več elementov posvetnega sloga, kot so trakovi in obsežna segmentacija. Slike so preživele večinoma v bogato okrašenih [[evangelij]]ih, vključno s ''[[Knjiga iz Kellsa|Knjigo iz Kellsa]]'' in ''[[Lindisfarnski evangeliji|Lindisfarnskimi evangeliji]]'', primeroma irske in northumbrijske [[Otoška keltska umetnost|otoške umetnosti]].{{sfn|Henderson|1993|pp=63–64}}{{sfn|Benton|2002|pp=41–42}} V Sredozemlju se je ohranila helenistična tradicija realističnega upodabljanja.{{sfn|Kitzinger|1969|pp=22–28}} Po obdobju [[ikonoklazem|ikonoklazma]], ki je omejeval [[bizantinska umetnost|bizantinsko umetnost]], je zmagoslavje ikonofilov utrlo pot umetniški prenovi.{{sfn|Benton|2002|pp=36–37}}{{sfn|Benton|2002|pp=32–38}} Bolj naturalističen sredozemski slog je bil pomemben navdih za zahodne umetnike pod Karlom Velikim, ki so imeli vizualne umetnosti za močan instrument izobraževanja in propagande.{{sfn|Benton|2002|pp=36–37}}{{sfn|Benton|2002|pp=32–38}} Po dolgem premoru je karolinška umetnost ponovno odkrila človeško figuro, ki so jo zahodni umetniki pogosto upodabljali tudi v ilustriranih kodeksih.{{sfn|Benton|2002|pp=47–49}} Kodeksi so bili pogosto zaščiteni z razkošnimi platnicami iz zlata, biserov in poliranih dragih kamnov.{{sfn|Benton|2002|pp=47–49}} Zdi se, da je bil dvor Karla Velikega zaslužen za sprejetje figurativne monumentalne skulpture v krščansko umetnost.{{sfn|Lasko|1972|pp=16–18}} Proti koncu obdobja so bile figure v skoraj naravni velikosti običajne v vseh pomembnih cerkvah.{{sfn|Henderson|1993|pp=233–238}} V Angliji so ilustratorji knjig obogatili svojo otoško dediščino s karolinškimi motivi, kot so vejice listja. Rokopisi v pokarolinški Nemčiji, ilustrirani z živahnimi slikovnimi cikli, kažejo na vpliv sodobne bizantinske umetnosti na [[Otonska umetnost|otonske umetnike]]. V krščanski Španiji so umetniki prevzeli islamske dekorativne motive, kot so [[Kufska pisava|kufske črke]] in mavrski oboki.{{sfn|Kitzinger|1969|pp=60–77}} ===Vojska in tehnologija=== [[Slika:Leo Phokas defeats Hambdan at Adrassos.png|thumb|left|upright=1.3||Bizantinska konjenica zasleduje muskimanske konjenike; ''[[Madridski Skilica]]'', 12. stoletje]] Ustanovitev enot težko oklepljenih konjenikov, kakršni so bili na primer [[katafrakt]]i, je bila pomembna značilnost poznorimske vojske, vendar se je razvoj visoko specializiranih vojaških enot nadaljeval. Invazivna plemena so različno poudarjala pomen različnih vojaških enot, od pretežno pehotnih [[Anglosasi|anglosaških]] zavojevalcev Britanije do [[Vandali|Vandalov]] in [[Vizigoti|Vizigotov]], ki so imeli v svojih vojskah velik delež konjenice.{{sfn|Nicolle|1996|pp=28–29}} Največja novost v vojaških zadevah je bila uvedba hunskega [[kompozitni lok|kompozitnega loka]] namesto šibkejšega skitskega kompozitnega loka.{{sfn|Nicolle|1996|pp=30–31}} [[Avari|Avarska]] težka konjenica je v Evropo prinesla uporabo stremen,{{sfn|Curta|2019|p=52}} ki so jih v bizantinski konjenici uvedli proti koncu 6. stoletja.{{sfn|Nicolle|1996|p=41}} Drug korak v razvoju je pomenila vse večja uporaba dolgih mečev in postopna zamenjava luskastega oklepa s celovitim in lamelnim oklepom.{{sfn|Nicolle|1996|pp=34, 39}} Pomen pehote in lahke konjenice je začel upadati v zgodnjem karolinškem obdobju z naraščajočo prevlado elitne težke konjenice, čeprav se zdi, da je bil velik delež vojsk sestavljen iz pehote na konjih in ne prave konjenice.{{sfn|Nicolle|1996|pp=58, 76}} Dajatve svobodnega prebivalstva za vojsko je upadla. Edina izjema je bila anglosaška Anglija, kjer se je vojska financirala iz regionalnih dajatev, znanih kot [[Fyrd|fyrd]].{{sfn|Nicolle|1996|pp=59, 67}} V vojaški tehnologiji je bila ena glavnih sprememb ponovna uvedba [[samostrel]]a kot vojaškega orožja.{{sfn|Nicolle|1996|p=80}} Tehnološka novost, ki je presegla vojaške namene, je bila podkev, ki je omogočila rabo konj na kamnitem terenu.{{sfn|Nicolle|1996|pp=41, 88–91}} == Visoki srednji vek == {{Glavni|Visoki srednji vek}} ===Družba=== [[Slika:Cleric, Knight, and Workman representing the Three Classes.jpg|thumb|left|alt=A miniature depicting a tonsured man, a fully armored man wearing a shield, and a man who holds a spade|Zgodovinska francoska iniciala iz 13. stoletja s predstavniki treh slojev srednjeveške družbe: tistih, ki so molili (duhovščina), tistih, ki so se vojskovali (vitezi) in tistih, ki so delali (kmetje)]] Od okoli leta 950 do leta 1060 so [[Bližnji vzhod]] prizadele hude suše, [[Evrazijska stepa|Evrazijsko stepo]] pa nenavaden mraz. Lakote, ki so sledile, so povzročile nemire in vojaške udare v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]], [[Abasidski kalifat|Abasidskem kalifatu]] in [[Egipt]]u ter prisilile množice nomadskih [[Turki|Turkov]] v iskanje novih pašnikov v [[Irak]]u, [[Anatolija|Anatoliji]] in na [[Balkan]]u. Njihov prihod je povzročil veliko uničenja in dosegel vrhunec z ustanovitvijo [[Sultanat Rum|Seldžuškega sultanata]] v Anatoliji.{{sfn|Ellenblum|2012|pp=3–11}} V nasprotju s tem se je v Evropi začelo obdobje rasti števila prebivalstva. Ocenjuje se, da je število prebivalcev med letoma 1000 in 1347 naraslo s 35 na 80 milijonov. Natančni vzroki ostajajo nejasni, domneva pa se, da so se izboljšale tehnike v kmetijstvu, povečal obseg obdelovalne zemlje, izboljšalo podnebje in zmanjšali vdori tujcev.{{sfn|Jordan|2002|pp=5–10}}{{sfn|Backman|2022|p=221}} Marsikje po Evropi je temeljne družbene odnose urejal [[fevdalizem]]. V tem sistemu je lastnik [[vazal]]u v zameno za opravljene storitve, običajno vojaške, podelil posest, običajno zemljo.{{sfn|Backman|2022|pp=247–249}}{{sfn|Singman|1999|pp=4–6}} V drugih delih Evrope, kot so [[Nemčija]], [[Poljska]] in [[Ogrska]], so prevladujoče oblike zemljiške posesti ostali neodtujljivi [[alod]]i. Njihovi lastniki so se sicer poklonili kralju ali višjemu aristokratu, vendar je bila njihova zemljiška posest prosta fevdalnih obveznosti.{{sfn|Singman|1999|p=6}}{{sfn|Curta|2019|p=467}} V Bizantinskem cesarstvu in balkanskih državah je bil vzpostavljen sistem [[pronoja|pronoia]], sistem zemljiških posesti z omejenimi pravicami, ki jih je koristila vojaška aristokracija.{{sfn|Sedlar|1994|p=73}} Večina srednjeveških zahodnih mislecev je družbo razdelila na tri temeljne razrede: duhovščino, plemstvo in preprosto prebivalstvo. Slednji, ki so tvorili približno 98 odstotkov celotnega prebivalstva, so bili predvsem podeželski kmetje in obrtniki. Število meščanov je naraščalo, vendar nikoli ni preseglo 10 odstotkov celotnega prebivalstva.{{sfn|Singman|1999|pp=6, 11, 171}}{{sfn|Backman|2022|p=220}} Številni kmetje niso bili več naseljeni na osamljenih kmetijah, ampak so se zbrali v bolj varne majhne vaške skupnosti.{{sfn|Jordan|2002|pp=5–10}}{{sfn|Backman|2022|pp=220–221}} V sistemu gospostev je bila osnovna enota zemljiške posesti graščina, ki so jo obdajale posesti graščine, kmetov in zemljiških najemnikov.{{sfn|Backman|2022|pp=231–232}} Ker je duhovščina prepovedala zasužnjevanje istovercev, je do konca 11. stoletja [[suženjstvo]] skoraj popolnoma izpodrinila nova oblika odvisnosti. Za razliko od sužnjev so imeli podložniki pravno sposobnost, njihov dedni status pa je bil urejen s sporazumi z njihovimi gospodi. Svoboda gibanja je bila običajno omejena. Svojemu gospodu so običajno dolgovali delovne storitve.{{sfn|Jordan|2002|pp=10–12}}{{sfn|Backman|2022|pp=221–222}} Kmetje so začeli zapuščali svoje domovine v zameno za ekonomske in pravne privilegije, običajno nižje davke in pravico do sojenja v svojih skupnostih. Selitev kmetov preko meja je imelo radikalne demografske posledice, kot na primer širjenje nemških naselij proti vzhodu.{{sfn|Bartlett|1994|pp=111–123}} Z razvojem težke konjenice se je razred svobodnih bojevnikov razdelil na dve skupini. Tisti, ki so se lahko opremili kot vitezi, so bili vključeni v tradicionalno aristokracijo, drugi pa so bili asimilirani v kmečko prebivalstvo.{{sfn|Singman|1999|p=2}} Položaj nove elite se je stabiliziral s sprejetjem strogih pravil dedovanja, kot je [[primogenitura]] – pravica najstarejšega sina do dedovanja celotnega družinskega premoženja.{{sfn|Barber|2004|pp=36–37}} Plemiči so postali razslojeni na tiste, ki so imeli oblast, in tiste nižjega ranga, ki niso imeli niti zemlje niti vazalov.{{sfn|Singman|1999|p=8}}{{sfn|Singman|1999|p=3}} Plemstvo ni bilo nikoli zaprta skupina. Kralji so lahko preproste prebivalce povzdignili v aristokrate, premožni preprosti prebivalci so se lahko poročali v plemiške družine, obubožani aristokrati pa so lahko izgubili svoj privilegiran status.{{sfn|Barber|2004|p=40}} Zahodni aristokrati so se pogosto s podporo svojih vladarjev selili na obrobje latinskega krščanstva ali zaradi njihovih vojaških sposobnosti ali kot osvajalci. Francosko govoreči plemiči so se večinoma naselili na [[Britansko otočje|Britanskem otočju]], v južni [[Italija|Italiji]] ali na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], nemški pa v osrednjo in vzhodno Evropo. {{sfn|Bartlett|1994|pp=24–39}} Duhovščina se je delila na dve razreda: posvetno duhovščino, ki je skrbela za duhovne potrebe vernikov in služila predvsem v župnijskih cerkvah, in redovniško duhovščino, ki je živela v samostanih skladno s pravili svojega reda.{{sfn|Singman|1999|p=11}} Uvedba [[celibat]]a – prepovedi duhovniške poroke – je katoliško duhovščino ločila od laikov.{{sfn|Thomson|1998|p=87}} Cerkvena sodišča so imela izključno pristojnost nad sklepanjem zakonskih zvez.{{sfn|Singman|1999|pp=11–12}} Cerkvene oblasti na zahodu so podpirale ljudska mirovna gibanja.{{sfn|Backman|2022|p=252}} Laiki so se morali od začetka 13. stoletja vsaj enkrat letno spovedati svojemu duhovniku, kar je okrepilo nadzor duhovščine nad njimi.{{sfn|Thomson|1998|p=209}} Ženske so morale biti uradno podrejene nekemu moškemu: očetu, možu ali drugemu sorodniku. Žensko delo je na splošno obsegalo gospodinjska ali druga domača opravila, kot je varstvo otrok. Kmečke žene so lahko družinske dohodke dopolnjevale s predenjem ali pivovarstvom.{{sfn|Singman|1999|pp=14–15}} Meščanke so se lahko ukvarjale s trgovanjem, vendar pogosto samo z dovoljenjem moških. V nasprotju z moškimi jim ni bilo vedno dovoljeno usposabljanje vajencev.{{sfn|Singman|1999|pp=177–178}} Plemkinje so lahko podedovale zemljo, če ni bilo moškega dediča. Za njihovo glavno vrlino je veljala njihova zmožnost rojevanja otrok.{{sfn|Barber|2004|pp=41–42}} Ker ženske niso smele biti posvečene v duhovnice, je bil zanje v cerkvi odprt samo položaj redovnic.{{sfn|Singman|1999|p=15}} ===Oživitev gospodarstva=== Večanje števila prebivalstva, večja kmetijska produktivnost in relativna politična stabilnost so postavili temelje trgovski revoluciji v 11. stoletju.{{sfn|Barber|2004|p=58}} Ljudje s presežkom denarja so začeli vlagati v dobrine, kot so [[sol]], [[poper]], [[svila]], [[vino]] in [[med]] na oddaljenih trgih.{{sfn|Epstein|2009|pp=74–85}}{{sfn|Rubin|2014|p=99}} Naraščajoča trgovina je prinesla nove metode ravnanja z denarjem in v Evropi so spet začeli kovati zlate kovance, najprej v [[Firence|Firencah]] in [[Genova|Genovi]]. Pojavile so se nove oblike komercialnih pogodb, ki so omogočale delitev tveganja v okviru partnerstev, znanih kot ''commenda'' ali ''compagnia''.{{sfn|Barber|2004|pp=70–71}} Pojavile so se tudi [[Menica|menice]], ki so omogočale enostaven prenos denarja. Ker je bilo v obtoku veliko vrst kovancev, so menjalci denarja olajšali transakcije med lokalnimi in tujimi trgovci. Z njimi se je bilo mogoče pogajati o posojilih, kar je spodbudilo razvoj kreditnih ustanov, se pravi [[Banka|bank]].{{sfn|Epstein|2009|pp=83, 89}} Ko so se lokalna trgovska središča razvila v mesta, je gospodarska rast povzročila nov val urbanizacije. Kralji in aristokrati so podpirali proces predvsem v upanju na povečanje davčnih prihodkov.{{sfn|Epstein|2009|pp=100–103}} Večina mestnih skupnosti je prejela privilegije, ki so priznavali njihovo avtonomijo, vendar je le malo mest lahko odpravilo vse elemente zunanjega nadzora.{{sfn|Barber|2004|pp=48–49}} Meščani, ki so se ukvarjali z isto trgovino ali obrtjo, so se začeli združevati v [[ceh]]e. Cehi so običajno določili pravila, ki so urejala kakovost, usposabljanje in cene. Do lokalnih trgov so imeli dostop le njihovi člani.{{sfn|Epstein|2009|pp=110–118}}{{sfn|Backman|2022|pp=461–464}} Italijanske pomorske republike, kot so [[Amalfi]], [[Beneška republika|Benetke]], [[Genovska republika|Genova]] in [[Pisa]], so bile prve, ki so imele koristi od oživitve trgovine v Sredozemlju.{{sfn|Barber|2004|p=58}} Na severu Evrope so nemški trgovci ustanovili združenja, znana kot [[Hansa|hanze]], in nadzorovali trgovske poti, ki so povezovale [[Britansko otočje|Britanske otoke]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]] s [[Skandinavija|Skandinavijo]] in vzhodno Evropo.{{sfn|Barber|2004|p=61}} Organizirati so se začeli sejmi, na katerih so lokalni trgovci trgovali s tujci. Gospodarska rast je judovskim trgovcem s podporo lokalnih vladarjev omogočila širjenje po Evropi.{{sfn|Chazan|2006|pp=209–212, 219–222}} [[Judje]] se zunaj svojih skupnosti niso smeli ukvarjati s prestižnimi poklici in so pogosto prevzemali službe z nizkim statusom, kot so cunjarji ali pobiralci davkov.{{sfn|Epstein|2009|p=107}} Posebej dejavni so bili pri denarništvu, ker so lahko prezrli krščansko cerkveno obsodbo posojanja za obresti.{{sfn|Chazan|2006|pp=217–218}} Judovski dninarji in zastavljalci so krepili [[antisemitizem]], ki se je kazal v krvnem obrekovanju in [[pogrom]]ih. Vse večja zaskrbljenost cerkvenih oblasti glede judovskega vpliva na krščansko življenje je spodbudila pravno segregacijo in izgon Judov iz Anglije z [[Edikt o izgonu|Ediktom o izgonu]] kralja [[Edvard I.|Edvarda I.]] leta 1290.{{sfn|Chazan|2006|pp=166–167, 213–214}} ===Cerkvene reforme=== [[Slika:Maria Lach 02.jpg|thumb|upright=1.2|left|Romanska cerkev v [[Opatija Maria Laach|opatiji Marija Laach]], zgrajena med letoma 1130 in 1156]] Papeške volitve so v zgodnjem 11. stoletju nadzirali rimski aristokrati, vendar je cesar [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] (vladal 1039–1056) zlomil njihovo oblast in na papeški prestol postavil reformistične klerike. S podporo ljudstva so kleriki dosegli priznanje svoje jurisdikcije v cerkvenih zadevah v mnogih delih Evrope.{{sfn|Backman|2022|pp=298–300}} Vodja bizantinske cerkve, patriarh [[Mihael I. Kerularij]] (umrl 1059), je zavrnil papeško nadoblast, zato ga je papeški legat leta 1054 izobčil. Po vrsti medsebojnih izobčenj je razkol med vzhodom in zahodom privedel do ločitve rimskokatoliške vere in vzhodne pravoslavne cerkve.{{sfn|Hamilton|2003|pp=140–143}}{{sfn|Backman|2022|p=309}} Laična [[investitura]] – imenovanje klerikov s strani posvetnih vladarjev – je bila obsojena na zboru škofov v Rimu leta 1059.{{sfn|Backman|2022|p=301}} Henrikov sin [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (vladal 1056–1105), je želel ohraniti pravico, da sam imenuje prelate v svojih deželah, vendar so njegova imenovanja razjezila papeža [[papež Gregor VII.|Gregorja VII.]] (papež 1073–1085). Njun spor se je razvil v [[investiturni boj]], ki je vključeval tudi druge sile, ker se kralji niso prostovoljno odrekli nadzoru nad imenovanji v škofov in opatov. Konflikti so se končali s kompromisom, v primeru svetih rimskih cesarjev s [[Konkordat iz Wormsa|konkordatom iz Wormsa]] iz leta 1122.{{sfn|Barber|2004|pp=93–94}}{{sfn|Barber|2004|pp=87–94}}{{sfn|Hamilton|2003|pp=7–8}} Visoki srednji vek je bil čas velikih verskih gibanj.{{sfn|Barber|2004|p=137}} Stara romarska mesta, kot so [[Rim]], [[Jeruzalem]] in [[Santiago de Compostela|Compostela]], je obiskovalo vse več romarjev. Pomembna so postala tudi nova mesta, kot sta Monte Gargano in [[Bari]].{{sfn|Morris|2001|p=199}} Pojavila so se ljudska gibanja, ki so podprla izvajanje cerkvene reforme, vendar je njihov antiklerikalizem včasih privedel do zavračanja katoliške dogme s strani radikalnih skupin, kot so [[valdenžani]] in [[katari]].{{sfn|Barber|2004|pp=162–172}}{{sfn|Morris|2001|pp=199–203}} Za zatiranje [[Herezija|herezije]] so papeži imenovali posebne preiskovalce, znane kot [[inkvizitor]]ji.{{sfn|Hamilton|2003|pp=133–134}} Samostanske reforme so se nadaljevale. Slovesnosti [[Gregorijanska reforma|klunijskih samostanov]] so bile tuje tistim, ki so imeli raje enostavnejše hermetično meništvo zgodnjega krščanstva ali so želeli živeti »apostolsko življenje« v uboštvu in pridiganju. Ustanovljeni so bili novi meniški redovi, med drugim [[kartuzijani]] in [[cistercijani]]. V 13. stoletju je papež odobril beraške redove, ki so se preživljali z beračenjem ([[frančiškani]] in [[dominikanci]]).{{sfn|Hamilton|2003|pp=45–48, 116}} Posamezniki, za katere se je govorilo, da prejemajo božanska razodetja, bi lahko predstavljali izziv za klerikalne monopole in najbolj spoštovane uradne doktrine. Cerkvene oblasti so pogosto dovolile čaščenje priljubljenih mistikov, kot je [[Frančišek Asiški]] (umrl 1226).{{sfn|Jordan|2002|p=324}} Med priljubljenimi mistiki je bilo veliko žensk.{{sfn|Hamilton|2003|p=32}} Med njimi je bila nuna [[Hildegarda iz Bingna]] (umrla 1179/1180) plodovita in zelo cenjena učenjakinja, ki je ponosno rekla, da »moškega ni mogoče narediti brez ženske«.{{sfn|Ramirez|2022|pp=188–191}}{{sfn|Bitel|2002|pp=287–288}}{{sfn|Ramirez|2022|pp=188–191}} Judovski misticizem je dosegel vrhunec v zbirki ''[[Zohar]]'', povzetku [[Kabala|kabalističnega]] učenja iz 13. stoletja.{{sfn|Chazan|2006|p=105}} ===Vzpon državne moči=== [[Slika:Europe mediterranean 1190.jpg|thumb|300px|Evropa in severna Afrika leta 1190]] V visokem srednjem veku so se razvile institucije, ki so obvladovale politično življenje v Evropi do konca 18. stoletja.{{sfn|Backman|2022|pp=395–396}} Pravica kralja, da vlada brez tujega posredovanja, je postala splošno sprejeta, kar je privedlo do ideje državne suverenosti.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|pp=68–70}}{{sfn|Fried|2015|pp=272–273}} Koncept dedne monarhije se je okrepil.{{sfn|Watts|2014|p=64}} V vseh državah so kot dedinje na prestol prišle tudi prve kraljice.{{sfn|Fößel|2016|p=75}}{{sfn|Fößel|2016|pp=75–79}} Osrednji urada kraljeve vlade sta postala državna pisarna in prizivno sodišče.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|pp=86–90}} Hitro se je razvil davčni sistem, saj prihodki iz kraljevih posesti niso več pokrivati državnih izdatkov. Davke so sprva pobirali predvsem za vojaške namene, proti koncu obdobja pa vse bolj redno.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|pp=92–98}} Papeštvo, ki se je dolgo zavzemalo za neodvisnost od posvetnega vpliva, je začelo uveljavljati svojo zahtevo po posvetni oblasti nad krščanskim svetom.{{sfn|Hamilton|2003|p=7}} Papeška monarhija je dosegla svoj vrhunec pod pontifikatom [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]] (papež 1198–1216).{{sfn|Backman|2022|pp=371–379}} Kot vladarji večjega dela osrednje Italije in fevdalni vladarji nekaterih katoliških vladarjev so se papeži globoko vpletli v posvetno politiko.{{sfn|Fried|2015|p=271}} Sicilijo in južno Italijo, ki je bila v posesti langobardskih, bizantinskih in muslimanskih vladarjev, so med letoma 1016 in 1091 zavzele normanske vojske. [[Rogerij II. Sicilski|Rogerij II.]] (vladal 1105–1154) je normanske kneževine leta 1130 združil v [[Kraljevina Sicilija|Kraljevino Sicilijo]]. V [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] so [[Otoni|Otone]] leta 1024 nadomestili [[Salijci]]. Slednji so zaščitili nižje plemstvo, da bi zmanjšali moč vojvod, zavzeli [[Burgundija|Burgundijo]] in se nato pod [[Henrik IV. Nemški|Henrikom IV.]] spopadli s papeštvom.{{sfn|Backman|2022|pp=259–260}} Leta 1137 so Salijce nasledili [[Staufovci]]. Njihovi ponavljajoči se konflikti s papeštvom so severnoitalijanskim mestom in nemškim knezom omogočili, da so od njih izsilili precejšnje koncesije. Leta 1183 je [[Friderik I. Barbarossa]] (vladal 1155–1190) langobardskim mestom odobril pravico, da volijo svoje voditelje. Avtonomija knezov je bila priznana med vladavino njegovega vnuka [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] (vladal 1220–1250).{{sfn|Barber|2004|pp=182–203}} Prizadevanja Friderika II., da bi prevladal v Italiji, so sčasoma pripeljala do padca njegove dinastije.{{sfn|Backman|2022|p=411}} V Nemčiji se je začelo obdobje državljanske vojne, med katero je Sicilijo – Friderikovo dediščino po materini strani – zavzel ambiciozni francoski princ [[Karel I. Anžujski]] (vladal 1266–1285).{{sfn|Backman|2022|pp=409–413}} V medvladju med državljansko vojno je bila ponovno potrjena pravica sedmih volilnih knezov, da volijo kralja. [[Rudolf I. Habsburški]] (vladal 1273–1291), prvi nemški kralj, izvoljen po medvladju, je spoznal, da ne more obvladovati celotnega imperija. Svojim sinovom je podelil [[Avstrija|Avstrijo]] in s tem postavil temelje za prihodnjo prevlado Habsburžanov v srednji Evropi.{{sfn|Watts|2014|pp=160–170}}{{sfn|Backman|2022|p=413}} Po njegovi smrti so tri alpske kmečke skupnosti ustanovile [[Švica|Švicarsko konfederacijo]], da bi obranile svojo avtonomijo pred njegovimi sorodniki.{{sfn|Fried|2015|p=319}}{{sfn|Watts|2014|p=104}} [[Slika:Bayeux Tapestry scene44 William Odo Robert.jpg|thumb|left|250px|Detajl [[Tapiserija iz Bayeuxa|Tapiserije iz Bayeuxa]], na katerem so upodobljeni [[Viljem Osvajalec]] (na sredini) in njegova poplbrata Robert Mortainski (desno) in Oton, škof Bayeuxa in vojvoda Normandije]] Francoski monarhi so počasi začeli širiti svojo oblast nad plemstvom.{{sfn|Backman|2022|pp=261–264}} Kralji so se soočali z močnim tekmecem v normandijskih vojvodah, ki so leta 1066 pod [[Viljem Osvajalec|Viljemom Osvajalcem]] (vladal 1035–1087) osvojili Anglijo. Imperij na obeh straneh [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]] se je še razširil, ko je prestol zasedel [[Henrik II. Angleški]] (vladal 1154–1189) iz [[Anžujci|Anžujske]] dinastije, ki je z dedovanjem in poroko pridobil velika območja Francije.{{sfn|Barber|2004|p=257}}{{sfn|Jordan|2002|pp=60, 149-152}} Med njegovo vladavino so bila ustanovljena prva anglo-normanska gospostva na [[Irska|Irskem]].{{sfn|Wickham|2016|p=85}} Anžujsko cesarstvo je pod njegovim sinom [[Rihard I. Levjesrčni|Rihardom I.]] (vladal 1189–1216) ostalo nedotaknjeno, Rihardov brat [[Ivan Brez dežele]] (vladal 1199–1216) pa je izgubil posesti v severni Franciji v korist francoskega kralja [[Filip II. Francoski|Filipa II. Avgusta]] (vladal 1180–1223).{{sfn|Jordan|2002|pp=156-160}} Ivanovi poskusi, da bi ponovno pridobil ozemlje v Normandiji, ni bilo uspešno in pripeljalo do objave ''[[Velika listina svoboščin|Velike listine svoboščin]]'', ki je potrdila pravice in privilegije svobodnjakov v Angliji.{{sfn|Backman|2022|pp=400–401}} V Franciji je sin Filipa Avgusta [[Ludvik VIII. Francoski|Ludvik VIII.]] (vladal 1223–1226) velik del očetovih osvojitev razdelil med svoje mlajše sinove kot apanaže, tako rekoč neodvisne province, da bi olajšal njihovo upravljanje.{{sfn|Backman|2022|pp=404–406}} Njegov sin [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]] (vladal 1226–1270) je izboljšal lokalno upravo z imenovanjem inšpektorjev, znanih kot ''enquêterji'', ki so nadzirali ravnanje kraljevih uradnikov. Kraljevo sodišče v Parizu je začelo na rednih zasedanjih skoraj vse leto sprejemati pritožbe podložnikov.{{sfn|Barber|2004|pp=266–268}} Krščanske države na Iberskem polotoku so se začele vojskovati proti islamskim državam na jugu. Obdobje je znano kot [[rekonkvista]].{{sfn|Wickham|2016|p=145}} Po številnih delitvah in ponovnih združitvah krščanskih držav se je krščanski sever do leta 1230 združil v štiri kraljestva: Kastilija, Aragonija, Navara in Portugalska.{{sfn|Fried|2015|pp=185–188, 299}}{{sfn|Backman|2022|pp=279–281}} Aragonija je potem, ko je osvojila [[Sicilija|Sicilijo]] od italijanskih Anžujcev in [[Sardinija|Sardinijo]] od [[Genovska republika|Genovežanov]], postala pomorska sila.{{sfn|Barber|2004|pp=322–325}}{{sfn|Fried|2015|pp=304–307}} Jug Iberskega polotoka je ostal pod oblastjo islamskih držav, sprva pod [[Kordovski kalifat|Kordovskim kalifatom]], ki je leta 1031 razpadel v množico majhnih držav (''[[taifa]]''). Na jugu polotoka so [[Almoravidi]] in nato [[Almohadi]], oboji iz [[Magreb|Magreba]], leta 1110 oziroma 1170 vzpostavili centralizirano oblast, vendar sta njuna imperija hitro razpadla in omogočila nadaljnjo širitev krščanskih kraljestev.{{sfn|Barber|2004|pp=307–315}} Razširile so se tudi katoliške skandinavske države. [[Norveška|Norveški]] kralji so prevzeli nadzor nad nordijskimi kolonijami na [[Islandija|Islandiji]] in [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Danska]] je zasegla dele [[Estonija|Estonije]], [[Švedska|Švedi]] pa so osvojili [[Finska|Finsko]].{{sfn|Barber|2004|pp=344–352}} Na vzhodu je [[Kijevska Rusija]] razpadla na neodvisne kneževine. Med njimi je prevladujoča sila postal severni [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdal]], potem ko je suzdalska vojska leta 1169 oplenila [[Kijev]].{{sfn|Curta|2019|pp=300–305}} Na avtonomne vojvodine je razpadla tudi [[Poljska]], kar je češkim kraljem omogočilo širitev kraljestva v [[Šlezija|Šlezijo]].{{sfn|Barber|2004|pp=300, 333}} Ogrski kralji so zasegli [[Hrvaška|Hrvaško]], vendar so spoštovali svoboščine domačega plemstva. Zahtevali so, vendar le občasno dosegli, tudi oblast v [[Dalmacija|Dalmaciji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] in nad nomadskimi [[Kumani]].{{sfn|Curta|2019|pp=336–337, 367–388}} Kumani so podpirali [[Bolgari|Bolgare]] in [[Vlahi|Vlahe]] med njihovim uporom proti [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]], kar je v poznem 12. stoletju privedlo do obnove [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskega cesarstva]].{{sfn|Curta|2019|pp=674–694}} Zahodno od Bolgarije se je osamosvojila [[Srbija]].{{sfn|Curta|2019|pp=660–666}} Z vzponom [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] pod [[Džingiskan]]om (vladal 1206–1227) je Evropo dosegla nova ekspanzionistična sila.{{sfn|Barber|2004|pp=458–460}} Mongoli so med letoma 1236 in 1242 osvojili [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]], razbili ruske kneževine in opustošili veliko regij na Poljskem, Ogrskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji. Njihov vrhovni poveljnik, Džingiskanov vnuk [[Batu kan]] (vladal 1241–1256), je za svoji prestolnico izbral [[Saraj (mesto)|Saraj]] na [[Volga|Volgi]] in ustanovil [[Zlata horda|Zlato hordo]], praktično avtonomno mongolsko državo. Mongoli so od ruskih kneževin pobirali velike davke, ruski knezi pa so se morali za svoje gospodarske in politične koncesije podrediti mongolskim kanom.{{sfn|Curta|2019|pp=711–712}}{{sfn|Curta|2019|pp=703–715}} Anatolski [[Sultanat Rum|Seldžuski sultanat]] je pod pritiskom Mongolov razpadel na majhna, vendar pogosto agresivna turška gospostva. Med njimi je na bizantinski meji vladal [[Osmansko cesarstvo|Osmanski klan]].{{sfn|Wickham|2016|p=181}} Mongolskemu osvajanju je v vzhodni Evropi sledilo mirno obdobje, ki je omogočilo razvoj neposrednih trgovinskih stikov med Evropo in [[Kitajska|Kitajsko]] prek novih genovskih kolonij v črnomorski regiji. {{sfn|Curta|2019|pp=716–717}} ===Križarske vojne=== [[Slika:Crac des chevaliers syria.jpeg|thumb|300px|Grad [[Krak des Chevaliers]], zgrajen med križarskimi vojnami v današnji [[Sirija|Siriji]] za [[Malteški viteški red]]]] Stalni spopadi Cerkve s posvetnimi oblastmi so privedli do militarizacije papeštva. Papež [[Papež Urban II.|Urban II.]] (papež 1088–1099) je kot odgovor na bizantinski poziv za vojaško pomoč proti [[Seldžuki|Turkom Seldžukom]] na [[Koncil v Clermontu|koncilu v Clermontu]] razglasil [[Prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]]. Za cilj vojne je razglasil osvoboditev [[Jeruzalem]]a in vsem udeležencem je obljubil odpustitev vseh grehov.{{sfn|Barber|2004|pp=112–115}} Več deset tisoč preprostih prebivalcev je oblikovalo ohlapno organizirane skupine in odšlo na vzhod. Preživljali so se s plenjenjem in napadali judovske skupnosti. Nekaj jih je doseglo [[Anatolija|Anatolijo]], kjer so jih uničili Seldžuki.{{sfn|Lock|2006|pp=139–140}} Prva križarska vojna se je uradno začela leta 1096 pod poveljstvom uglednih aristokratov, kot sta bila [[Godfrej Bouillonski]] (um. 1100) in [[Rajmond IV. Touluški]] (um. 1105). Križarji so premagali Seldžuke v velikih bitkah pri [[Bitka pri Dorileju (1097)|Dorileju]] in Antiohiji, kar je Bizantincem omogočilo, da so povrnili zahodno Anatolijo. Zahodnjaki so na osvojenem ozemlju na Bližnjem vzhodu ustanovili [[križarske države]], vendar je bila njihova varnost odvisna od zunanje vojaške pomoči. [[Grofija Edesa|Grofijo Edeso]] so muslimani uničili leta 1144, kar je sprožilo [[Druga križarska vojna|drugo križarsko vojno]] (1147–1149).{{sfn|Barber|2004|pp=115–118}} Muslimanski voditelj [[Saladin]] (um. 1193) je leta 1187 zavzel Jeruzalem,{{sfn|Backman|2022|pp=313–314}} kar je sprožilo [[Tretja križarska vojna|tretjo križarsko vojno]] (1189–1192). Slednji križarski vojni sta podaljšali obstoj križarskih držav za eno stoletje, dokler ni zadnja križarska trdnjava v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] leta 1291 padla v roke egipčanskih [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mamelukov]].{{sfn|Barber|2004|pp=118–126}} Papeštvo je ideologijo križarskih vojn uporabilo tudi drugod. {{sfn|Barber|2004|p=118}} Iberske križarske vojne so se združile z [[Rekonkvista|rekonkvisto]] in do leta 1248 zmanjšale ozemlje [[Al Andaluz]]a na [[Granadski emirat]]. Širjenje nemških in skandinavskih vladarjev proti sosednjim poganskim plemenom se je razvilo v [[severne križarske vojne]], ki so prisilile številna slovanska, baltska in finska ljudstva v asimilacijo v kulturo katoliške Evrope.{{sfn|Lock|2006|pp=107, 209–224}} [[Četrta križarska vojna]] je bila preusmerjena iz Svete dežele v [[Konstantinopel]]. Križarji so leta 1204 zavzeli mesto in ga izropali in ustanovili [[Latinsko cesarstvo]]. [[Mihael VIII. Paleolog]] (vladal 1259–1282), vladar skrčene bizantinske države v Anatoliji, je leta 1261 ponovno zavzel Konstantinopel, deli Grčije pa so ostali pod zahodno oblastjo.{{sfn|Backman|2022|pp=423–424}}{{sfn|Lock|2006|p=112}} [[Albižanska križarska vojna]] proti [[Katari|katarom]] v [[Okcitanija|Okcitaniji]] je francoski monarhiji ponudila priložnost, da se razširi na jug.{{sfn|Barber|2004|pp=173–174}} Križarsko gibanje je s svojimi edinstvenimi obredi in ustanovami postalo vodilni element srednjeveškega življenja. Križarsko prisego je bilo od leta 1213 mogoče izpolniti tudi z plačilom v denarju kar je povzročilo prodajo plenarnih odpustkov s strani cerkvenih oblasti.{{sfn|Lock|2006|pp=333–342}} Križarske vojne so združile meniško življenje z vojaško službo v več novih meniških redih, vključno s [[templjarji]], [[Malteški viteški red|hospitalci]] in [[Tevtonski viteški red|tevtonskimi vitezi]]. Tevtonski vitezi so večino svoje dejavnosti osredotočili na [[Baltsko morje|Baltik]], kjer so leta 1226 ustanovili lastno državo.{{sfn|Barber|2004|p=332}} ===Intelektualno življenje=== V poznem 11. stoletju so začeli stolniški kapitlji ustanavljati versko manj stroge šole, ki so tradicionalne samostanske šole kmalu potisnile v ozadje. Šole, ki so dosegle najvišjo stopnjo mojstrstva v disciplinah, ki so jih poučevale, so od papeža ali cesarja Svetega rimskega cesarstva prejele naziv ''studium generale'' ali ''[[univerza]]''.{{sfn|Backman|2022|pp=345–348}}{{sfn|Barber|2004|pp=409–410}} Nove izobraževalne ustanove so spodbudile znanstveno razpravo.{{sfn|Colish|2002|p=265}} Še posebej burne so bile razprave med realisti in nominalisti o pojmu »univerzalij«. Filozofski diskurz je spodbudilo ponovno odkritje starogrškega filozofa [[Aristotel]]a (um. 322 pr. n. št.) in njegov poudarek na empirizmu in racionalizmu. Učenjaki, kot sta bila [[Pierre Abélard]] (um. 1142) in [[Peter Lombardijski]] (um. 1164), so v teologijo uvedli aristotelovsko logiko.{{sfn|Backman|2022|pp=324–333}} Sholastika, nova metoda intelektualnega diskurza in pedagogike, je zahtevala preučevanje avtoritativnih besedil, zlasti ''[[Vulgata|Vulgate]]'' in patristične literature, vendar sklicevanje nanje ni več moglo prevladati nad racionalnimi argumenti.{{sfn|Backman|2022|pp=433–434}} Sholastični akademiki so povzeli svoje poglede in poglede drugih avtorjev o določenih temah v obsežnih zbirkah povzetkov, znanih kot ''summae'', vključno s ''[[Summa theologica]]'' [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] (um. 1274). {{sfn|Colish|2002|pp=266, 295–301}} [[Slika:A Chantar2.ogg|left|thumb|{{lang|oc|A chantar m'er de so qu'eu no volria}}, ''[[tenso]]'' [[trubadur]]ke, znane kot [[Comtessa de Dia]], namenjen njenemu nekdanjemu ljubimcu, ki ga spominja na njeno lepoto in nesebično ljubezen{{sfn|Fassler|2014|p=129}}]] Na kraljevih in plemiških dvorih sta se razvila viteštvo in etos dvorne ljubezni. Ta kultura se je izražala v ljudskih jezikih in ne v latinščini in je bila sestavljena iz pesnitev, zgodb, legend in priljubljenih pesmi. Zgodbe so bile pogosto zapisane v ''[[chansons de geste]]'', pesmih velikih dejanj, ki so poveličevale pogosto brutalna dejanja njihovih moških junakov, vključno s ''[[Pesem o Rolandu|Pesmijo o Rolandu]]'' in ''[[Pesem o Cidu|Pesmijo o Cidu]]''. Viteška romantika je opevala čisto ljubezen, erotika pa se je izražala predvsem v pesmih [[trubadur]]jev.{{sfn|Backman|2022|pp=352–359}}{{sfn|Barber|2004|pp=413–414}} Viteško literaturo so navdihnile klasična mitologija in keltske legende o [[Kralj Artur|kralju Arturju]], ki jih je zbral Geoffrey iz Monmoutha (um. 1155).{{sfn|Colish|2002|p=182}} Druge literarne zvrsti so vključevale duhovne avtobiografije, kronike, filozofske pesmi in hvalnice.{{sfn|Colish|2002|pp=178–182}} V gledališču so se razvile misteriozne igre, priljubljene pa so bile tudi komične farse, vključno s deli [[Adam de la Halle|Adama de la Halleja]] (um. 1287/1288).{{sfn|Colish|2002|pp=209–211}} [[Polifonija]], ki je bila prej prisotna le v [[Liturgija|liturgiji]], se je v obliki [[motet]]ov prenesla tudi v posvetno glasbo. Njihova priljubljenost je privedla do bledenja starejših liturgičnih oblik, kot je ''organum''. Skladatelji so se odmaknili od tradicionalnih ritmičnih načinov, kar je zahtevalo izum novega [[Notni zapis|notnega zapisa]], znanega kot menzuralna notacija, ki ga je v glavnem razvil glasbeni teoretik [[Franko Kölnski]] okoli leta 1260.{{sfn|Hoppin|1978|pp=325–334}} Odkritje kopije [[Justinijan I.|Justinijanovega]] ''[[Corpus juris civilis]]'' v 11. stoletju je utrlo pot sistematičnemu študiju [[Rimsko pravo|rimskega prava]] v [[Bologna|Bologni]], kar je privedlo do zapisovanja in standardizacije pravnih zakonikov po vsej zahodni Evropi. Okrog leta 1140 je menih Gracijan (ustvarjal v 12. stoletju), učitelj v Bologni, napisal ''[[Decretum Gratiani]]'', ki je postal standardno besedilo cerkvenega prava v katoliški Evropi.{{sfn|Grzymała-Busse|2023|p=131}} [[Rimske številke]] so pod islamskim vplivom zamenjale arabske in decimalni sistem, izum [[Algebra|algebre]] pa je omogočil naprednejšo matematiko. Razvoju [[Astronomija|astronomije]] je koristil prevod [[Ptolemaj]]evega ''[[Almagest]]a'' iz grščine v latinščino. Medicino so študirali zlasti v južni Italiji, kjer je islamska medicina zelo vplivala na šolo v [[Salerno|Salernu]].{{sfn|Backman|2022|pp=343–344}} ===Arhitektura in umetnost=== [[Slika:Catedral Gótica de León.jpg|thumb|alt=|[[Stolnica v Leonu]], primer [[Rayonnant|rajonantske gotike]], zgrajena v treh fazah od 13. do 15. stoletja]] Gradnja gradov se je nadaljevala. Kamniti gradovi so se gradili predvsem v regijah s šibko centralno oblastjo.{{sfn|Jordan|2002|p=13}} Številni gradovi so imeli stolp in [[obrambni jarek]] ([[Mota (grad)|''mota'']]) ali [[Bivalno-obrambni grad|visok stolp in obzidje]] (''[[bergfrid]]''). Mestne družine v italijanskih mestih so gradile predvsem visoke stolpe.{{sfn|Nicolle|1996|p=142}}{{sfn|Nicolle|1996|pp=138–147}} Velika romanja so spodbudila gradnjo velikih cerkva na koncu romarskih poti.{{sfn|Benton|2002|pp=61–62}} Vse to je privedlo do razvoja kamnite arhitekture, ki je spominjala na klasične rimske zgradbe in je znana kot [[romanska arhitektura]]. Romanske stavbe imajo masivne kamnite stene, okrašene z [[Relief (umetnost)|reliefi]] in [[Banjast obok|banjaste]], [[Križni obok|križne]] ali [[Rebrasti obok|rebraste oboke]]{{sfn|Adams|2011|pp=186–191}} s številnimi lokalnimi različicami.{{sfn|Benton|2002|pp=82, 93, 109}} Tradicionalna bizantinska cerkvena arhitektura je še vedno prevladovala na [[Balkan]]u, vendar je na nekaterih srbskih cerkvah opazen tudi romanski vpliv.{{sfn|Curta|2019|pp=639–640}}{{sfn|Curta|2019|pp=638–644}} [[Romanska umetnost]], zlasti kovinski izdelki, je bila najbolj prefinjena v [[Mozanska umetnost|mozanski umetnosti]]. Ohranjenih je le malo stenskih poslikav, čeprav se v pisnih virih na veliko omenjajo. Pojavili so se potujoči umetniki, cerkve in gradove so začeli krasiti s [[tapiserija]]mi, duhovniška oblačila pa z [[vezenina]]mi.{{sfn|Dodwell|1993|pp=7–44}} Inovacije v gradbeništvu so omogočile, da se je [[romanska arhitektura]] razvila v [[Gotska arhitektura|gotsko]], ki je vključevala koničaste loke za zmanjšanje bočnega potiska, leteče opornike za ojačitev sten in rebraste oboke. Nove rešitve so omogočile uporabo velikih raznobarvnih oken.{{sfn|Benton|2002|p=150}} Gotska arhitektura se je prvič pojavila med obnovo opatije Saint-Denis v bližini [[Pariz]]a pod vodstvom opata [[Suger]]ja (um. 1151).{{sfn|Adams|2011|pp=198–199}}{{sfn|Benton|2002|p=152}} Novi slog se je hitro razširil in prevladoval v cerkveni arhitekturi v večjem delu katoliške Evrope do konca srednjega veka.{{sfn|Adams|2011|pp=205–219}}{{sfn|Benton|2002|pp=201–240}}{{sfn|Adams|2011|pp=199–219}} [[Iluminirani rokopis]] se je iz samostanov postopoma preselil v posvetne delavnice. Za laike so se razvili [[Molitvena kniga|molitveniki]].{{sfn|Benton|2002|pp=250–258}} Obdelava kovin je ostala najprestižnejša oblika umetnosti, z [[Limogeški emajl|limogeškim emajlom]] kot priljubljeno in razmeroma dostopno možnostjo.{{sfn|Benton|2002|pp=245–247}} V Italiji so inovacije [[Cimabue]]ja, [[Duccio di Buoninsegna|Duccia]] in [[Giotto di Bondone |Giotta]] (um. 1337) dodelale [[tabelno slikarstvo]] in [[Freska|freske]].{{sfn|Benton|2002|pp=264–278}} Vse večja blaginja v 12. stoletju je povzročila širjenje posvetne umetnosti. Ohranjenih je veliko izrezljanih predmetov iz [[slonovina|slonovine]], vključno z okraski, glavniki in majhnimi verskimi figurami.{{sfn|Benton|2002|pp=248–250}} ===Tehnologija in vojska=== [[Slika:Tommaso da modena, ritratti di domenicani (Ugo di Provenza) 1352 150cm, treviso, ex convento di san niccolò, sala del capitolo.jpg|thumb|Tomaž Modenski (1352): Portret kardinala Huga Saint-Cherskega (um. 1263), prve znane osebe, naslikane z očali]] Tehnologija se je razvila predvsem v manjših inovacijah in s prevzemom naprednih tehnologij iz [[Azija|Azije]] s posredovanjem muslimanov.{{sfn|Epstein|2009|pp=191–192}} Večji tehnološki napredek je vključeval prve mehanske ure, konveksna očala ter proizvodnjo [[destilacija|destiliranih]] [[Žgana pijača|žganih pijač]].{{sfn|Backman|2022|p=344}}{{sfn|Ilardi|2007|pp=4–5}} V Evropi so bile v 11. stoletju uvedene vodoravne statve in po leto 110 prvi mlini na veter. Kolovrati so se pojavili okoli leta 1200.{{sfn|Backman|2022|p=344}}{{sfn|Epstein|2009|pp=193–194}} Obsežni gradbeni projekti so povečali povpraševanje po surovinah, kot so [[les]], [[kamen]] in [[opeka]].{{sfn|Barber|2004|p=64}} Ladjedelništvo se je izboljšalo z uporabo reber in desk namesto rimskih zarez in čepov. Druge izboljšave ladij so vključevale zadnja jadra in krmno krmilo, kar je povečalo njihovo hitrost.{{sfn|Barber|2004|pp=69–70}} [[Astrolab]] in [[kompas]] sta omogočala navigacijo na velikih razdaljah od obale.{{sfn|Backman|2022|p=241}} Razvoj sistema [[Kolobarjenje|kolobarjenja]] pridelkov s tremi polji je za več kot 30 odstotkov povečalo izrabo zemlje in s tem večje pridelave.{{sfn|Epstein|2009|p=45}} Izboljšava [[plug]]a je omogočila učinkovitejšo obdelavo tudi težjih tal, iznajdba konjskega komata pa rabo vlečnih konj, ki so potrebovali manj paše kot voli.{{sfn|Backman|2022|p=225}} Poleg žit so se začele pogosteje gojiti [[stročnice]], kot so [[grah]], [[fižol]] in [[Navadna leča|leča]].{{sfn|Barber|2004|p=76}} V vojaških zadevah se je povečala raba specializirane pehote. Še vedno je prevladovala težka konjenica, vendar so vanjo pogosto vključevali konjeniške in pehotne [[samostrel]]ce, saperje in inženirje.{{sfn|Nicolle|1996|p=125}} Uporaba samostrela se je povečala, deloma zaradi povečanja obsega kooblegovalnega bojevanja.{{sfn|Singman|1999|p=124}}{{sfn|Nicolle|1996|p=80}} To je privedlo tudi do uporabe čelad z zaprtim obraznim delom, težkih neprebojnih jopičev in konjskih oklepov.{{sfn|Nicolle|1996|pp=134–138}} V nasprotju z Evropo so [[Mongoli]] ostali lahko oklepljeni stepski konjeniki tudi potem, ko so prevzeli kitajske vojaške naprave. V njihovih uspešnih vojaških akcijah je bil pomemben dejavnik obsežna raba vohunov za izvidništvo sovražnikovega ozemlja.{{sfn|Sedlar|1994|pp=210–219}} == Pozni srednji vek == ===Družba in gospodarstvo=== [[Slika:Jacquerie Navarre.jpg|left|thumb|250px|Usmrtitev kolovodij [[Žakerija|žakerije]]; rokopis ''Chroniques de France ou de St Denis'', 14. stoletje]] Povprečna letna temperatura je začela okoli leta 1200 padati. Začela se je [[mala ledena doba]]. Podnebne spremembe so povzročile kmetijsko krizo, ki so dosegle vrhunec v veliki lakoti 1315–1317.{{sfn|Hoffmann|2014|pp=323–325}} Sestradani kmetje so poklali tudi vprežno živino, preživeli pa so morali vložiti izjemne napore za oživitev kmetijstva.{{sfn|Backman|2022|p=531}} Lakoti je leta 1346 sledila [[pandemija]] [[Kuga|črne kuge]], ki se je razširila po vsej Evropi in pomorila približno tretjino prebivalstva. Kuga se je pojavljala do leta 1400 in zmanjšala število prebivalcev na približno polovico.{{sfn|Wickham|2016|p=210}} Travme, povezane s kugo, so povzročile [[pogrom]]e nad [[Judje|Judi]] in bičanja flagelantov do smrti.{{sfn|Fried|2015|pp=420–423}} Kmetje, ki so preživeli pandemijo, so lastnikom plačevali nižje najemnine, vendar je povpraševanje po kmetijskih pridelkih upadlo do te mere, da so tudi nižje cene komaj pokrile stroške. Mestni delavci so prejemali višje plače, vendar so bili hkrati močno obdavčeni. Vlade so občasno poskušale zvišati najemnine za zemljo ali obdržati nizke mestne plače, kar je izzvalo ljudske vstaje v [[Francija|Franciji]], kmečki upor v [[Anglija|Angliji]] in Ciompijev upor v [[Firence|Firencah]].{{sfn|Backman|2022|pp=531–542}} Konflikti so polarizirali etnične skupine, lokalni statuti pa so prepovedovali medetnične poroke in omejevali članstvo v [[ceh]]ih po etničnih kriterijih.{{sfn|Bartlett|1994|pp=236–239}}{{sfn|Bartlett|1994|pp=236–242}} Zasebni spori v politično razdrobljenih regijah so bili skoraj trajni in lokalni spopadi so pogosto prerasli v obsežne vojne.{{sfn|Vale|2001|p=318}} Delo, ki so ga kmetje dolgovali v zameno za svojo zemljiško posest, se je pogosto spremenilo v denarno najemnino, kar je zemljiški gospodi zagotavljalo stabilen vir dohodka. Zemljiška gospoda se je združila in od vlade izsiljevala privilegije, vendar je kraljeva uprava začela ščititi interese revnih.{{sfn|Keen|1976|pp=234–237}} [[Tlačanstvo]] je bilo marsikje uradno odpravljeno,{{sfn|Keen|1976|p=237}} drugod, predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi, pa je bilo vsiljeno tudi svobodnim najemnikom.{{sfn|Epstein|2009|pp=246–247}} Vzpon bančništva se je nadaljeval, delno zaradi rasti prenosov papeških prihodkov preko državnih meja s posredovanjem velikih trgovskih hiš. Banke so z velikim tveganjem posojale denar vojskujočim se kraljevim družinam. Bankrotiranim bankam kralji seveda niso odplačali posojil.{{sfn|Keen|1976|p=238}}{{sfn|Keen|1976|pp=237–239}} Judovske skupnosti so bile trajno izgnane iz Francije in začasno iz večine nemških mest in kneževin. V nasprotju z njimi so ogrski in poljski vladarji spodbujali priseljevanje judovskih dninarjev.{{sfn|Chazan|2006|pp=153, 198–208}} Množični pogromi v [[Španija|Španiji]] so leta 1391 privedli do množičnega spreobračanja Judov v katolištvo. »Novi kristjani« so bili pogosto osumljeni [[Herezija|krivoverstva]] in ustanovljena je bila [[španska inkvizicija]], da bi preizkusila trdnost njihove vere. Judje, ki se niso hoteli spreobrniti, so bili leta 1492 izgnani iz Španije in leta 1497 iz [[Portugalska|Portugalske]]. Večina španskih Judov je odšla v [[Osmansko cesarstvo]].{{sfn|Chazan|2006|pp=105–114}}{{sfn|Swanson|2021|p=103}} ===Ponovna oživitev države=== Četudi se je moč centralnih vlad še naprej krepila, je ob koncu obdobja obstajalo več kot 500 bolj ali manj avtonomnih političnih enot.{{sfn|Watts|2014|pp=420–425}} Uspešne dinastije so vladale več državam, predvsem v tesnem sodelovanju z lokalnimi elitami, vendar niso mogle svobodno prerazporejati virov med svojimi kraljestvi.{{sfn|Watts|2014|p=414}} O fiskalnih in vojaških zadevah so redno razpravljali s predstavniki elitnih skupin, predvsem plemstva, prelatov in meščanov, na zakonodajnih skupščinah, imenovanih parlament, dieta, cortes ali Landtag.{{sfn|Rubin|2014|p=98}} Pravni postopki so se izboljšali, ko je bila diskrecijska pravica, ki so jo prej delili kralji in njihovi podporniki, prenesena na poklicne pravnike.{{sfn|Watts|2014|p=414}} [[Slika:Jeanne d Arc(1412-1431) Miniaturmalerei 15 Jahrhundert.jpg|thumb|250px|[[Ivana Orleanska]] v kmečki obleki in z orožjem; miniatura iz poznega 15. stoletja]] V Nemčiji so bili izvoljeni cesarji le vrhovni razsodniki, tudi če so imeli v svojih dednih deželah neomejeno oblast.{{sfn|Watts|2014|p=171}}{{sfn|Watts|2014|pp=171–172}}{{sfn|Wickham|2016|p=225}} Cesarska oblast je bila še bolj omejena v Italiji, kjer so Firence, Milano in Benetke izkoristil vakuum moči za svojo širitev.{{sfn|Watts|2014|pp=165, 194–196}} Večstoletno rivalstvo med Anglijo in Francijo je preraslo v [[Stoletna vojna|stoletno vojno]], ko je [[Edvard III.|Edvard III.]] (vladal 1327–1377) leta 1337 zahteval francoski prestol.{{sfn|Vale|2001|pp=319–322}}{{sfn|Jordan|2002|p=308}} Angleži so zmagali v [[Bitka pri Crecyju|bitkah pri Crécyju]] in [[Bitka pri Poitiersu|Poitiersu]], zavzeli mesto [[Calais]] in do leta 1360 prevzeli oblast nad razširjeno [[Gaskonja|Gaskonjo]]. Aristokratski spori v Franciji so prerasli v državljansko vojno, kar je omogočilo [[Henrik V. Angleški|Henriku V. Angleškemu]] (vladal 1413–1422), da si je prilastil velik del Francije.{{sfn|Watts|2014|pp=180–181, 317–322}}{{sfn|Wickham|2016|p=211}} Neosvojene francoske pokrajine so se močno uprle, za kar so jih spodbudila videnja kmečkega dekleta [[Ivana Orleanska|Ivane Orleanske]] (umrla 1431). Do leta 1453 je [[Karel VII. Francoski|Karel VII. Francoski]] (vladal 1422–1461) izgnal Angleže iz cele države, razen iz Calaisa.{{sfn|Watts|2014|pp=320–322}}{{sfn|Backman|2022|pp=549–550}} V Angliji se je začela dolga državljanska vojna, znana kot [[vojna dveh rož]], ki se je končala, ko je [[Rihard III. Angleški|Rihard III.]] (vladal 1483–1485) umrl v boju pri Bosworthu in je njegov nasprotnik Henrik Tudor utrdil svojo oblast kot [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]] (vladal 1485–1509).{{sfn|Watts|2014|pp=344–345}} Vojne so preprečile Angležem, da bi razširili svojo oblast na celo [[Britansko otočje]]. Kraljeva oblast na [[Škotska|Škotskem]] je bila šibka, na večjemu delu [[Irska|Irske]] pa so vladali sprti lokalni lordi.{{sfn|Watts|2014|pp=324–327}}{{sfn|Wickham|2016|pp=220–221}} Težave z nasledstvom niso bile neobičajne v iberskih kraljestvih. Medsebojne poroke med kraljevimi hišami so ustvarile nasprotujoče si zahteve po prestolih in nezakonski kraljeve otroci so lahko upravičeno zahtevali očetovo dediščino.{{sfn|Denley|2001|pp=268–270}}{{sfn|Watts|2014|pp=184–186}} [[Portugalska]] je z zavzetjem [[Ceuta|Ceute]] leta 1415 odprla novo bojišče proti muslimanom v [[Maroko|Maroku]].{{sfn|Watts|2014|pp=186, 328}} [[Aragonija]] in [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilija]] sta bili razdeljeni zaradi sporov med frakcijami mogotcev ali zaradi omejitev kraljeve vlade, dokler nista [[Izabela I. Kastiljska]] (vladala 1474–1504) in njen aragonski mož [[Ferdinand II. Aragonski]] (vladal 1479–1516) okrepila kraljevo oblast.{{sfn|Watts|2014|pp=328–332, 346–349}} Z osvojitvijo [[Granada|Ganade]] leta 1492 sta zaključila [[Rekonkvista|rekonkvisto]].{{sfn|Denley|2001|p=281}} Zamisel o voljenem kralju je oživela v srednjeevropskih in skandinavskih monarhijah iz različnih razlogov, vključno z odporom aristokracije do tujih vplivov.{{sfn|Wickham|2016|p=231}}{{sfn|Watts|2014|pp=64, 86}} Kraljeva oblast je bila na [[Krona kraljevine Poljske|Poljskem]] obnovljena v začetku 14. stoletja, v obdobju, ko se je okrepila širitev [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]]. Vitezi so primarno ciljali na [[Velika litovska kneževina|Litvo]], ohlapno zvezo večinoma poganskih litovskih poglavarjev in pravoslavnih ruskih kneževin. Skupni sovražnik je spodbudil ustanovitev [[Republika obeh narodov|poljsko-litovske unije]], sklenjene s poroko litovskega velikega kneza [[Vladislav II. Poljski|Jogaile]] (vladal 1377–1434) in poljske kraljice [[Jadwiga Poljska|Jadvige]] (vladal 1384–1499), ter spreobrnitvijo Litovcev v katolištvo.{{sfn|Wickham|2016|pp=229–230}}{{sfn|Watts|2014|pp=178, 198}} V Skandinaviji je [[Margareta I. Danska]] (vladala 1387–1412) leta 1397 združila [[Danska|Dansko]], [[Norveška|Norveško]] in [[Švedska|Švedsko]] v [[Kalmarska unija|Kalmarsko unijo]], od katere je obstala samo dansko-norveška unija.{{sfn|Wickham|2016|pp=192, 231}}{{sfn|Watts|2014|pp=200–201}} Po poljskih, madžarskih in litvanskih vpadih ter nasledstvenih krizah, ki so v 14. stoletju spodkopale moč [[Zlata horda|Zlate horde]], so moskovski knezi začeli priključevati ruske kneževine, pogosto v konkurenci z Litvo.{{sfn|Wickham|2016|pp=183–184}}{{sfn|Watts|2014|pp=177–178}} Pod velikim moskovskim knezom [[Ivan III. Vasiljevič|Ivanom III. Vasiljevičem]] (vladal 1462–1505) je osvojitev velikih trgovskih mest [[Veliki Novgorod|Novgoroda]] in [[Tver]]ja dopolnila prevlado [[Moskovska velika kneževina|Moskovije]] na severovzhodu Evrope.{{sfn|Sedlar|1994|p=380}}{{sfn|Watts|2014|pp=177–178, 359}} V jugovzhodni Evropi sta nastali majhni vlaški kneževini [[Vlaška]] in [[Kneževina Moldavija|Moldavija]]. Njuni vladarji so praviloma sprejemali nadoblast ogrskih ali poljskih kraljev.{{sfn|Sedlar|1994|pp=24, 394–395}} ===Propad Bizanca in vzpon Osmanov=== [[Slika:1396-Battle of Nicopolis.jpg|thumb|200px|[[Bitka pri Nikopolju]]; ilustriracija v turški kroniki ''[[Hünername]]'' iz poznega 16. stoletja]] Obnovljeno [[Bizantinsko cesarstvo]], soočeno s finančnimi krizami in grožnjami z zahoda, ni moglo preprečiti turške ekspanzije v [[Anatolija|Anatolijo]]. Upori katalonskih plačancev in ponavljajoče se državljanske vojne so dodatno oslabile cesarstvo, kar je omogočilo Osmanskim Turkom, da so leta 1354 vzpostavili strateško mostišče na [[Galipoli|Galipoliju]].{{sfn|Fine|2009|pp=230–235, 250–252, 325–326}}{{sfn|Denley|2001|pp=256–257}} Osmani so v samo enem stoletju podredili konkurenčna jugovzhodna evropska kraljestva, kneževine in gospostva v vazalne in tributarne države.{{sfn|Sedlar|1994|pp=385–387}}{{sfn|Fine|2009|pp=407, 412, 472}} Mednarodni koalicijski vojski sta bili v [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolju]] (1396) in [[Križarski pohod na Varno|križarskem pohodu na Varno]] (1444) uničeni in Zahod ni mogel zaustaviti osmanskega napredovanja v Evropo.{{sfn|Denley|2001|pp=266–267}} Zadnji bizantinski cesar, [[Konstantin XI. Paleolog]] (vladal 1449–1453), je umrl med obleganjem Konstantinopla sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] (vladal 1451–1481).{{sfn|Fine|2009|p=563}} Nadarjeni vojaški poveljniki ([[Skenderbeg]], [[János Hunyadi]] in moldavski knez [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]]) so nekaj časa odbijali posamezne osmanske napade, vendar so Osmani kmalu osvojili skoraj ves [[Balkan]]: [[Bolgarija|Bolgarijo]] leta 1396, [[Srbija|Srbijo]] leta 1459, bizantinsko [[Grčija|Grčijo]] leta 1460 in [[Bosna|Bosno]] leta 1463. Odpor albanskega plemstva je bil zlomljen leta 1488.{{sfn|Fine|2009|pp=424–425, 561–604}} Osmanska oblast je bila zelo centralizirana in sultani so na najvišje položaje pogosto imenovali svoje sužnje. V poznem 15. stoletju so sultani začeli ubijati svoje brate, da bi se izognili nasledstvenim krizam.{{sfn|Sedlar|1994|pp=26, 32, 96}} ===Nesoglasja v Cerkvi=== Dolgotrajne papeške volitve in spori z rimsko aristokracijo so spodkopali papeško avtoriteto v Italiji in sedež papeštva se je leta 1309 prestavil v [[Avignon]]. V obdobju avignonskega papeštva je vodstvo katoliške cerkve prevzel francoski dvor. Ko je francoski kralj [[Filip IV. Francoski|Filip IV.]] (vladal 1285–1314) vložil lažne obtožbe proti bogatim vitezom [[Templjarji|templjarjem]], papež [[Papež Klemen V.|Klemen V.]] (papež 1305–1314) ni mogel preprečiti njihovega uničenja leta 1312.{{sfn|Thomson|1998|pp=164–170}}{{sfn|Vale|2001|pp=331–333}} Papeški sedež je bil leta 1377 zaradi pritiska ljudstva vrnjen v Rim, a so spori v cerkvenem vodstvu kljub temu pripeljali do razkola. Nastali sta dve, kasneje celo tri linije papežev, ki so jih podpirale različne države. Razkol je bil razrešen na [[Konstanški koncil|Konstanškem koncilu]] z odstopom enega od papežev in odstavitvijo njegovih dveh tekmecev, kar je utrlo pot izvolitvi italijanskega [[kardinal]]a za papeža [[Papež Martin V.|Martina V.]] (1417–1431).{{sfn|Wickham|2016|p=213}}{{sfn|Swanson|2021|pp=83–86}} Teološke razprave so se okrepile.{{sfn|Thomson|1998|pp=193–194}} Angleški teolog [[John Wycliffe]] (umrl 1384) je kritiziral ljudska dejanja pobožnosti, kot so romanja, in izpodbijal katoliško doktrino o [[Evharistija|evharistiji]].{{sfn|Hamilton|2003|pp=135–136}} Njegovi nauki so vplivali na dve veliki verski gibanji, ki so ju katoliške oblasti obsodile kot [[Herezija|heretični]]: lolardstvo v Angliji in [[Husiti|husitstvo]] na [[Češka|Češkem]]. {{sfn|Thomson|1998|p=218}} Češko gibanje se je začelo z nauki češkega teologa Jana Husa (umrl 1415), ki je bil ljub zagotovilom o varnosti sežgan na grmadi med koncilom v Konstanci. Husitstvo, tarča križarskih vojn proti krivoverstvu, je na Češkem preživelo kot uradno priznana denominacija.{{sfn|Hamilton|2003|pp=136–137}}{{sfn|Thomson|1998|pp=213–217}} Bizantinski cerkveni voditelji so se v upanju na podporo Zahoda proti Osmanom na [[Florentinski koncil|Florentinskem koncilu]] (1438–1439) podredili papežu, vendar je večina pravoslavnih vernikov zavračala nadoblast papežev in tistih, ki so podpirali cerkveno zvezo.{{sfn|Hamilton|2003|pp=146–147}} Cvetela sta [[mistika]] in nabožna literatura.{{sfn|Thomson|1998|pp=199–200}} [[Mojster Eckhart]] (umrl 1327), kritik [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]], je vernike spodbujal, naj se osredotočijo na izpopolnjevanje svojega notranjega božanskega jedra. Njegova dela so bila zaradi herezije cenzurirana, a se je klub temu ohranilo nekaj del, ki jih je zbral protestantski reformator [[Martin Luter]] (umrl 1546).{{sfn|Fried|2015|pp=359–361}} Najbolj značilno poznosrednjeveško reformno gibanje, [[Devotio moderna]] (slovenslo Moderna pobožnost), je poudarjalo laično pobožnost, izkušnjo skupnosti in osebno vero.{{sfn|Thomson|1998|pp=211–213}} V pravoslavnem svetu sta [[Meniška skupnost na gori Atos|atoška]] meniha Gregor Sinajski (umrl 1346) in Gregor Palama (umrl 1359) spodbujala obliko meditativnih molitev, znanih kot hezihazem.{{sfn|Fine|2009|pp=437–439}} Splošni strah pred zlimi običaji je okoli leta 1450 pripeljal do prvih [[Čarovniški proces|čarovniških procesov]]. Napisan je bil priljubljen priročnik ''[[Kladivo čarovnic|Malleus maleficarum]]'' (slovensko ''Kladivo čarovnic''), ki je postavil temelje za srednjeveški lov na čarovnice.{{sfn|Fried|2015|pp=460–462}} ===Učenjaki, intelektualci in raziskovalci=== [[Slika:Studying astronomy and geometry.jpg|thumb|left|upright=1.3|Kleriki preučujejo [[Astronomija|astronomijo]] in [[Geometrija|geometrijo]]; Francija, zgodnje 15. stoletje]] Pomembni poznosrednjeveški filozofi so se oddaljili od aristotelske logike. Med njimi je [[Vilijem iz Ockhama]] (umrl okoli 1348) zaključil, da filozofija narave ne more dokazati obstoja Boga. Pod njegovim vplivom večina učenjakov, ki so raziskovali predmete s preverljivimi zaključki, kot sta [[matematika]] ali [[fizika]], ni več preučevala [[teologija|teoloških]] vprašanj.{{sfn|Colish|2002|pp=302–315, 322}} [[Marsilij iz Padove|Marsilija Padovanskga]] (umrl 1342) je [[Aristotel]] še vedno tako navdihoval, da je zagovarjal pravico skupnosti, da ureja svoje življenje in nadzira duhovščino.{{sfn|Backman|2022|pp=568–569}} Učenjaki, kot je bil [[Francesco Petrarca|Petrarka]] (umrl 1374), so intenzivno preučevali klasično književnost. Mnogi so poudarjali človeško dostojanstvo in bili zato znani kot [[Humanizem|humanisti]].{{sfn|Adams|2011|p=241}} [[Dante Alighieri|Dantejeva]] poezija (umrl 1321) in [[Giovanni Boccaccio|Boccacciova]] proza (umrl 1375), oba sta bila iz [[Firence|Firenc]], sta pokazala, da je italijansko toskansko narečje dozorelo v knjižni jezik, enakovreden [[Latinščina|latinščini]]. Enako raven je dosegla [[angleščina]] s ''Canterburyjskimi zgodbami'' [[Geoffrey Chaucer|Geoffreyja Chaucerja]] (umrl 1400). [[Francoščina]] se je standardizirala s teoretičnimi razpravami o viteški književnosti. Ena najostrejših kritikov viteških romanc, [[Christine de Pizan]] († ok. 1430), je napisala feministično utopistično ''[[Knjiga o mestu dam|Knjigo o mestu dam]]''.{{sfn|Colish|2002|pp=213–222}} Standardizacija struktur pesmi v zgodnjem 14. stoletju v Parizu je bila osrednjega pomena za posvetni slog [[ars nova]], ki ga je uvedel [[Guillaume de Machaut]] (umrl 1377), in utemeljila tri ''formes fixes'' (''stalne oblike''): [[rondo]], [[Balada|balado]] in [[virelai]].{{sfn|Fassler|2014|pp=213–214}} Severna ''ars nova'', vrhunec zgodnejše posvetne monofonije in svete polifonije ''ars antiqua'', se je pozneje v [[Avignon]]u razvila v južni slog ''ars subtilior'', znan po svoji ritmični zapletenosti.{{sfn|Schulenberg|2000|pp=102–104}} Italija je razvila lastno posvetno glasbo, ki jo je sponzoriral dvor. Trecentski slog z vodilnim skladateljem [[Francesco Landini|Francescom Landinijem]] (umrl 1397), in angleški ''dontenance angloise'' (dobesedno ''angleški način'') z najvidnejšim skladateljem [[John Dunstaple|Johnom Dunstaplejem]] (umrl 1453), sta v glasbo vnesla harmonične inovacije, ki so oblikovale kasnejšo [[Renesančna glasba|renesančno glasbo]].{{sfn|Schulenberg|2000|pp=102–105}} Z ustanavljanjem novih šol in univerz se je pismenost izboljšala po vsej Evropi. Šole so pogosto sponzorirale mestne oblasti ali premožni posamezniki.{{sfn|Denley|2001|p=287}}{{sfn|Vale|2001|p=346}} Iznajdba tiskarskega stroja s premičnimi črkami je poenostavila množično izdajo knjig, konkurenca med založbami pa je prispevala k hitremu širjenju novic in idej.{{sfn|Lee|2021|pp=131–134}} Več dejavnikov, predvsem naraščajoče povpraševanje po zlatu in želja evropskih trgovcev, da bi se izognili carinskim dajatvam, je spodbudilo iskanje neposredne pomorske poti v [[Indija|Indijo]] ob afriški obali. Sprva so bili vodilni raziskovalci [[Portugalci]]: [[Dinis Dias]] je leta 1444 pristal na [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]], [[Bartolomeu Dias]] (umrl 1500) je leta 1486 odplul do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], [[Vasco da Gama]] (umrl 1524) pa je leta 1498 dosegel Indijo. Po obisku afriških trgov s sužnji so se Portugalci močno zapletli v trgovino s sužnji z Evropo in muslimanskim svetom.{{sfn|Fossier|1986|p=490}} [[Krištof Kolumb]] je predlagal alternativno zahodno pot do Indije. Za svoje raziskovalno potovanje, ki je pripeljalo do evropskega odkritja [[Amerika|Amerike]] leta 1492, je pridobil podporo [[Izabela I. Kastiljska|Isabelle Kastiljske]].{{sfn|Denley|2001|pp=284–285}}{{sfn|Fossier|1986|pp=492–493}} ===Tehnološki in vojaški razvoj=== [[Slika:Crescenzi calendar.jpg|thumb|upright=1.3|Delo po mesecih, kmetijski koledar iz rokopisa priročnika o kmetovanju Pietra de Crescenzija, napisan okoli leta 1470]] S povečanjem proizvodnje tkanin, druge največje gospodarske dejavnosti za kmetijstvom,{{sfn|Epstein|2009|pp=193–194}} se je povečala reja ovac z dolgo volno, ki je omogočila predenje trdnejših prej.{{sfn|Epstein|2009|pp=193–194}} Z uvedbo gumbov za zapenjanje oblačil se je izboljšalo prileganje oblačil.{{sfn|Singman|1999|p=38}} V kovinarstvu je [[plavž]] povečal količino in kakovost železa.{{sfn|Epstein|2009|pp=203–204}} V Benetkah je bil leta 1447 sprejet zakon o patentih, ki je izumiteljem podelil desetletni monopol nad njihovimi izumi.{{sfn|Epstein|2009|p=213}} Povečani davčni prihodki so omogočili zaposlovanje vedno večjega števila plačancev,{{sfn|Watts|2014|p=221}} tako da so se sredi 14. stoletja v vojnah začeli boriti borili predvsem poklicni vojaki.{{sfn|Wickham|2016|p=212}} Plačance so sprva najemali samo v vojnah, potem pa je bila v poznih 1440. letih v Franciji ustanovljena prva stalna plačana vojska.{{sfn|Vale|2001|p=323}} [[Osmansko cesarstvo]] je okoli leta 1438 ustanovilo pehotne enote [[janičar]]jev, sestavljene iz ugrabljenih krščanskih fantov.{{sfn|Sedlar|1994|pp=241–242}} Na [[Češka|Češkem]] so se začele [[Husitske vojne|husitske verske vojne]], v katerih so na začetku prepričljivo zmagovali husiti z uporabo utrdb iz vozov.{{sfn|Sedlar|1994|p=233}} V začetku 14. stoletja so bili omenjeni prvi [[top]]ovi, okoli leta 1360 pa se je začela hitro širiti uporaba poceni [[Pištola|pištol]].{{sfn|Nicolle|1996|pp=294–298}} ===Umetnost in arhitektura=== Najbogatejši italijanski in francoski knezi so redno najemali tuje umetnike, kar je privedlo do zbliževanja dvornih slogov. [[Gotska umetnost]] se je okoli leta 1400 razširila na večino Evrope in ustvarila mojstrovine v kiparstvu in miniaturi.{{sfn|Adams|2011|pp=237–240}}{{sfn|Benton|2002|p=253–256}} Po vsej Evropi se je razširila posvetna umetnost. Premožni trgovci v [[Italija|Italiji]] in [[Flandrija|Flandriji]] so v 15. stoletju postali pomembni [[mecen]]i, ki so naročali svoje [[portret]]e in kupovali vedno več luksuznih predmetov, kot so nakit, bogato okrašene skrinje in lončenina iz [[Majolika|majolike]].{{sfn|Lightbown|1978|p=78}} V Franciji in Flandriji je tkanje [[Tapiserija|tapiserij]] postalo velika luksuzna industrija.{{sfn|Benton|2002|pp=257–262}} [[Slika:Ghent Altarpiece Google Art Project.jpg|thumb|300px|''[[Gentski oltar]]'' slikarja [[Jan van Eyck|Jana van Eycka]], ki meri 5,2 x 3,75 m.<ref>Praet & Martens (2020), 50.</ref>]] [[Firence]] so postale središče intelektualnega in umetniškega življenja večino ''[[Quattrocento|quattrocenta]]''. [[Medičejci]], najvplivnejša firenška družina, so zbrali pomembno zbirko klasičnih kipov in jo dali na ogled lokalnim umetnikom. Toskanski arhitekt [[Filippo Brunelleschi]] (umrl 1446) je pred načrtovanjem kupole [[Firenška stolnica|Firenške stolnice]] preučil rimski [[Panteon, Rim|Panteon]]. Pomembna inovacija v slikarstvu je bila [[Perspektiva (likovna umetnost)|enotočkovna perspektiva]], ki je ustvarila vtis globine. Umetniki zgodnje [[Renesansa|renesanse]] so v umetniških delih obnovili [[Akt (upodobitev)|akt]] in erotiko, vključno s homoerotiko, kot sta [[Sandro Botticelli|Boticellijevo]] (umrl 1510) ''[[Rojstvo Venere (Botticelli)|Rojstvo Venere]]'' in [[Donatello|Donatellov]] (umrl 1466) bronasti kip [[David (Donatello)|Davida]].{{sfn|Adams|2011|pp=241–253, 264}} Flamski slikarji so temeljiti izboljšali svojo tehniko. Ko je [[Jan van Eyck]] (umrl 1441) dokončal svoj [[Gentski oltar]], je z oljno barvo ustvaril prosojno površino in grmičke bolj naravne.{{sfn|Adams|2011|pp=265–267}} Sredi 15. stoletja so tiskarne po vsej Evropi začele množično tiskati poceni igralne karte in primitivne verske podobe. Knjižni bloki, lesorezi z ilustracijami in besedilom, so hitro postali priljubljeni. S to tehniko sta bili natisnjeni ''[[Biblia pauperum]]'' (''Biblija revežev'') in ''[[Ars moriendi]]'' (''Umetnost umiranja'').{{sfn|Griffiths|1996|pp=17–18, 137}} Zelo brane so postale grozljive zgodbe, vključno z nemškimi knjižicami, ki so opisovale okrutna dejanja vlaškega kneza [[Vlad III. Drakula|Vlada Drakule]] (vladal 1456–1462).{{sfn|Sedlar|1994|p=451}} Leta 1493 je izšla ''[[Nürnberška kronika]]'', prva obsežna ilustrirana tiskana knjiga.{{sfn|Griffiths|1996|p=18}} == Sodobne percepcije in zgodovinopisje== Srednjeveško obdobje je pogosto opisano kot obdobje barbarstva, nevednosti in vraževerja, ki je verske avtoritete postavljalo nad osebno izkušnjo in razum. Mnenje je dediščina [[Renesansa|renesanse]] in [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ko so razsvetljenci dvignili razum nad vero in začeli svojo kulturo primerjali s preteklostjo.{{sfn|Davies|1996|pp=291–293}} Prepričanje, da so vsi ljudje v srednjem veku verjeli, da je Zemlja ploščata, je napačno.{{sfn|Russel|1991|pp=49–58}} Predavatelji na srednjeveških univerzah so običajno trdili, da dokazi kažejo, da je Zemlja krogla.{{sfn|Grant|1994|pp=626–630}} V 19. stoletju je brutalnost [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] sprožila nostalgijo po srednjem veku. Srednji vek je navdihnil več vplivnih intelektualcev, vključno z britanskim zgodovinarjem [[Thomas Carlyle|Thomasom Carlylejem]] (umrl 1881), francoskim arhitektom [[Eugène Viollet-le-Duc|Eugènom Viollet-le-Ducom]] (umrl 1879) in nemškim skladateljem [[Richard Wagner|Richardom Wagnerjem]] (umrl 1883). Romantični nacionalizem je iskal izvor modernih narodov v srednjem veku, spodbujal narodno prebujenje zatiranih etničnih skupin in ekspanzionizem imperijev.{{sfn|Rubin|2014|pp=6–9}} Profesionalizacija preučevanja zgodovine se je začela z nemškim zgodovinarjem [[Leopold von Ranke|Leopoldom von Rankejem]] (umrl 1886). Von Ranke je poudarjal pomembnost primarnih virov in preučeval več vidikov zgodovine, vendar so se njegovi učenci osredotočali predvsem na politično zgodovino. Zgodovinarji francoske šole ''Annales'', kot je bil [[Marc Bloch]] (umrl 1944), so razširili svojo perspektivo in preučevali kulturo, družbo in identiteto. [[Marksizem]] je s svojim poudarkom na razrednem konfliktu vplival na zgodovinske raziskave v sovjetskem bloku. Monografije o srednjeveški zgodovini določenih družbenih skupin, kot so ženske, Judje, sužnji, krivoverci in homoseksualci, so redno izhajale od 70. let prejšnjega stoletja s pritokom ljudi iz različnih družbenih okolij na univerze.{{sfn|Arnold|2021|pp=8–15}} ==Srednji vek na Slovenskem== ===Stari vek in zgodnji srednji vek=== Na slovenskem ozemlju so pred prihodom Rimljanov živela [[Iliri|ilirska]], kasneje tudi [[Kelti|keltska]] plemena. Ukvarjala so se predvsem s poljedelstvom, živinorejo in pastirstvom in so gospodarsko zaostajala za Rimljani. Rimsko cesarstvo je začelo prodirati na slovensko ozemlje po ustanovitvi [[Oglej]]a (Aquileia) leta 181 pr. n. št. Zahodni del današnje Slovenije je bil vključen v [[Rimska Italija|X. regijo Italije]], vzhodna pa v provinco [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. Priseljenci in romanizirani staroselci so ustanovili mesta [[Emona]] (danes [[Ljubljana]]), Celeia (danes [[Celje]]), Poetovio (danes [[Ptuj]]), in [[Neviodunum]] (danes Drnovo pri Krškem). Slovenski prostor je bil opustočen med [[Markomanske vojne|markomanskimi vojnami]], vdori [[Markomani|Markomanov]], [[Jazigi|Jazigov]] in drugih germanskih plemen in epidemijami kužnih bolezni. Proti koncu 3. stoletja so bile zgrajene prve krščanske cerkve, v naslednjih treh stoletjih pa so se ustanovile škofije, ki so spadale pod Oglejsko metropolijo. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na Slovenskem slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, ki so se pomikala proti Italiji. Domače prebivalstvo se je začelo seliti iz mest v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletju so prek Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]], ob koncu 5. stoletja [[Ostrogoti]] in v 6. stoletju [[Langobardi]]. Ostrogoti so ustanovili svoje [[Italsko kraljestvo (476–493)|Italsko kraljestvo]], v katero so bili vključeni [[Norik (rimska provinca)|Norik]], [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. ===Naselitev Slovanov=== V 6. stoletju so se na širšem ozemlju vzhodnih [[Alpe|Alp]] začeli naseljevati [[Slovani]] (Slověni<ref name=":9">Sket, Jakob (1893). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF ''Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča''], str. 1</ref>). Prvi naselitveni val se je zgodil okoli leta 550 iz današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val se je zgodil po odhodu Langobardov z našega ozemlja v Italijo leta 568. V prostor so se začeli naseljevati tudi [[Avari]]. Ostanki romaniziranih staroselcev so deloma ohranili krščanstvo. Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe potrjujejo propadi škofij v vzhodnoalpskem prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba vere, poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev nove, slovanske in kasneje slovenske govorice. Meja med Slovani in Tirolci se je že takrat začasno ustalila na vzhodnem Tirolskem, meja z Langobardi pa 7. stoletju na robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. ===Kneževini Karantanija in Karniola=== [[Slika:Carantania 800 AD.PNG|thumb|right|250px|Najverjetnejši obseg Karantanije okoli leta 800]] Slovani v Vzhodnih Alpah in Panoniji so bili podložniki avarskega kagana. Nekje med letoma 622{{sfn|Grafenauer |2000|p=94}} in 626 {{sfn|Curta|2001|p=109}} se je začel obsežen slovanski upor proti njim pod [[Samo (kralj)|Samovim]] vodstvom. Upor je zajel ozemlje današnje [[Češka|Češke]] in Moravske in verjetno del Vzhodnih Alp. Poraz Avarov pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] je tako omajal moč Avarov,{{sfn|Simonitti, Štih|1996|p=30}} da so se jim uprla tudi druga slovanska plemena. {{sfn|Hauptman |1999|p=37}} [[Samova plemenska zveza|Samovi plemenski zvezi]] se je pridružil velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk]]a.{{sfn| Korošec|1999|p=17}}{{sfn|Wolfram|1991|p=177}} Samo je vladal do svoje smrti leta 658,{{sfn|Simoniti, Štih|1996|p=30}} po njegovi smrti pa se je zveza plenem od Labe in morda celo do Jadrana hitro razkrojila.{{sfn|Grafenauer2000|p=97}} »Krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski Grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati [[Karantanija]], je ohranila neodvisnost. Z vladanjem kneza [[Hotimir]]a leta 751 se je začelo pokristjanjevanje Karantancev, ki je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788 je bila Karantanija vključena v frankovsko državo. Leta 819 se je začel upor [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti Frankom, kateremu so se leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še isto leto poraženi. Po zadušitvi upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in domače slovanske kneze zamenjali s frankovskimi grofi. Poseben obred [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz časa Karantanije se je kljub temu ohranil vse do leta 1414. Na tam ozemlju se je ohranilo tudi slovansko plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[Slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.<ref>Dr. Aleš Iglič. [http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf O uporabi slovenščine med plemstvom].</ref><ref>Fran Kotnik. [http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ Dvoje slovenskih fevdnih priseg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}.</ref> [[Slika:Karniola around 800.png|thumb|right|250px|Verjetni obseg Karniole okoli leta 800]] Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je v zgornjem [[Posavje|Posavju]] na prehodu iz 8. v 9. stoletje razvila slovanska plemenska kneževina/dežela [[Karniola]] s središčem v Carniumu, današnjem [[Kranj]]u. Karniolo kot domovino Slovanov (''Carniola, patria Sclavorum'') v 8. stoletju omenja langobardski kronist [[Pavel Diakon]]. Leta 795 je izpričan vojskovodja in domnevni karniolski knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo Franki po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega spremenili v mejno grofijo. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]] je listina Rižanskega zbora, ki ga je okoli leta 804 v [[Rižana (naselje)|Rižani]] pri [[Koper|Kopru]] sklical gradeški patriarh [[Fortunacijan Oglejski|Fortunat]]. V listini je zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo frankovsko oblast, da Slovane, ki so se nastanili v okolico mest, prežene v kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<ref>Boris Gombač. Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, str. 43</ref><ref>Ramiro Udina. Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino.</ref> ===Frankovska država=== [[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|desno|250px|Frankovska država v letih 768-814]] Po neuspešnem vdoru [[Bolgari|Bolgarov]] v Panonsko nižino in njihovem izgonu je [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v fevd [[Pribina|Pribini]], nekdanjemu knezu [[Kneževina Nitra|Nitre]]. Pribina je bil leta 847 imenovan za grofa in dobil v last ozemlje Spodnje Panonije s sedežem v [[Blatenski Kostel|Blatenskem Kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]], ki se je iztrgal frankovskemu vplivu, vendar je bil okoli leta 876 odstranjen. Kratko obdobje samostojnosti panonske slovanske kneževine se je končalo. Ozemlje je bilo ponovno vključeno v [[Panonska marka|Vzhodno marko]]. V času vlade [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je Koroška postala središče Vzhodne marke in dobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je krepila fevdalizacija, ki se je končala z vdorom Madžarov ob koncu 9. stoletja. ===Sveto rimsko cesarstvo=== [[Slika:Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png|thumb|desno|250px|Vojvodina Bavarska v 10. stoletju]] S spremembo oblasti se je uvedla uprava, ki je temeljila na mejnih grofijah – markah oz. krajinah. Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala vojvodina, podredil sosednje mejne grofije: Karantansko, Podravsko, Savinjsko, Kranjsko, Istrsko, Furlansko in Veronsko marko. Ta na pol samostojna tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati dežele. V tem obdobju se je utrdil [[Fevdalizem|fevdalni sistem]]. Priselile so se pomembne plemiške rodbine, zgrajeni so bili prvi gradovi, okrepila se je kolonizacija in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. V tem času so bili napisani [[Brižinski spomeniki]]. V visokem srednjem veku so se na ozemlju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška in Istra. ===Habsburžani=== [[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|right|250px|Širjenje vpliva Habsburžanov {{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}} {{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med letoma 1282 in 1521}} {{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med letoma 1521 in 1650}} {{legenda|#FFD700|pridobljeno med letoma 1650 in 1700}} {{legenda| #FFFF00|pridobljeno med letoma 1700 in 1800}} {{legenda| #98FB98|pridobljeno med letoma 1800 in 1815}} {{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]] Leta 1246 so izumrli štajerski in avstrijski vojvode [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla ogrski kralj [[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] in češki kralj [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl še koroški vojvoda in kranjski deželni knez [[Ulrik III. Spanheim]]. Njegove posesti je takoj zasedel njegov bratranec Otokar II., ki je leta 1272 z izvolitvijo za generalnega poglavarja prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem zavladal na ozemlju od Češke do Jadranskega morja. Nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev na novo pridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je bil Otokar II. ubit. Po njegovi smrti se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med Habsburžani in majnhardinsko vejo goriških grofov. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma [[Albreht II. Nemški|Albrehtu]] in [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfu II.]], Koroško v fevd goriškim grofom, Kranjsko pa goriškim grofom v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so njihove posesti podedovali Habsburžani. Slednji so leta 1374 podedovali še Pazinsko grofijo v Istri in Metliko v Beli krajini. Ko so se jim podredili še devinski gospodje so Habsburžani leta 1366 dosegli Jadransko morje in leta 1382 [[Trst]]. Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, zveze s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa so jim omogočile širitev posesti na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v kneze, kar je omogočilo ustanovitev [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje je hkrati sprožilo vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo morali po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani ubraniti v vojni za celjsko dediščino, ki je trajala do leta 1460. [[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|right|250px|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]] Konec srednjega veka v 15. in 16. stoletju so dogajanja na slovenskem ozemlju zaznamovali [[turški vpadi]]. Prvi vpad se je odvil leta 1408, v okolici Metlike. Nezadovoljstvo zaradi preslabe obrambe pred Turki in uvajanja novih davkov, predvsem v naravi, in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je leta 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Upori so se s krvavimi porazi upornikov nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja. Leta 1518 je bilo v [[Innsbruck]]u zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel, na katerem so sklenili utrditi obrambo pred Turki in določili dedno celovitost habsburških dednih dežel. == Sorodne teme == * [[srednjeveška književnost]] * [[srednjeveška arhitektura]] * [[Zgodovina umetnosti#Umetnost srednjega veka|srednjeveška umetnost]] * [[srednjeveška glasba]] * [[srednjeveška kuhinja]] * [[vojaška oprema v srednjem veku]] * [[srednjeveške vladarske rodbine]] * [[periodizacija zgodovine]] == Opombe== {{sklici|group=note|20em}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{navedi knjigo|last=Adams|first=Laurie Schneider|orig-year=1994|year=2011|title=A History of Western Art|edition=Fifth|url=https://archive.org/details/A_History_of_Western_Art/page/n3/mode/2up|publisher=McGraw Hill|isbn=978-0-07-337922-7}} *{{navedi knjigo|last=Arnold|first=John H.|author-link=|orig-year=2008|year=2021|title=What is Medieval History|edition=Second|series=What is History?|url=https://www.politybooks.com/bookdetail?book_slug=what-is-medieval-history-2nd-edition--9781509532551|publisher=Polity|isbn=978-1-5095-3256-8}} *{{navedi knjigo|last=Arnold|first=Rebecca|year=2009|title=Fashion: A Very Short Introduction|url=https://global.oup.com/academic/product/fashion-a-very-short-introduction-9780199547906?cc=us&lang=en&|series=Very Short Introductions|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-954790-6}} *{{navedi knjigo|last=Backman|first=Clifford R.|orig-year=2009|year=2022|title=The Worlds of Medieval Europe|edition=Fourth|url=https://global.oup.com/academic/product/the-worlds-of-medieval-europe-9780197571538?q=The%20Worlds%20of%20Medieval%20Europe&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-1975-7153-8}} *{{navedi knjigo|last=Barber|first=Malcolm|author-link=|orig-year=1992|year=2004|title=The Two Cities: Medieval Europe 1050–1320|edition=Second|url=https://www.routledge.com/The-Two-Cities-Medieval-Europe-10501320/Barber/p/book/9780415174152|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-17415-2}} *{{navedi knjigo|last=Bartlett|first=Robert|author-link=|orig-year=1993|year=1994|title=The Making of Europe: Conquest, Colonization and Cultural Change, 950–1350|url=https://www.penguin.co.uk/books/14965/the-making-of-europe-by-robert-bartlett/9780140154092|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-140-15409-2}} * Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. *{{navedi knjigo|last=Benton|first=Janetta Rebold|author-link=|year=2002|title=Art of the Middle Ages|series=World of Art|url=http://thamesandhudson.com/art-of-the-middle-ages-9780500203507|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-20350-7}} *{{navedi knjigo|last=Bitel|first=Lisa M.|year=2002|title=Women in Early Medieval Europe, 400–1100|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/us/universitypress/subjects/history/european-history-450-1000/women-early-medieval-europe-4001100?site_view=mobile|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-59773-9}} *{{navedi knjigo|last=Brown|first=Peter|author-link=|orig-year=1971|year=1989|title=The World of Late Antiquity, AD 150–750|series=Library of World Civilization|url=https://archive.org/details/worldoflateantiq0000brow|publisher=W.W. Norton & Company|isbn=978-0-393-95803-4}} * Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica. * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003. * {{navedi knjigo|last=Brown|first=Thomas|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|url=https://archive.org/details/isbn_9780192852205|orig-year=1988|year=2001|chapter=The Transformation of the Roman Mediterranean, 400–900|pages=[https://archive.org/details/isbn_9780192852205/page/n18 1]–62|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{navedi knjigo|last=Chazan|first=Robert|author-link=|year=2006|title=The Jews of Medieval Western Christendom, 1000–1500|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/us/universitypress/subjects/history/european-history-1000-1450/jews-medieval-western-christendom-10001500?format=PB|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-84666-0}} *{{navedi knjigo|last=Colish|first=Marcia L.|author-link=|orig-year=1997|year=2002|title=Medieval Foundations of the Western Intellectual Tradition, 400–1400|series=The Yale Intellectual History of the West|url=https://yalebooks.yale.edu/book/9780300078527/medieval-foundations-of-the-western-intellectual-tradition/|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-07852-7}} *{{navedi knjigo|last=Collins|first=Roger|author-link=|orig-year=1991|year=2010|title=Early Medieval Europe, 300–1000|edition=Third|series=History of Europe|url=https://www.bloomsbury.com/uk/early-medieval-europe-3001000-9780230006737/|publisher=Macmillan International Higher Education, Red Globe Press|isbn=978-0-333-69381-0}} *{{navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|author-link=|year=2019|title=Eastern Europe in the Middle Ages (500–1300), ''Volume I''|series=Brill's Companion to European History|url=https://brill.com/display/title/34623?rskey=2fUyZ0&result=1|publisher=Brill Publishers|isbn=978-90-04-41534-8}} *{{navedi knjigo|last=Davies|first=Norman|author-link=|year=1996|title=Europe: A History|url=https://archive.org/details/europehistory00davi_0|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-520912-9}} *{{navedi knjigo|last=Denley|first=Peter|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|url=https://archive.org/details/isbn_9780192852205|orig-year=1988|year=2001|chapter=The Mediterranean in the Age of Renaissance, 1200–1500|pages=[https://archive.org/details/isbn_9780192852205/page/235 235]–296|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{navedi knjigo|last=Dodwell|first=C. R.|author-link=|year=1993|title=The Pictorial Arts of the West: 800–1200|series=Pelican History of Art|url=https://archive.org/details/pictorialartsofw00dodw|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-06493-3}} *{{navedi knjigo|last=Ellenblum|first=Ronnie|author-link=|year=2012|title=The Collapse of the Eastern Mediterranean: Climate Change and the Decline of the East, 950–1072|url=https://www.cambridge.org/core/books/collapse-of-the-eastern-mediterranean/92C6970E1D450DC41EA44B9DD1B53696|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-02335-2}} *{{navedi knjigo|last=Epstein|first=Steven A.|year=2009|title=An Economic and Social History of Later Medieval Europe, 1000–1500|url=https://www.cambridge.org/hu/universitypress/subjects/history/european-history-1000-1450/economic-and-social-history-later-medieval-europe-10001500?format=HB&isbn=9780521880367|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-70653-7}} *{{navedi knjigo|last=Fassler|first=Margot|author-link=|year=2014|title=Music in the Medieval West: Western Music in Context|url=https://archive.org/details/fassler-2014-music-in-the-medieval-west/mode/2up|series=Western Music in Context: A Norton History|publisher=W.W. Norton & Company|isbn=978-0-393-92915-7}} *{{navedi knjigo|last=Fine|first=John V. A.|author-link=|orig-year=1987|year=2009|title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|url=https://press.umich.edu/Books/T/The-Late-Medieval-Balkans|publisher=The University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08260-5}} *{{navedi knjigo|last=Fossier|first=Robert|author-link=|editor-last=Fossier|editor-first=Robert|translator=Sarah Hanbury Tenison|title=1250–1520|orig-year=1983|year=1986|chapter=From Europe to the World|pages=454–493|series=The Cambridge Illustrated History of the Middle Ages|volume=III|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-26646-8}} *{{navedi knjigo|last=Fößel|first=Amalie|editor1-last=Bennett|editor1-first=Judith M.|editor1-link=|editor2-last=Karras|editor2-first=Ruth Mazo|editor2-link=|title=The Oxford Handbook of Women and Gender in Medieval Europe|orig-year=2013|year=2016|chapter=The Political Traditions of Female Rulership in Medieval Europe|pages=68–83|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-877938-4}} *{{navedi knjigo|last=Fried|first=Johannes|author-link=|translator=Peter Lewis|orig-year=2009|year=2015|title=The Middle Ages|url=https://www.hup.harvard.edu/books/9780674055629|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-05562-9}} *{{navedi knjigo|last1=Gies|first1=Frances|last2=Gies|first2=Joseph|year=1973|title=Life in a Medieval City|url=https://www.barnesandnoble.com/w/life-in-a-medieval-city-joseph-gies/1100616785|publisher=Apollo Editions|isbn=978-0-8152-0345-2}} *{{navedi knjigo|last=Grant|first=Edward|author-link=|year=1994|title=Planets, Stars, and Orbs: The Medieval Cosmos, 1200–1687|url=https://www.cambridge.org/hu/universitypress/subjects/physics/history-philosophy-and-foundations-physics/planets-stars-and-orbs-medieval-cosmos-12001687?format=PB&isbn=9780521138680|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-43344-0}} *{{navedi knjigo|last=Grant|first=Edward|year=2001|title=God and Reason in the Middle Ages|url=https://www.cambridge.org/core/books/god-and-reason-in-the-middle-ages/42D9FCC561B218470C7415DAE06C26E7|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80279-6}} *{{navedi knjigo|last=Griffiths|first=Antony|author-link=|year=1996|title=Prints and Printmaking: An Introduction to the History and Techniques|url=https://archive.org/details/printsprintmakin00grif/mode/2up|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-20714-1}} *{{navedi knjigo|last=Grzymała-Busse|first=Anna|author-link=|year=2023|title=Sacred Foundations: The Religious and Medieval Roots of the European State|url=https://press.princeton.edu/books/paperback/9780691245089/sacred-foundations|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-6912-4508-9}} *{{navedi knjigo|last=Hamilton|first=Bernard|orig-year=1986|year=2003|title=Religion in the Medieval West|edition=Second|publisher=Hodder&Stoughton|isbn=978-0-340-80839-9}} *{{navedi knjigo|last=Hankins|first=James|author-link=|editor-last=Hankins|editor-first=James|year=2001|title=Leonardo Bruni: History of the Florentine People|chapter=Introduction|pages=ix–xviii|series=The I Tatti Renaissance Library|url=https://archive.org/details/historyofflorent00brun|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-00506-8}} *{{navedi knjigo|last=Harris|first=Stephen J.|editor1-last=Harris|editor1-first=Stephen J.|editor2-last=Grigsby|editor2-first=Bryon L.|year=2008|title=Misconceptions About the Middle Ages|chapter=Introduction|pages=1–27|series=Routledge Studies in Medieval Religion and Culture|volume=7|url=https://www.routledge.com/Misconceptions-About-the-Middle-Ages/Harris-Grigsby/p/book/9780415871136|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-87113-6}} *{{navedi knjigo|last=Heather|first=Peter|author-link=|orig-year=2005|year=2006|title=The Fall of the Roman Empire: A New History of Rome and the Barbarians|url=https://global.oup.com/academic/product/the-fall-of-the-roman-empire-9780195159547?q=Peter%20Heather%20The%20Fall%20of%20the%20Roman%20Empire&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-532541-6}} *{{navedi knjigo|last=Henderson|first=George|author-link=|orig-year=1972|year=1993|title=Early Medieval|series=Medieval Academy Reprints for Teaching|volume=29|url=https://utorontopress.com/9780802069849/early-medieval/|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-6984-9|access-date=2024-10-31|archive-date=2024-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240506022828/https://utorontopress.com/9780802069849/early-medieval/|url-status=dead}} *{{navedi knjigo|last=Heng|first=Geraldine|author-link=|year=2021|title=The Global Middle Ages|series=Elements in the Global Middle Ages|url=https://www.cambridge.org/core/elements/abs/global-middle-ages/8A93324E51AC2137A659ACD266A9165C|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-16116-9}} *{{navedi knjigo|last=Hoffmann|first=Richard C.|year=2014|title=An Environmental History of Medieval Europe|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/core/books/an-environmental-history-of-medieval-europe/BC5AACBBD6500062F43F33FE15D539C5|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-70037-5}} *{{cite journal|last1=Holmes|first1=Catherine|last2=Standen|first2=Naomi|author2-link=|date=November 2018|title=Introduction: Towards a Global Middle Ages|journal=Past&Present|volume=238|issue=suppl_13|pages=1–44|publisher=Oxford University Press|doi=10.1093/pastj/gty030|doi-access=free|issn=0031-2746}} *{{navedi knjigo|last=Hoppin|first=Richard H.|author-link=|year=1978|title=Medieval Music|series=A Norton Introduction to Music History|url=https://archive.org/details/medievalmusic00hopp/mode/2up|publisher=W.W. Norton&Company|isbn=978-0-393-09090-1}} *{{navedi knjigo|last=Hornby|first=A. S.|author-link=|editor1-last=Wehmeier|editor1-first=Sally|editor2-last=McIntosh|editor2-first=Colin|editor3-last=Turnbull|editor3-first=Joanna|editor4-last=Ashby|editor4-first=Michael|orig-year=1948|year=2005|title=Oxford Advanced Learner's Dictionary|url=https://archive.org/details/oxfordadvancedle00asho|edition=Seventh|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-431606-4}} *{{navedi knjigo|last=Ilardi|first=Vincent|year=2007|title=Renaissance Vision from Spectacles to Telescopes|series=Memoires of the American Philosophical Society|volume=259|url=https://archive.org/details/bub_gb_peIL7hVQUmwC|publisher=American Philosophical Society|isbn=978-0-87169-259-7}} *{{navedi knjigo|last=James|first=Edward|author-link=|year=2009|title=Europe's Barbarians: AD 200–600|series=The Medieval World|url=https://www.routledge.com/Europes-Barbarians-AD-200-600/James/p/book/9780582772960|publisher=Pearson Longman|isbn=978-0-582-77296-0}} *{{navedi knjigo|last=Jordan|first=William Chester|author-link=|orig-year=2001|year=2002|title=Europe in the High Middle Ages|series=The Penguin History of Europe|volume=III|url=https://www.penguin.co.uk/books/15538/europe-in-the-high-middle-ages-by-william-jordan/9780140166644|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-140-16664-4}} *{{navedi knjigo|last=Keen|first=Maurice|author-link=|orig-year=1968|year=1976|title=The Pelican History of Medieval Europe|url=https://archive.org/details/pelicanhistoryof00keen|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-021085-9}} *{{navedi knjigo|last=Kitzinger|first=Ernst|author-link=|orig-year=1940|year=1969|title=Early Medieval Art in the British Museum|edition=Second|publisher=Trustees of the British Museum|sbn=7141-1327-1}} *{{navedi knjigo|last=Lasko|first=Peter|author-link=|year=1972|title=Ars Sacra, 800–1200|url=https://archive.org/details/arssacra800120000unse|series=The Pelican History of Art|publisher=Penguin Books|sbn=14-056036-X}} *{{navedi knjigo|last=Lee|first=Alexander|editor-last=Lazzarini|editor-first=Isabella|editor-link=|title=The Later Middle Ages|year=2021|chapter=Culture and the Arts|pages=109–134|series=Short Oxford History of Europe|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-873163-4}} *{{navedi knjigo|last=Lightbown|first=Ronald W.|author-link=|year=1978|title=Secular Goldsmiths' Work in Medieval France: A History|series=Reports of the Research Committee of the Society of Antiquaries of London|volume=36|publisher=Thames & Hudson|isbn=978-0-500-99027-8}} *{{navedi knjigo|last=Lindberg|first=David C.|author-link=|editor1-last=Lindberg|editor1-first=David C.|editor2-last=Numbers|editor2-first=Ronald L.|editor2-link=|title=When Science and Christianity Meet|year=2003|chapter=The Medieval Church Encounters the Classical Tradition: Saint Augustine, Roger Bacon, and the Handmaiden Metaphor|pages=7–32|url=https://press.uchicago.edu/ucp/books/book/chicago/W/bo3635190.html|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-48214-9}} *{{navedi knjigo|last=Lock|first=Peter|year=2006|title=The Routledge Companion to the Crusades|series=Routledge Companions to History|url=https://www.routledge.com/The-Routledge-Companion-to-the-Crusades/Lock/p/book/9780415393126|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-39312-6}} *{{navedi knjigo|last=McCormick|first=Michael|orig-year=2001|year=2010|title=Origins of the European Economy: Communications and Commerce, AD 300–900|url=https://www.cambridge.org/core/books/origins-of-the-european-economy/D876211E6D0F00483666CF2FBAE84550|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66102-7}} *{{cite journal|last=Mommsen|first=Theodore E.|author-link=|date=April 1942|title=Petrarch's Conception of the 'Dark Ages'|url=https://archive.org/details/sim_speculum_1942-04_17_2/page/n68|journal=Speculum|volume=17|issue=2|pages=226–242|publisher=The University of Chicago Press|jstor=2856364|doi=10.2307/2856364|issn=0038-7134}} *{{navedi knjigo|last=Morris|first=Rosemary|author-link=|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|url=https://archive.org/details/isbn_9780192852205|orig-year=1988|year=2001|chapter=Northern Europe Invades the Mediterranean, 900–1200|pages=[https://archive.org/details/isbn_9780192852205/page/175 175]–234|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{cite journal|last=Murray|first=Alexander|year=2004|title=Should the Middle Ages Be Abolished?|journal=Essays in Medieval Studies|volume=21|pages=1–22|publisher=West Virginia University Press|doi=10.1353/ems.2005.0010|issn= 1538-4608}} *{{navedi knjigo|last=Naismith|first=Rory|year=2023|title=Making Money in the Early Middle Ages|url=https://press.princeton.edu/books/hardcover/9780691177403/making-money-in-the-early-middle-ages|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-17740-3}} *{{navedi knjigo|last=Nees|first=Lawrence|year=2002|title=Early Medieval Art|series=Oxford History of Art|url=https://global.oup.com/academic/product/early-medieval-art-9780192842435?q=Early%20Medieval%20Art&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-284243-5}} *{{navedi knjigo|last=Nicolle|first=David|author-link=|year=1996|title=Medieval Warfare Source Book, Volume I: Warfare In Western Christendom|publisher=Arms and Armour Press|isbn=978-1-854-09236-6}} *{{navedi knjigo|editor1-last=Onions|editor1-first=C.T.|editor1-link=|editor2-last=Friedrichsen|editor2-first=G. W. S.|editor3-last=Burchfield|editor3-first=R. W.|editor3-link=|orig-year=1966|year=1994|title=The Oxford Dictionary of English Etymology|url=https://archive.org/details/oxforddictionary0000unse_w8t3|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-861112-7}} *{{cite encyclopedia|last=Peters|first=Ted|author-link=|editor-last=Jones|editor-first=Lindsay|year=2005|title=Science and Religion|page=8182|encyclopedia=Encyclopedia of Religion|edition=Second|volume=12 (Transcendental meditation - Zwingli, Huldrych)|publisher=Macmillan Reference|isbn=978-0-02-865980-0}} *{{navedi knjigo|last=Power|first=Daniel|year=2006|title=The Central Middle Ages: Europe 950–1320|series=The Short Oxford History of Europe|url=https://global.oup.com/academic/product/the-central-middle-ages-9780199253111?q=The%20Central%20Middle%20Ages&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-925312-8}} *{{navedi knjigo|last=Ramirez|first=Janina|author-link=|year=2022|title=Femina: A New History of the Middle Ages, Through the Women Written Out of It|url=https://www.penguin.co.uk/books/442293/femina-by-ramirez-janina/9780753558263|publisher=W.H. Allen & Co.|isbn=978-0-7535-5957-4}} *{{navedi knjigo|last=Ringrose|first=Kathryn M.|editor1-last=Bennett|editor1-first=Judith M.|editor1-link=|editor2-last=Karras|editor2-first=Ruth Mazo|editor2-link=|title=The Oxford Handbook of Women and Gender in Medieval Europe|orig-year=2013|year=2016|chapter=The Byzantine Body|pages=362–378|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-877938-4}} *{{navedi knjigo|last=Rubin|first=Miri|author-link=|year=2014|title=The Middle Ages: A Very Short Introduction|url=https://global.oup.com/academic/product/the-middle-ages-a-very-short-introduction-9780199697298?prevNumResPerPage=20&prevSortField=2&resultsPerPage=20&sortField=2&type=listing&start=80&lang=en&cc=us|series=Very Short Introductions|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-969729-8}} *{{navedi knjigo|last=Russel|first=Jeffrey Burton|author-link=|year=1991|title=Inventing the Flat Earth: Columbus and Modern Historians|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-0-275-95904-3}} * {{cite encyclopedia |last=Schulenberg |first=David |editor-last1=Rice |editor-first1=Timothy |editor-last2=Porter |editor-first2=James |editor-last3=Goertzen |editor-first3=Chris |year=2000 |encyclopedia=The Garland Encyclopedia of World Music: Europe |title=History of European Art Music |publisher=Routledge |location=Abingdon-on-Thames |url= |isbn=0-8240-6034-2 |pages=99–119 }} *{{navedi knjigo|last=Sedlar|first=Jean W.|year=1994|title=East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500|series=A History of East Central Europe|volume=III|url=https://uwapress.uw.edu/book/9780295972916/east-central-europe-in-the-middle-ages-1000-1500/|publisher=University of Washington Press|isbn=978-0-295-97290-9}} *{{navedi knjigo|last=Singman|first=Jeffrey L.|year=1999|title=Daily Life in Medieval Europe|series=Daily Life through History|url=https://search.library.ucla.edu/discovery/fulldisplay?vid=01UCS_LAL:UCLA&search_scope=MyInstitution&tab=LibraryCatalog&docid=alma9941938313606533&lang=en&context=L&adaptor=Local%20Search%20Engine&query=sub,exact,Middle%20Ages%20in%20literature%20--%20Congresses,AND&mode=advanced&offset=0|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-36076-3}} *{{navedi knjigo|last=Stalley|first=Roger|author-link=|year=1999|title=Early Medieval Architecture|series=Oxford History of Art|url=https://global.oup.com/academic/product/early-medieval-architecture-9780192842237?q=Early%20Medieval%20Architecture&lang=en&cc=us|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-284223-7}} *{{navedi knjigo|last=Swanson|first=Robert|editor-last=Lazzarini|editor-first=Isabella|editor-link=|title=The Later Middle Ages|year=2021|chapter=The Church and Religious Life|pages=79–107|series=Short Oxford History of Europe|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-873163-4}} *{{navedi knjigo|last=Thomson|first=John A. F.|title=The Western Church in the Middle Ages|url=https://archive.org/details/westernchurchinm0000thom/mode/2up|year=1998|publisher=Hodder Headline|isbn=978-0-340-60118-1}} *{{navedi knjigo|last=Vale|first=Malcolm|editor-last=Holmes|editor-first=George|editor-link=|title=The Oxford Illustrated History of Medieval Europe|url=https://archive.org/details/isbn_9780192852205|orig-year=1988|year=2001|chapter=The Civilization of Courts and Cities in the North, 1200–1500|pages=[https://archive.org/details/isbn_9780192852205/page/297 297]–351|series=Oxford Illustrated Histories|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285220-5}} *{{navedi knjigo|last=Watts|first=John|author-link=|orig-year=2009|year=2014|title=The Making of Polities: Europe, 1300–1500|series=Cambridge Medieval Textbooks|url=https://www.cambridge.org/core/books/making-of-polities/1950FE163A58619D378E7D3712664CC0|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-79664-4}} *{{navedi knjigo|last=Wickham|first=Chris|author-link=|year=2009|title=The Inheritance of Rome: Illuminating the Dark Ages, 400–1000|series=The Penguin History of Europe|volume=II|url=https://www.penguin.co.uk/books/25880/the-inheritance-of-rome-by-chris-wickham/9780140290141|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-713-99429-2}} *{{navedi knjigo|last=Wickham|first=Chris|year=2016|title=Medieval Europe|url=https://yalebooks.yale.edu/book/9780300228823/medieval-europe/|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-3002-0834-4}} * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani- Die Alpenslawen. Ljubljana * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana.. * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana. * Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec * [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * --. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Stih-Slovenska_zgodovina_od_prazgodovinskih_kultur_do_konca_srednjega_veka.pdf Slovenska zgodovina : Od prazgodovinskih kultur do konca srednjega veka]. E-knjiga. * [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]], ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana, 2006. * --. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Slovenska-zgodovina-1780-2004.pdf Slovenska zgodovina - 1780-2004]. E-knjiga. {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Wikislovar|srednji vek|Srednji vek}} * [http://www.deremilitari.org/ De Re Militari: The Society for Medieval Military History] * [http://www.medievalists.net/ Medievalists.net] News and articles about the period. * [http://medieval-history.org/ Medieval History Database (MHDB)] {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Srednji vek| ]] [[Kategorija:Zgodovina po dobah]] l9t952tqc8onquwd5kxrgx2yqeqso5j 1 15420 6768081 6555480 2026-10-21T09:49:23Z Marko Stricevic 267525 /* Razkritje morebitnega navzkrižja interesov */ nov razdelek 6768081 wikitext text/x-wiki {{Portal-Vojaštvo}} == Naj nekdo razdeli na razdelke == Ali ima kdo boljši prevod za "Collar" kot ovratnica? Ne najdem ustrezne slovenske oznake. Mogoče ovratni/ovratna ... . LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] 18:01, 20 nov 2004 (CET) No marskikaj čudnega trdijo o njem, vendare da bi bil '''SLOVENSKI''' partizan?--[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:16, 4 feb. 2005 (CET) Ali ni bil vrhovni poveljnik jugoslovanskih partizanov (in posredno s tem tudi 'slovenski' partizan - kar je verjetno res napačno)? --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 21:19, 4 feb. 2005 (CET) Seveda je bil vrhovni poveljnik, ampak ali s tem tudi slovenski, hrvaški, makedonski, ... partizan. Čeprav ga skoraj nihče (razen Plemenitega Jelinčiča) noče za svojega, je vprašanje ali si ga smemo prilastiti. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:22, 4 feb. 2005 (CET) Njegova mati je bila [[Slovenci|Slovenka]], njegova vojska pa je osvobodila Trst. Po katerem kriteriju bi naj Tito ne bil "slovenski partizan"? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 21:24, 4 feb. 2005 (CET) PMSM ni bil slovenski, ker načeloma ni deloval na slovenskem ozemlju - edino kot vrhovni poveljnik. Najbolj primerna bi bila ena označitev - in po tem sodilu bi spadal pod hrvaške partizane. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 21:27, 4 feb. 2005 (CET) : Zanimivo bi bilo tudi kje napisati kakšna so bila razmerja Vrhovni štab (ali kakorkoli se je že imenoval) slovenske NOV in PO in maršalom (in njegovim poveljstvom). Kmalu po vojni ni dovolil imeti Slovencem svoje vojske, čeprav so jo med vojno v bistvu imeli in jim je spet naredil krivico - kar se vleče že od konca [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 21:31, 4 feb. 2005 (CET) :: Ali naj kategorijo torej preimenujemo "Slovenski partizani, ki niso nikomur naredili krivice", da ga bomo lahko izključili iz nje? MMG - "edino" kot vrhovni poveljnik - mar je to malenkost?!? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 21:37, 4 feb. 2005 (CET) :: Seveda vrhovni poveljnik nikakor ni 'malenkost'. Mislil sem bolj na to, da ni izdal nobenega ukaza iz slovenskega narodnostnega ozemlja. Kako pa je potekala veriga poveljevanja, ne vem natančno. Kolikor vem so slovenski partizani kar samostojno odločali o položaju, ne vem pa če čisto samostojno. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 21:41, 4 feb. 2005 (CET) :: Podobno je s [[Hajle Selasije I.|Hajlem Selasijem I.]]? Ali je bil etiopski partizan, čeprav je kot vrhovni poveljnik sedel večino italijanske okupacije v Angliji. Po tej 'logiki' je seveda bil prav toliko kot Tito. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 21:50, 4 feb. 2005 (CET) Tukaj se strinjam z Janezom. Po strogi vojaški plati moramo ločiti med partizani (gverilci; torej pred 1944) in pripadniki regularnih sil (po [[pakt Tito-Šubašić|paktu Tito-Šubašić]]). Tako ne moremo prištevati k "partizanom" pripadnikov prekomorskih brigad, ki so se borili večinoma izven Slovenije (med njimi tudi [[Milan Kučan|Kučanov]] oče). Mogoče si lahko za potrebe Wikipedije privoščimo malo "umetniške svobode" in dajemo vse skupaj ali pa ustvarimo novo kategorijo (npr. "Slovenski udeleženci NOB"). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 21:32, 4 feb. 2005 (CET) : Morda bi bilo bolje "Udeleženci NOB iz Slovenije", tako da gredo zravan tudi tujenarodni pripadniki, prekomorci in z dovolj svobodno razlago tudi Tito. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:36, 4 feb. 2005 (CET) : Ne razumem te »stroge vojaške plati«. Če je bil nekdo partizan, je lahko bil partizan npr. od leta 1941. Ali je to pomembno kakšne enote so bile in kdo jih je hotel priznati. Ogromno ljudi se je borilo od samega vpada nemške horde na naše ozemlje in zato so bili borci (partizani, vojaki, (gverilci)) tako ali drugače. Tudi ameriški piloti so bili v bitki za Anglijo v RAF-u menda že vojaki in ne le pripradniki neke imaginarne gverilske vojske, mar ne. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 21:50, 4 feb. 2005 (CET) Da ponazorim na primeru. Človek je bil mobiliziran v madžarsko vojsko (prej ni bil partizan). Ga pošljejo v Rusijo, tam se preda in vstopi v jugoslovansko brigado (sovjetska različica prekomorskih brigad). Gre na sremsko fronto in tam umre. Torej ta človek se je boril v NOG, toda ni bil partizan, ampak že član regularne oborožene sile (pred Tito-Šubašić so to bili četniki). Tako ga po PMGP ne moremo uvrstiti v parizane, ampak v Udeležence NOB. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 22:01, 4 feb. 2005 (CET) Joj, Klemen, takšna ekzaktnost PMGP škoduje. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 22:11, 4 feb. 2005 (CET) Ko dosti časa preučuješ nemško vojsko, se "naležeš" njihove pedantnosti {{s-;-)}}. Pomemben faktor teh kvalifikacij (bandit/gverilec/regular) je tudi vojno pravo (o tem kdaj drugič). Zato se mi zdi še najbolje, da spremenito kategorijo v "Slovenski udeleženci NOB", ki bi zajemala vse udeležence [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]ja (od nosilcev [[partizanska spomenica 1941|partizanske spomenice]] do pripadnikov slovenske partizanske čete v Grčiji) ter tudi politike, ki sami niso bili aktivno udeleženi v bojih. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 22:27, 4 feb. 2005 (CET) Nemška vojska je vojno izgubila! {{s-;-)}} Pod "Slovenski udeleženci NOB" bi si predstavljal tudi pripadnike nemške vojske in domobrance - mar se ti niso udeležili NOB (kot proti-stran)? "Slovenski partizani" se mi zdi čisto v redu ime kategorije in pove vse. Vse drugo je kompliciranje. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 22:31, 4 feb. 2005 (CET) O nemški pedantnosti bi sa dalo reči marsikaj, najprej so jo sesuli gastarbeiterji, potem pa prebivalci vzhodnih pokrajin (pa to ne spada sem). "slovenski partizani" bo kar OK, le opis naj bo ustrezen.--[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 22:47, 4 feb. 2005 (CET) Če so ga res "podtaknili" Rusi, jim je leta 1948 dobro poplačal. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 15:17, 7 maj 2005 (CEST) == Plastične operacije == Po moje pa ne bi bilo nič narobe, če bi iz gesla pobrisali trač o plastičnih operacijah ipd., kolikor vem ni o tem nobenih zanesljivih poročil in zato take stvari ne sodijo v enciklopedijo - niti v Wikipedijo ne. Ali pa se motim? <small>&mdash;''Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpišite|nepodpisani]] komentar je dodal/-a'' [[Uporabnik:212.18.32.8|212.18.32.8]] ([[Uporabniški pogovor:212.18.32.8|pogovor]]&nbsp;•&nbsp;[[Posebno:Contributions/212.18.32.8|prispevki]]) {{{2|}}}</small> : Strinjam se, da je v tem članku marsikaj, kar ne sodi vanj, marsikaj bolj pomembnega pa je izpuščeno. Če kdo zna popraviti ... --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 01:25, 9 januar 2006 (CET) ==[[Teorija zarote]]== ''Tito je za čas svojega življenja nosil uradno poročilo avstro-ogrskih oboroženih sil o padlih na vzhodni fronti leta 1915; na seznamu je bil tudi Josip Broz... :Kje naj bi bili sedaj ti dokumenti? Obstaja kakšna medmrežna povezava ali so pač ti dokumenti že davno izginuli? -[[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]] 18:04, 4 maj 2006 (CEST) Tole sekcijo bi jaz v celoti odstranil iz članka, mogoče prenesel kam drugam, ampak sem res ne spada, vsaj dokler ni izdatno podprta s citati. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 23:40, 12 maj 2006 (CEST) :: Tito je igral klavir... http://www.titoville.com/images/tito-klavir.jpg [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 00:39, 1 februar 2007 (CET) Ko prebiram te vrstice, se pocutim,kot v casu [[OBVEZNE ODDAJE]],ko je vsakega, ki je kakorkoli iskal resnico, vzela NOC.Tole "naj bi bila ENCIKLEPEDIJA"? V casu po padcu BOLJSEVIZMA drugje v EUROPI.Ne v Sloveniji se ni zgodilo nic NIC! Razpravljalci uporabljajo besedo NOB, tako kot so jo dolocili BOLJSEVIKI.Vsak cisto malo EUROPSKO ramisljajoci ve, da se pod oznako [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] skriva [[BOLJSEVISTICNA REVOLUCIJA]],ki je pomorila vec, kot 32000 [[DOMORODCEV]].S tem je bila prekinjena znacilna KRANSKA PLEMENITOST v nasi bogati tri tisoc letni zgodovini. Postali smo ljudstvo ZLOCINCEV. <small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpišite|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:84.189.249.111|84.189.249.111]] ([[Uporabniški pogovor:84.189.249.111|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/84.189.249.111|prispevki]]){{#if:{{{2|}}}|&#32;{{{2}}}|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> : Potem nam ne ostane drugega, da smo ponosni na to, da smo zločinci. Mimogrede, praviš, da bi morali razmišljati europsko (sic). Če si pod Evropo predstavljaš [[Tretji rajh]] s pritiklinami, ti (tvoj) bog pomagaj. In enciklepedija tole zagotovo ni, niti ne poskuša biti. --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | <small>[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]</small> 19:33, 15 avgust 2006 (CEST) Boš rekel da ni bilo zločina? Kamorkoli na slovenski zemlji zapičiš lopato, odkoplješ kosti nasilno pomorjenih ljudi iz obdobja vladavine Tita in njegovih pajdašev. Zločinov toliko, da jih je nemogoče popisati, a glej ga zlomka, ZLOČINCA pa nobenega. To dejstvo žal priča, da smo narod zločincev in daleč od pravne civilizirane države. In jaz gotovo nisem ponosen na to. [[Posebno:Prispevki/89.212.42.2|89.212.42.2]] 18:01, 16. junij 2009 (CEST) == Titovo rojstvo == Imam vprašanje. Danes sem popravljala članek o Titu in dodala dve sliki- že dopoldan. Sedajle mojih popravkov ni bilo, čeravno so bili shranjeni sproti. Torej, v primeru da je moje popravke brisal izvorni pisec članka, bi ga samo opozorila, da Tito ni bil rojen 25. maja, če se pa že navaja ta datum, je treba pojasniti, zakaj. Glavne biografije o Titu in prav tako Muzej Staro Selo v Kumrovcu, kjer stoji Titova rojstna hiša, navajajo kot rojstni datum 7. maj 1892. Če je problem v sistemu, da se karkoli ni pravilno zabeležilo ali pa kar izpustilo, vzemite zadevo kot zanemarljivo. --[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 00:17, 28 maj 2007 (CEST) : Tvoje urejanje je vrnil uporabnik Burek, a imaš prav glede datuma rojstva. Tako da seveda ostane datum 7. maj. Če te bo še kdaj zanimalo dogajanje v zvezi z urejanjem strani, le klikni jeziček "zgodovina strani" na vrhu in prikazana bodo vsa urejanja. | [[Uporabnik:Tcie|Če]] 02:04, 28 maj 2007 (CEST) : Ja, spremembo sem vrnil jaz. Ker nisem bil siguren (vsi poznamo "dilemo" glede tovariševega rojstnega datuma), sem preveril na angleški Wikipediji, na kateri je rojstni datum naveden 25. maj. --[[Uporabnik:Burek|Burek]] 20:44, 28 maj 2007 (CEST) Ni vse zlato, kar se sveti na angleški wp. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 21:12, 28 maj 2007 (CEST) : Predvsem ker ne sodelujejo samo angleški gentlemeni ampak tudi razni čudni tiči od tu in tam. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:58, 28 maj 2007 (CEST) Iz življenjepisa sem zbrisal podpoglavje Mladost ker obsega celo Titovo življenje. == Popravki == Naslov Mladost sem zbrisal ker je osegal celotno Titovo življenje in življenjepisu sem dodal nekaj vrstic, da je bolj povezano.--[[Uporabnik:Borutix1|Borutix1]] 22:25, 1. avgust 2007 (CEST) ==Enostranskost== Ta članek podaja samo Titove sončne strani. Obstajajo pa tudi senčne. Za zločine med in po vojni je Tito odgovoren po komandni liniji, pa najsi je zanje vedel ali ne. Kot človek, ki je imel v svojih rokah vse vzvode oblasti, bi za to moral vedeti. Kdor ne verjame, da so se tudi na partizanski strani dogajali zločini nad civilisti, lahko pogleda članek Lojze Grozde. '''V taki obliki je ta članek pristranski'''. --Stebunik 06:54, 26. julij 2010 (CEST) :Lahko prosim pojasniš, katero Titovo sončno stran podaja ta članek (razen seznama priznanj)? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:07, 26. julij 2010 (CEST) == Najslabši članek o pomembnih osebnostih == Tito je bil za Slovence izredno pomemben. Da je ta članek tako nekvaliteten, je sramota za slovensko wikipedijo in njene člane. O vseh Ameriških predsednikih zvemo veliko več. Očitno si sami sebi peremo možgane. Po moje izraz diktator ne zdrži presoje, saj je bilo jasno, da ljudje nočejo drugega predsednika (kar se je pokazalo tudi na eni anketi na TV, da bi bil verjetno tudi danes izvoljen z večino v prvem krogu). Poleg tega se je večinoma posvečal zunanji politiki in neuvrščenim, doma pa je tako ali drugače funkcioniralo samoupravljanje s skupščino in vlado. Da je bila potrebna "trda roka" se je pokazalo ob razpadu Jugoslavije, saj bi se verjetno še danes pobijali, če ne bi vmes posegle ZDA in končale vojno na balkanu, z dokaj težkim bombardiranjem Srbije. Z umikom ZDA iz Kosova, bi verjetno spet začelo pokat prav do naše meje. [[Uporabnik:Jurijbavdaz|Jurij]] 01:03, 6. avgust 2010 (CEST) :Brez politične propagande in pravljičarstva, prosim! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:08, 6. avgust 2010 (CEST) ::Odlikovanja verjetno spadajo na konec članka. --Stebunik 22:51, 20. januar 2011 (CET) :Gled trde roke, ki je tako všeč uporabniku Juriju in še nekaterim, pa je resnica ravno obratna: če bi bil Tito pustil naravni razvoj sedemdesetih let, ki je vodil v demokracijo, ne bi prišlo do krvavih devetdesetih let. Ali se spominjate Titovega pisma, ki je tudi na Slovenskem zavrlo demokratične procese? Nimajo mitov samo drugi narodi, ampak tudi Slovenci. --Stebunik 22:55, 20. januar 2011 (CET) :::Tudi zate velja (ne samo za Jurija), da ugibanja "kaj bi, če bi...." zadrži zase. To je enciklopedija, ne forum. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:59, 20. januar 2011 (CET) :::Prosim za zaščito članka, ker ga nenehno vandalizirajo. Mislim da je oznaka "diktator" primerna, klub temu da ga večina ljudi ni tako sprejemala. Jugoslavija je imela totalitaren sistem, saj smo imeli vse opredelile znake za to (oblast ene stranke, kult osebnosti, represija nasprotnikov, centalizirana oblast ipd.). Sicer lahko zamenjamo besedo "diktator" z besedo "avtokrat" ali pa "voditelj totalitarnega sistema", ampak pomen ostane enak.--[[Uporabnik:Lm|Lm]] 00:18, 4. september 2011 (CEST) ==Poklic== Popravil poklic, Tito je bil mašinbravar, torej STROJNI ključavničar in ne ključavničar, kar je nekaj drugega. [[Uporabnik:Kapitan|Kapitan]] ([[Uporabniški pogovor:Kapitan|pogovor]]) 10:07, 8. junij 2014 (CEST) == Doživljenjski/dosmrtni, FLRJ/SFRJ == V rubriki Na današnji dan, 7. april, je vnos o [[Tito|Titu]] kot doživljenjskem predsedniku SFRJ. 'Doživljenjski' načeloma ni tako sporen, čeprav je ustrezneje 'dosmrtni'. Je pa sporna omemba [[SFRJ]], ki leta 1953 še ni obstajala. Šlo je za [[FLRJ]], če smo že konkretni. --[[Uporabnik:Cabana|Cabana]] ([[Uporabniški pogovor:Cabana|pogovor]]) 10:12, 7. april 2015 (CEST) : Ali je podatek sploh pravilen? V [[Ustava SFRJ|Ustavo SFRJ]] so namreč šele leta 1974 zapisali: :: '''''[[:s:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Organizacija federacije#333. člen|333. člen]]''''' :: ''Izhajajoč iz zgodovinske vloge Josipa Broza Tita v narodnoosvobodilni vojni in v socialistični revoluciji, pri ustvarjanju in razvijanju Socialistične federativne republike Jugoslavije, razvoju jugoslovanske socialistične samoupravne družbe, uresničevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, utrjevanju neodvisnosti države in njenega položaja v mednarodnih odnosih in v boju za mir na svetu, v skladu z izraženo voljo delovnih ljudi in občanov ter narodov in narodnosti Jugoslavije - '''lahko''' Skupščina SFRJ na predlog skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin '''izvoli''' Josipa Broza Tita za Predsednika republike brez omejitve trajanja mandata.'' : Iz tega "''lahko izvoli''" bi sklepal, da pred sprejetjem Ustave (1974) [[Skupščina SFRJ]] tega še ni storila. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 11:11, 7. april 2015 (CEST) ::: Nikoli se nisem res poglabljal v to, kdaj je Tito ''de iure'' postal dosmrtni predsednik FLRJ/SFRJ. Kdaj je to postal ''de facto'', je pa znano: namreč tisti dan, ko je prvič postal predsednik. ''De iure'' je bilo to pozneje potrjeno večkrat, in sicer s takšno ali drugačno pravno formulacijo. Zgornji citat iz Ustave 1974 vidim prej kot še enega v vrsti poklonov Titu, ki jih ta pravzaprav niti ni potreboval, da bi z njimi ''de iure'' upravičil ''de facto'' stanje. --[[Uporabnik:Cabana|Cabana]] ([[Uporabniški pogovor:Cabana|pogovor]]) 16:39, 7. april 2015 (CEST) ::::Bi bilo ok, če namesto tega napišemo enostavno "[[Josip Broz - Tito]] je postal dosmrtni predsednik [[Jugoslavija|Jugoslavije]]"? Je bil sploh prvič izvoljen na današnji dan ali ne? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 7. april 2015 (CEST) ::Sliši se veliko bolje, vendar kdaj je to postal? Veliki splošni leksikon trdi, da leta 1963; novinarji iz [http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/dan-ko-je-umrl-josip-broz-tito/229281 te hiše] so zapisali, da 16. maja 1974, novinarji iz [http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/foto-tito-danes-med-nostalgijo-donosno-blagovno-znamko te hiše] pa, da je to bilo 13. januarja 1953. Ti podatki so mi trenutno pri roki. Kaj se je zgodilo 7. aprila 1953 v zvezi s tem, pa ne vem. Prvič je sicer postal predsednik države januarja 1953, a jo je 'de facto' vodil že od leta 1945. Vsekakor pa drži naslednje: Jugoslavija je bila 45-63 uradno FLRJ in šele potem SFRJ. Kot kaže, se bo ta konkretna anomalija na Glavni strani zdaj, ko se dan v [[UTC+1]] nagiba h koncu, uredila sama od sebe. --[[Uporabnik:Cabana|Cabana]] ([[Uporabniški pogovor:Cabana|pogovor]]) 20:42, 7. april 2015 (CEST) :::Če ne drugega, jo je dobro popraviti do naslednjega leta, ko bo prišla predloga spet naokoli, in za [[Seznam zgodovinskih obletnic]]. Najbolj kmečka varianta je, da vržemo alinejo enostavno ven; običajno so po štiri, v tej predlogi pa jih je pet odkar je {{u|Janezdrilc}} dodal ono o škofijah brez da bi naredil zamenjavo. Če je umestna, pa se mi zdi Titov položaj zgodovinsko pomembnejši od sprememb cerkvene uprave. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:03, 7. april 2015 (CEST) :::: Po moje ni tako pomembno, koliko alinej je v posamezni predlogi. Jaz bi rekel, da med 4 in 7 je čisto ok (na [[pt:]] vidim, da jih imajo celo 9). Na kakšen datum je res več zanimivih dogodkov. Tudi pri drugih datumih bi lahko še kaj dopisali. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:46, 7. april 2015 (CEST) ::: Obstaja še [[7. april]] [[1963]], datum, ko je bila sprejeta [[:s:sr:Устав Социјалистичке Федеративне Републике Југославије (1963)|Ustava SFRJ iz leta 1963]] - in, glej - že tam notri je zapisan: :::: ''Član 220 - Predsednik Republike bira se na vreme od četiri godine i može biti uzastopno ponovo izabran još za jedan izborni period. Za izbor na položaj Predsednika Republike nema ograničenja za Josipa Broza Tita.'' ::: Mogoče je pa kdo pomešal letnice... --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:43, 8. april 2015 (CEST) Glede na zapisano menim, da je vse skupaj bolj podobno farsi. Saj je bilo v povojni Jugoslaviji ves čas samoumevno, da je [[Tito]]va dosmrtna predsedniška funkcija nesporna in se je to zgolj vedno znova tako ali drugače potrjevalo. Morda bi kazalo objaviti, kdaj so Titu prvič ''de iure'' podelili ''dosmrtni'' predsedniški mandat, kdaj drugič itd. --[[Uporabnik:Cabana|Cabana]] ([[Uporabniški pogovor:Cabana|pogovor]]) 11:53, 9. april 2015 (CEST) :Za članek [[Josip Broz - Tito]] bi bili ti podatki definitivno zelo koristni. Na glavni strani je pa res bolje, da je izpostavljen samo najpomembnejši dogodek. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:54, 9. april 2015 (CEST) :ES pravi, da je bil za dosmrtnega predsednika izvoljen po sprejetju ustave 1974, ni pa konkretnega datuma ali pa sem ga v večstranskem geslu spregledal. Prej je pač ponavljal mandate, najprej predsednika vlade, po tem države, vendar ni bil izvoljen dosmrtno. To potrjuje tudi citat iz 1963 (zgoraj), ki pravi, da je mandat štirileten, z omejitvijo dvakratne ponovne izvolitve, ki pa za Broza izrecno ne velja. Ampak mandat je bil očitno še vedno omejen na 4 leta. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:06, 9. april 2015 (CEST) == Razdelek Kršitve človekovih pravic je precej sesut == Razdelek [[Josip Broz#Kršitve človekovih pravic|Kršitve človekovih pravic]] v članku vsebuje tako jezikovne napake, kot vsaj eno sporočeno tehnično napako pri sklicih. Preden kaj spreminjam, bi moral pogledati zgodovino strani (kako je do take kolobocije, kot se mi zdi na prvi pogled) sploh prišlo, potem pa še vire, da vidim, če oziroma v kakšni meri potrjujejo v članku zapisane trditve (ta del je trenutno videti precej enostranski, pri čemer poznam primere,ko so vse strani uporabljale politično propagando (ne le Hitler in Stalin - in Yu in Miloševič in... - ampak tudi CIA in katoliška cerkev in multinacionalke in...). Če me kdo pri (kvalitetnem) razpletanju tega prehiti, bom pa zelo hvaležen. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:10, 28. februar 2024 (CET) == Pomišljaj v naslovu == {{U|MaksiKavsek}}, zapisovanje nestičnega vezaja med imenom in vzdevkom osebe uporabljamo v skladu s [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf pravopisnimi pravili], člen 428. Je kakšen poseben razlog za prestavitev na pomišljaj? Podobno še [[Franc Rozman – Stane]] in [[Jožek Horvat – Muc]]. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:47, 10. november 2025 (CET) :{{urejeno}}, drugače pa mi ni treba pošiljati ''Pravopisa'', ker ga imam doma. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:02, 10. november 2025 (CET) ::tudi brati ga je treba ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:53, 10. november 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] kaj iščeš neumnosti (če zate odgovorim nimaš boljšega dela) – zdaj pač vem, da pomišljaj ni pravilnen. :::Drugače pa nisem vedel, da so slovenski administratorji (@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]) tako prijazni. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:56, 10. november 2025 (CET) ::::Prijazni s prijaznim ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:01, 10. november 2025 (CET) == Diktator == Nedavno sem po en v uvodno vrstico dodal opis [[diktator]]. @[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] je to [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Josip_Broz_-_Tito&diff=prev&oldid=6554191 pobrisal], češ da gre za kontroverzno oznako. PMM ne gre za kontroverzno oznako - precej dobro ustreza opisu na strani [[diktator]] (kjer je tudi naveden kot tak) in definiciji iz [https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4468467/diktator?View=1&Query=diktator SSKJ]. Sodeč po en lahko tudi brez dvoma najdemo dovolj rs za to oznako. --[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:44, 11. december 2025 (CET) :Hmja ... tam ni naveden kot tak, je naveden kot dobronamerni diktator ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:35, 11. december 2025 (CET) ::Na en ali v članku diktator? Na en wiki je kot vidim trenutno manjša urejevalska vojna in nekdo briše. Dobronamerni diktator pa je še vedno diktator — [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 21:45, 11. december 2025 (CET) :BTW, smernica ne prepoveduje "kontroverznih" označb v uvodni vrstici, mora pa biti dobro utemeljena v virih. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:33, 12. december 2025 (CET) ::Široka večina virov Tita opredeljuje kot jugoslovanskega predsednika oziroma komunističnega revolucionarja in poznejšega vodjo države. Po smernicah naj bi uvodna vrstica povzela najbolj splošno sprejeto (in najmanj interpretativno opredelitev), medtem ko dodatne opredelitve sodijo v nadaljevanje članka. Uporaba izraza diktator kot primarne oznake PMM pomeni preveliko poenostavitev kompleksne zgodovinske figure, temveč je kot ena od možnih interpretacij primernejša za obravnavo v razdelku o naravi njegove oblasti. ::Dodatno bi opozoril na netočnost v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Josip_Broz_-_Tito#c-97E-20251211204500-Andrejj-20251211203500 komentarju], da oznako diktator na enwiki nekdo briše. Zdi se ravno obratno: oznako je na enwiki razmeroma nedavno [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Josip_Broz_Tito&diff=prev&oldid=1324652982 dodal anonimni urejevalec], urejanje pa je bilo kmalu zatem [https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Josip_Broz_Tito&diff=prev&oldid=1324659289 razveljavljeno] ([https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Josip_Broz_Tito&diff=prev&oldid=1326403081 in še enkrat]), kar zmanjšuje težo tega zgleda iz enwiki kot argumenta za spremembo uvodne opredelitve ter na nek način kaže tudi na kontroverznost oznake. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:54, 12. december 2025 (CET) :::Sem malo preveril, izgleda sem res en pogledal v takem trenutku! -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 11:34, 13. december 2025 (CET) == Razkritje morebitnega navzkrižja interesov == Sem avtor knjige, ki sem jo navedel kot vir pri nekaterih svojih nedavnih urejanjih. Namen teh sprememb je bil popraviti ali dopolniti podatke, za katere sem menil, da so nepopolni ali netočni, na podlagi raziskav, opravljenih za to knjigo. Hvaležen bi bil, če bi uredniki, ki niso vpleteni, pregledali spremembe, ki sem jih že izvedel. Če imajo kakršna koli vprašanja glede virov, raziskav ali razlogov za te spremembe, bom z veseljem posredoval dodatne informacije na svoji uporabniški pogovorni strani ali na pogovorni strani članka. Če bodo spremembe ocenjene kot relevantne, ustrezno podprte z viri, slovnično pravilne in primerne za članek, bi bil hvaležen, če bi ostale. Če pa bodo po neodvisnem pregledu ocenjene kot neprimerne za vključitev glede na pravila in smernice Wikipedije, popolnoma razumem, če bodo popravljene ali odstranjene. Lep pozdrav, Marko Stricevic [[Uporabnik:Marko Stricevic|Marko Stricevic]] ([[Uporabniški pogovor:Marko Stricevic|pogovor]]) 11:49, 21. oktober 2026 (CEST) cjl5lvbji8ucb01uoy2vni0ld5zznbb 0 15651 6767848 6522663 2026-10-20T16:23:34Z ~2026-56118-96 267649 /* Prvo dejanje */ 6767848 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Carmen}} [[Slika:Prudent-Louis Leray - Poster for the première of Georges Bizet's Carmen.jpg|200px|thumb|right|Letak ob premieri opere]] '''Carmen''' ''[kármen]'' je [[opera]] v štirih dejanjih [[Georges Bizet|Georgesa Bizeta]]. [[Libreto]] sta po [[novela (književnost)|noveli]] [[Prosper Mérimée|Prosperja Merimeeja]] napisala [[Henri Meilhac]] in [[Ludovic Halévy]]. [[Premiera]] opere je bila [[3. marec|3. marca]] [[1875]] v [[Pariz]]u. Predstava je v začetku dobro kazala, potem pa so občinstvo vznemirile nove slogovne prvine v delu in [[kritik]]i so opero raztrgali. Meriméjevi zgodbi so očitali, da je prostaška, glasbo pa so ožigosali, češ da je »[[Richard Wagner|Wagner]]janska« in »[[disonanca|disonantna]]«. Tri mesece kasneje je Bizet umrl v veri, da je Carmen neuspešno delo. Kmalu pa so opero začeli vsi hvaliti; med prvimi geniji kot [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski]], [[Johannes Brahms|Brahms]], [[Richard Wagner|Wagner]] in [[Nietzsche]]. Posebno veliki filozof ni skoparil s hvalo in jo je temeljito razčlenil v znamenitem spisu [[Primer Wagner]] (''Der Fall Wagner'', [[1888]]), ki ga je zapisal tik, preden mu je bolezen vzela razum, v poslednjem naporu, da bi razkrinkal malike evropske civilizacije in z vso ostrino še enkrat zastavil njena ključna vprašanja. Predstavljajo dodatno zgostitev za tiste čase šokantnega sporočila opere. Bizetova mojstrovina je z enkratno skladnostjo oživila literarno predlogo in lik usodne ženske povzdignila v [[mit]]. Opera je še danes izjemno priljubljena. Njena glasbena in človeška zgodba je tako [[sugestija|sugestivna]], da so jo neštetokrat prirejali, ekranizirali, filmali in uprizarjali. Bizet, ki je bil eden najspretnejših mojstrov [[orkestracija|orkestracije]] svojega časa (o tem priča med drugim njegova prozorna, [[schubert]]ovska ''Simfonija v C-duru''), je najbolj učinkovite trenutke opere priredil za simfonični orkester v dveh [[suita]]h. Veliki španski violinist [[Pablo de Sarasate]] (1844 - 1908) je njene [[melodija|melodije]] predelal v [[virtuoz]]no suito za violino, ki je do danes preizkusni kamen za vsakega mojstra na tem instrumentu. Med najbolj znane predelave sodi tudi ''baletna suita Carmen'' [[Rodion Ščedrin|Rodiona Ščedrina]] (*[[1932]]), ki jo je posvetil svoji ženi, slavni balerini [[Maja Pliseckaja|Maji Pliseckaji]]. Bizetova opera je pokazala takšno zmožnost preživetja in spodbudila toliko obdelav in interpretacij zato, ker je Bizet ustvaril vrsto izjemno prepoznavnih pa vendar nikakor ne trivialnih melodij, pa tudi zato, ker v njej čutimo nepomirljiva nasprotja: boj za prevlado med moškim in neodvisno, neukrotljivo žensko naravo, nasprotje med [[civilizacija|civilizacijo]] in divjim svetom [[Cigan]]ov in tihotapcev, ki mu pripada Carmen, notranji boj don Joséja, nasprotje med vodenim, kolektivnim svetom [[tobak|tobačne]] tovarne in svobodnim življenjem junakinje, nasprotje med hladnim celinskim svetom, ki mu pripadamo, in utripajočim [[Mediteran]]om, ki poje v Bizetovi glasbi. == Osebe == [[Slika:Plakat za predstavo Carmen v Narodnem gledališču v Mariboru 15. oktobra 1924.jpg|thumb|right|250px|Plakat za uprizoritev v [[SNG Maribor|Narodnem gledališču v Mariboru]] leta 1924]] * ''Zuniga, oficir'' - [[bas]] * ''Don José, narednik'' - [[tenor]] * ''Morales, narednik'' - [[bariton (glas)|bariton]] * ''Escamillo, bikoborec'' - bariton * ''Dancairo in Remendado, voditelja tihotapcev'' - tenorja * ''Carmen, ciganka'' - [[mezzosopran]] * ''Micaela, kmečko dekle, Joséjeva zaročenka'' - [[sopran]] * ''Frasquita in Mercedes, ciganki'' - sopran in [[alt]] * ''Vojaki, tihotapci, dekleta, otroci, bikoborci, meščani, cigani in ljudstvo'' == Vsebina == Godi se leta [[1820]] v Sevilji in njeni okolici. === Prvo dejanje === Trg pred tovarno cigar v Sevilli. Moralesa in njegove vojake dolgočasi straža na mirnem trgu. Pride Micaëla, ki išče Joséja, svojega zaročenca in vojaka na dolžnosti v Sevilli. Vojaki jo predrzno ogovorijo in jo poskušajo za zabavo zadržati v svoji družbi. Micaëla jim uide. Kmalu pride José. Medtem v tovarni zazvoni za odmor in cigaretarice se gredo osvežit na trg. Med njimi je Carmen. Moški jo poželjivo opazujejo in sprašujejo, ali jih bo ljubila. Carmen jim v habaneri odgovori, da ljubi tistega moškega, ki ji ljubezni ne vrača. Ko jo spodbujajo, naj vendarle izbere ljubimca, vrže rožo pred Joséja. José obstane kot uročen. Iz sanjarjenja ga povleče Micaëla, ki mu izroči pismo in pritisne materin poljub. Joséja zajame domotožje. Čim Micaëla odide, zasliši krike iz tovarne. Ženske pritečejo na trg. José in njegov poveljnik Zuniga izvesta, da se je Carmen stepla. Zuniga skuša izprašati Carmen, vendar se ta ne meni zanj in zgolj posmehljivo prepeva. Zuniga ukaže Joséju, naj jo aretira in pospremi v zapor. Vendar Carmen s svojo segidiljo kaj hitro zapelje Joséja in ga napelje na to, da jo izpusti. Vojaki zdaj primejo Joséja, ker je Carmen omogočil, da je ušla. === Drugo dejanje === Večer v gostilni Lillasa Pastie. Carmen in njeni prijateljici Frasquita in Mercedes pojejo in plešejo. Zuniga skuša zapeljati Carmen, vendar je v njenih mislih José, ki je bil zaradi nje zaprt cel mesec. V gostilno stopi sloviti bikoborec Escamillo. Družba ga glasno pozdravi. Escamillo v zahvalo zapoje pesem in svoje čare preizkuša na poželjivi Carmen, ki pa ga lahkotno zavrne. Tihotapca Dancairo in Remendado razpravljata s Carmen in njenimi prijateljicami o svojih načrtih. Vendar Carmen ne odide z njimi; čaka Joséja. Ta prepevaje naposled prispe in ostane sam s Carmen. Carmen ga sprva izziva z zgodbami o svojem plesu, nato pa ga začne zapeljevati. Njeno pesem prekinejo trobente, ki kličejo vojake v vojašnico. José bi moral oditi, a je Carmen razjarjena, ker jo hoče pustiti samo in ubogati vojaški ukaz. José ji zagotavlja, da ji je resnično vdan; zapoje arijo z rožo. Carmen zahteva, naj ji vdanost dokaže s tem, da se pridruži tihotapcem in zbeži skupaj z njo. José jo zavrne in želi oditi, vendar ga preseneti Zuniga. Zuniga in njegov poveljnik sta pripravljena za boj s tihotapci, vendar ju cigani hitro razorožijo in odpeljejo. José nima več izbire – cigani so ga postavili na njihovo stran; zdaj mora zbežati s Carmen. === Tretje dejanje === Kamnita soteska. Tihotapci štejejo svoj izkupiček. Med njimi je tudi José, ki ga Carmen ne ljubi več, saj je dojela, da ji ni kos. Zdaj želi omrežiti Escamilla. Carmen, Frasquita in Mercedes prerokujejo usodo iz kart. Karte napovejo Frasquiti in Mercedes ljubezen in bogastvo, Carmen pa smrt. Tihotapci medtem načrtujejo nove podvige. V bližini se je znašla Micaëla, ki išče Joséja. K tihotapski družbi pride tudi Escamillo; Micaëla se skrije. Escamillo zaupa Joséju, da je zaljubljen v Carmen, in mu pove zgodbo o Carmen in nekem vojaku, ne da bi se zavedal, da je ta vojak prav José. Med tekmecema se razvname spopad, ki ga še pravočasno prekinejo tihotapci. Escamillo povabi tihotapce in Carmen na bikoborbo in odide. Zdaj se Micaëla pokaže Joséju in mu posreduje materino željo, naj jo čim prej obišče. Sprva José noče proč od Carmen, popusti šele, ko mu Micaëla pove, da je mati na smrtni postelji. Preden odide, se José zaobljubi, da se bo vrnil k Carmen. V daljavi se še sliši Escamillov glas, ki Carmen povsem prevzame in razbesni Joséja. === Četrto dejanje === Trg pred [[Arena|areno]] v Sevilli. Množica prihaja na bikoborbo in pozdravlja kvadriljo. Množica pozdravi tudi Escamilla in Carmen, ki v duetu poveličujeta slavo in ljubezen. Carmen doda, da še nikoli ni ljubila tako močno kot zdaj. Frasquita opozori Carmen, da je v množici skrit besni José. Ves obupan, jo José ustavi, preden vstopi v areno, in še zadnjič, skoraj blazen od ljubosumja, terja od nje ljubezni in zvestobe. Pri tem vztraja, tudi ko mu Carmen odločno zabrusi, da ga ne ljubi. José se komaj zadržuje, in ko Carmen zaničljivo vrže vanj prstan, ki ji ga je nekoč podaril v dokaz ljubezni, ji zarine nož v srce. Carmen izdihne v trenutku, ko iz arene zadoni hrušč ob Escamillovi zmagi. Gledalci, ki jih je bikoborba razvnela, pritečejo iz arene in José pred vsemi prizna: »Jaz sem jo umoril. Ah, Carmen! Moja ljubljena Carmen!« Vir: [[Smiljan Samec]]: Operne zgodbe == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Carmen}} {{umetnostna škrbina}} [[Kategorija:Opere]] [[Kategorija:1875 v glasbi]] {{normativna kontrola}} 4dp8kmt55v8mxinsvexw1ozz0iy2urd 14 19494 6767881 6545809 2026-10-20T17:01:30Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Vretenčarji]]; dodal [[Kategorija:Mammaliaformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767881 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} {{Kategorija v Zbirki|Mammalia}} [[Kategorija:Živali|_]] [[Kategorija:Mammaliaformes]] 4ut8kn07npecsxmz45td3g5lxswhgji 0 21492 6768101 6761503 2026-10-21T10:33:53Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6768101 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo (Ivan) Benkovič]] * [[Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Milan Bratec]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Mojca Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Josip Fon]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Ignacija Fridl Jarc]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Rado Gladek]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Matej Grah]] * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Bojana Hudales Kori]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livio Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Vinko Ježovnik]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] *[[Tone Kajzer]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Monika Kirbiš Rojs]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Katja Kokot]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Silvo Komar]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Josip Košuta]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Alojz Kovše]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Franci Matoz]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Peter Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Mateja Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Polona Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Borut Rončević]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Rok Šimenc]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Katja Vadnal]] * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Damijan Zrim]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Mihael Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] cp77sq21351qps777he2skha1clf2bp 0 22020 6767939 6397096 2026-10-20T20:08:23Z Yerpo 8417 dewiki letnic 6767939 wikitext text/x-wiki [[Slika:Podelitev Prešernovih nagrad 1961 (4).jpg|thumb|Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961]] [[Slika:Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 2011.jpg|thumb|Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011]] '''Prešernove nagrade''' in '''nagrade Prešernovega sklada''' so najvišja [[priznanje|priznanja]] Republike [[Slovenija|Slovenije]] za dosežke na področju [[umetnost]]i. Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan [[kulturni praznik|kulturnega praznika]]. Nagrade so bile z zakonom, sprejetim leta 1955, poimenovane po [[France Prešeren|Francetu Prešernu]]. Že leta 1956 je zakon natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene ''samo še umetniškim delom'', razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove in največ deset nagrad Sklada. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešenovega sklada. Prešernove nagrade vsako leto podeljujejo tudi fakulete in umetniške akademije, članice [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Te nagrade se imenujejo [[študentska Prešernova nagrada|študentske Prešernove nagrade]] in [[univerzitetna Prešernova nagrada|univerzitetne Prešernove nagrade]], podeljene pa so najboljšim študentom, tako na področju [[umetnost]]i kot [[znanost]]i. == Nagrajenci == * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Prešeren Award}} *[http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Presernovi_nagrajenci.pdf Prešernovi nagrajenci] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180815164330/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Presernovi_nagrajenci.pdf |date=2018-08-15 }} * [http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Nagrajenci_Presernovega_sklada.pdf Nagrade Prešernovega sklada] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180815164239/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Nagrajenci_Presernovega_sklada.pdf |date=2018-08-15 }} * {{:Portal:Literatura/povezava}} == Glej tudi == * [[Študentska Prešernova nagrada]], najvišja priznanja Univerze v Ljubljani in njenih članic za dela in dosežke študentov v času študija. {{France Prešeren}} [[Kategorija:Slovenska umetnost]] [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1947]] r479frvyqn36j6stn4n0ts5d3x3mz6n 0 22460 6767976 6737904 2026-10-20T23:00:17Z ~2026-44996-51 264415 /* Literatura in viri */ 6767976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = France Balantič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''France Balantič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], * [[29. november]] [[1921]], [[Kamnik]], † [[24. november]] [[1943]], [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]. == Življenje == Rodil se je kot otrok delavske družine očetu Antonu in materi Mariji (rojena Ovcin). Pesnik je bil pri šestih letih vpisan v privatno malo šolo pri šolskih sestrah in je znal brati in pisati pred osnovnim šolanjem. Kot osnovnošolec je bil zbiratelj metuljev, znamk in fiktivni dopisovalec iz daljnih krajev, tudi [[Jamajka|Jamajke]]. Ko je leta 1933 končal prvih pet razredov osnovne šole, je oče sinovemu nadaljevanju šolanja nasprotoval, toda mati se je zavzela, da se je šolal v Ljubljani in leta 1933 uspešno opravil sprejemni izpit za vpis na [[klasična gimnazija v Ljubljani|Klasično gimnazijo v Ljubljani]]. Bil je nagrajen za najboljšega učenca v oddelku z običajno nagrado Mestne hranilnice. Med prostim časom je rad hodil v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniške planine]] s prijatelji, večkrat pa tudi sam. Čeprav je imel okrog sebe veliko prijateljev, je bil plah, miren, nevsiljiv in ne preveč zgovoren. Vrstniki so ga imeli za močno utišanega in odmaknjenega človeka, kar je bila posledica njegovega socialnega položaja v mestni kamniški družbi, še bolj pa njegovega značaja in domače vzgoje. Leta 1941 je hudo zbolel za pljučnico, njegov najboljši prijatelj [[France Kremžar-Cezar|France Kremžar]] ga je obiskoval v Kamniku in mu iz [[Ljubljana|Ljubljane]] prinašal zdravila in knjige. Leta 1941 je v Ljubljani spremljal študentske demonstracije, ki jih je sprožil vojaški udar v [[Beograd]]u. Njegov oče je bil mobiliziran v vojsko in se 15. aprila iz Ljubljane vrnil domov. Kamnik so zasedli [[okupacija|nemški okupatorji]], pesnik pa se je odselil v Ljubljano, kjer je nadaljeval šolanje. Moral je nadoknaditi zamujeno in opraviti še 8. razred [[gimnazija|gimnazije]], [[matura|mature]] mu zaradi vojne ni bilo treba opravljati. Na [[slavistika|slavistiko]], kjer je bila večina študentov vključena v [[OF]], se je vpisal leta 1941. Z OF je bil povezan kot [[krščanski socialisti|krščanski socialist]]. Proti koncu zime je prišlo do reorganizacije OF na [[univerza|univerzi]], do prvih odhodov v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|partizane]] in do aretacij, česar se je Balantič zaradi svojega šibkega zdravja najbolj bal. Junija in julija leta 1942 so [[Italijani]] v Ljubljani izvedli množične čistke, v taborišča so morali tudi visokošolci, njega so odpeljali 27. junija v [[Koncentracijsko taborišče Gonars]] v Furlanski nižini. Novembra leta 1942 se je vrnil v Ljubljano, študija ni nadaljeval zaradi prepovedi vpisa in depresivnih okoliščin. Razmere v uničevalnem taborišču in tragično usodo Slovencev pod tujo okupacijo je izpovedal v ''Sonetih iz Gonarsa''. Po vrnitvi je pod vplivom Kremžarja sprejel službo [[Prostovoljna protikomunistična milica|vaškega stražarja]] v Grahovem, kjer je leta 1942 varoval cesto iz [[Cerknica|Cerknice]] v Stari trg. Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 se je grahovska posadka z drugimi iz tega okoliša umaknila v [[Pudob]] pri [[Stari trg|Starem trgu]]. Tam so jih obkolile partizanske čete, vendar se je Kremžarju in Balantiču posrečilo prebiti in se preko Rakeka vrniti v Ljubljano. Vključil se je v na novo ustanovljeno slovensko [[Slovensko domobranstvo|domobranstvo]]. Nekaj časa je služil na rudniškem bloku, v novembru pa s Kremžarjem ponovno odšel v Grahovo. 23. novembra leta 1943 so bataljoni [[Tomšičeva brigada|Tomšičeve brigade]] obkolili grahovsko postojanko in jo s topovi naslednjega dne uničili. V ognjenih zubljih Krajčeve hiše, v kateri so se zadrževali domobranci, je med dvaintridesetimi žrtvami zgorel tudi pesnik. Dva dni zatem so njegove neprepoznavne posmrtne ostanke pokopali v skupni grob na grahovskem pokopališču. Od leta 2015 naprej se po njem imenuje [[Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.kam.sik.si/Novice/ArtMID/4437/ArticleID/420/Preimenovanje-Maticne-knjiznice-Kamnik-v-Knjiznico-Franceta-Balantica-Kamnik#.VVt54QxFGRw.facebook |title=Obvestilo javnosti o preimenovanju Matične knjižnice Kamnik v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik |accessdate=19. maj 2015 |date= 19. maj 2015|publisher=[[Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik]]}}</ref> ==Delo== S pesništvom se je srečal v 6. razredu leta 1939. Leta 1940 se je približal domačemu kulturnemu klubu, ki je deloval znotraj društva ''Bistrica'' in zahajal na literarne večere, bral je svoje pesmi in se tako priključil k literarnemu zborniku Bistrica. Tu je objavil tri pesmi, in sicer ''Veliki greh'', ''Zaman'' in ''Sen o vrnitvi''. Zgodnja poezija se je nagibala v subjektivnost in liričnost z ljubezensko tematiko in v krščanstvo, kar se kaže v pesmi ''V vročici''. V svojih začetkih je uporabljal [[sonet]]no obliko, to težnjo poudarja sonetni cikel ''Krik iz teme''. Leta 1940 pa je napisal nov sveženj ciklov šestih sonetov ''Na blaznih poteh'', ki so jo mentorji vsebinsko dojemali kot socialno udarno. Vsak sonet je samostojna pesem in ima svoj naslov: ''Zaznamovanci'', ''Pesem starega berača'', ''Obup'', ''Vprašanje iz podzemlja'', ''Teptana kri'' in ''Upanje''. Razodevajo njegova tegobna stanja [[proletariat|proletarske]] družine. Nekaj pesmi je posvetil tudi svoji prvi ljubezni, Marjetici, živahni dijakinji trgovske akademije. To so bile erotično zasnovane lirične izpovedi in refleksivni utrinki, npr. ''Za teboj'', ''Pridi, deklica'', ''Marjetica'', ''Najin čas je minil''. Še prej je imel erotično razmerje s poročeno žensko, ki je izraženo v naslednjih pesmih: ''Črne gosli'', ''Agonija ljubezni'', ''Zublji nad prepadom'' in ''Dno''. Jeseni leta 1940 so Balantič in njegova prijatelja France Kremžar ter [[Marijan Tršar]] med počitniškim bivanjem na [[Velika planina|Veliki planini]] snovali načrt za ''Almanah'', vendar ta ni nikoli izšel, saj se je vojna leta 1941 izostrila. V tem letu so nastale nekatere pesmi, prištevamo jih med njegovo klasiko, tj. ''Ne najdem domov'', ''Zasuta usta'', ''Pot brez konca'', ''Moje delo'', ''Črne gosli''. Eden izmed ključnih dogodkov je prodor njegove poezije v revijo ''[[Dom in svet]]''. Pozimi leta 1941 je urednik [[Tine Debeljak]] dobro sprejel prve Balantičeve pesmi in že marca so izšle prve tri pesmi: ''Ne najdem domov'', ''Dobrotni pramen'' in štirinajsti sonet ''Venca'' – ''Bogat sem kakor tihi glas piščali''. Zasnoval je svoj prvenec ''Muževna sem steblika'' poleti leta 1941 in v zbirko sprejel 24 pesmi in jih razdelil v tri cikle: ''Žarki'' (10 pesmi), ''Daj me k ustom'' (10 pesmi) in ''Žalostni rog'' (4 pesmi), dodal pa je še pesem ''Sin'' kot samostojno enoto. Nanj je močno vplivalo dobro poznavanje češke, slovaške ter kitajske lirike. Zgledoval se je po slovenskih pesnikih, kot so [[Oton Župančič]] in [[Alojz Gradnik]], [[Anton Vodnik]], [[Srečko Kosovel]], [[Mile Klopčič]], France Vodnik, [[Edvard Kocbek]], [[Božo Vodušek]] in [[Jože Udovič]]. Izmed tujih pesnikov sta v ospredju predvsem [[Charles Baudelaire]] in [[Arthur Rimbaud]]. Zbirka ''Muževna steblika'' ni nikoli izšla, izid je preprečila ''Jugoslovanska založba'' leta 1943. Prva knjiga njegovih pesmi je izšla maja leta 1944 z naslovom ''[[V ognju groze plapolam]]''. Tine Debeljak je v uvodni besedi poudarjal izjemnost njegove poezije, hkrati pa avtorja povezoval z domobranskim protikomunističnim bojem. Ta povezava je ostala živa še v povojnem času, ko ga je slovenska politična emigracija razglašala za svojega pesnika. Leta 1944 je izšla tudi bibliofilska izdaja ''Sonetni venec'' z ilustracijami [[Marijan Tršar|Marijana Tršarja]]. Po drugi svetovni vojni se v javnosti o Balantiču ni govorilo, njegovo poezijo so obravnavali le v akademskih seminarjih. Po vojni je postal simbol preganjane slovenske literature in duhovne opozicije. V [[Buenos Aires]]u je leta 1956 in 1976 izšel ponatis njegove poezije, v Ljubljani pa so že natisnjeni izbor njegovih pesmi v uredništvu [[Mitja Mejak|Mitje Mejaka]] z naslovom ''Muževna steblika'' leta 1966 uničili; ponovno so jo natisnili leta 1984. Kritično izdajo ''Zbranih pesmih'' v uredništvu [[France Pibernik|Franceta Pibernika]] je pripravila leta 1991 ''Državna založba Slovenije''. ===Pesniške zbirke=== * ''[[V ognju groze plapolam]]'', 1944, Ljubljana {{COBISS|ID=42183936}}, * ''Muževna steblika'', 1966 {{COBISS|ID=14412545}}, * Pesmi, 1967, Družba sv. Mohorja v Celovcu * ''Zbrano delo'', 1976, Argentina {{COBISS|ID=522295}}, * ''Zbrane pesmi'', 1991 {{COBISS|ID=23614976}}, * ''Tihi glas piščali'', 1991 {{COBISS|ID=28163840}}. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Zamolčani avtorji]] == Literatura in viri == * France Pibernik. ''Temni zaliv Franceta Balantiča''. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1990. * Taras Kermauner: ''Ogenj, ki prečiščuje: razprava o Balantičevi poeziji'' (1991). * France Pibernik. ''Monografija o Francetu Balantiču''. Maribor: Litera, 2008 (2. izdaja ob pesnikovi stoletnici, 2021) * France Pibernik (ur.). ''Zbrano delo''. Maribor: Litera, 2008. * Miran Hladnik. [[:v:France Balantič (Kamnik)|France Balantič (Kamnik)]]. Wikiverza. [Poglavje iz knjige ''Slovenska pisateljska pot'', 2011.] * Iztok Čebašek. [https://www.kamnik.info/24070-2/ "Balantičev" zločin v Bločicah]. Kamnik.info 24. 11. 2015. * ''Bibliografija Franceta Balantiča'' (uredila: Matija Ogrin, Marjan Dolgan - tudi opombe in uvod; uvodni esej: France Pibernik; 765 strani, 2969 enot; ZRC, 2023) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|France Balantič}} {{wikivir-avtor}} {{:Portal:Literatura/povezava}} * {{dlib|ime=France Balantič}} * {{leksikon.si|25}} * {{geopedia2|T105_x500000_y100000_s9_b4#T105_L11689_F72_s11_b4_vF | Rojstni kraj Franceta Balantiča}} * {{geopedia2|T105_x500000_y100000_s9_b4#T105_L11689_F77_s9_b4_vF | Spomenik in grob Franceta Balantiča}} * [http://www.mladina.si/100489/france-balantic-v-ognju-groze-plapolam/ Bernard Nežman v Mladini 14. 3. 2004: France Balantič, V ognju groze plapolam] * [http://radio.ognjisce.si/sl/112/slovenija/2921/ Damijana Medved, Oddaja Graditelji iz leta 2008 o Francetu Balantiču na radiu Ognjišče] * [http://www.rtvslo.si/blog/stra-a/france-balantic/7955/ Slovenski narodni varnostni zbor o Francetu Balantiču] * [http://www.youtube.com/watch?v=awXzFTHAN5g/ Utrinki s kluturnega večera v domu kulture Kmanik, posvečen 65. obletnici Balantičeve smrti -- youtube posnetek] * [http://www.youtube.com/watch?v=HxqDN84F5i4&feature=related/ Literarno-zgodovinski večer o Francetu Balantiču v MKK -- youtube posnetek] * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=france+balanti%E8 Diplomska dela na temo France Balantič]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Balantič, France}} [[Kategorija:France Balantič| ]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali knjižnico|Balantič, France]] oxvum89zyn6ji0yd1xwnievljvqzrye 6767978 6767976 2026-10-20T23:02:03Z ~2026-44996-51 264415 /* Literatura in viri */ 6767978 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = France Balantič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''France Balantič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], * [[29. november]] [[1921]], [[Kamnik]], † [[24. november]] [[1943]], [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]. == Življenje == Rodil se je kot otrok delavske družine očetu Antonu in materi Mariji (rojena Ovcin). Pesnik je bil pri šestih letih vpisan v privatno malo šolo pri šolskih sestrah in je znal brati in pisati pred osnovnim šolanjem. Kot osnovnošolec je bil zbiratelj metuljev, znamk in fiktivni dopisovalec iz daljnih krajev, tudi [[Jamajka|Jamajke]]. Ko je leta 1933 končal prvih pet razredov osnovne šole, je oče sinovemu nadaljevanju šolanja nasprotoval, toda mati se je zavzela, da se je šolal v Ljubljani in leta 1933 uspešno opravil sprejemni izpit za vpis na [[klasična gimnazija v Ljubljani|Klasično gimnazijo v Ljubljani]]. Bil je nagrajen za najboljšega učenca v oddelku z običajno nagrado Mestne hranilnice. Med prostim časom je rad hodil v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniške planine]] s prijatelji, večkrat pa tudi sam. Čeprav je imel okrog sebe veliko prijateljev, je bil plah, miren, nevsiljiv in ne preveč zgovoren. Vrstniki so ga imeli za močno utišanega in odmaknjenega človeka, kar je bila posledica njegovega socialnega položaja v mestni kamniški družbi, še bolj pa njegovega značaja in domače vzgoje. Leta 1941 je hudo zbolel za pljučnico, njegov najboljši prijatelj [[France Kremžar-Cezar|France Kremžar]] ga je obiskoval v Kamniku in mu iz [[Ljubljana|Ljubljane]] prinašal zdravila in knjige. Leta 1941 je v Ljubljani spremljal študentske demonstracije, ki jih je sprožil vojaški udar v [[Beograd]]u. Njegov oče je bil mobiliziran v vojsko in se 15. aprila iz Ljubljane vrnil domov. Kamnik so zasedli [[okupacija|nemški okupatorji]], pesnik pa se je odselil v Ljubljano, kjer je nadaljeval šolanje. Moral je nadoknaditi zamujeno in opraviti še 8. razred [[gimnazija|gimnazije]], [[matura|mature]] mu zaradi vojne ni bilo treba opravljati. Na [[slavistika|slavistiko]], kjer je bila večina študentov vključena v [[OF]], se je vpisal leta 1941. Z OF je bil povezan kot [[krščanski socialisti|krščanski socialist]]. Proti koncu zime je prišlo do reorganizacije OF na [[univerza|univerzi]], do prvih odhodov v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|partizane]] in do aretacij, česar se je Balantič zaradi svojega šibkega zdravja najbolj bal. Junija in julija leta 1942 so [[Italijani]] v Ljubljani izvedli množične čistke, v taborišča so morali tudi visokošolci, njega so odpeljali 27. junija v [[Koncentracijsko taborišče Gonars]] v Furlanski nižini. Novembra leta 1942 se je vrnil v Ljubljano, študija ni nadaljeval zaradi prepovedi vpisa in depresivnih okoliščin. Razmere v uničevalnem taborišču in tragično usodo Slovencev pod tujo okupacijo je izpovedal v ''Sonetih iz Gonarsa''. Po vrnitvi je pod vplivom Kremžarja sprejel službo [[Prostovoljna protikomunistična milica|vaškega stražarja]] v Grahovem, kjer je leta 1942 varoval cesto iz [[Cerknica|Cerknice]] v Stari trg. Ob kapitulaciji Italije septembra 1943 se je grahovska posadka z drugimi iz tega okoliša umaknila v [[Pudob]] pri [[Stari trg|Starem trgu]]. Tam so jih obkolile partizanske čete, vendar se je Kremžarju in Balantiču posrečilo prebiti in se preko Rakeka vrniti v Ljubljano. Vključil se je v na novo ustanovljeno slovensko [[Slovensko domobranstvo|domobranstvo]]. Nekaj časa je služil na rudniškem bloku, v novembru pa s Kremžarjem ponovno odšel v Grahovo. 23. novembra leta 1943 so bataljoni [[Tomšičeva brigada|Tomšičeve brigade]] obkolili grahovsko postojanko in jo s topovi naslednjega dne uničili. V ognjenih zubljih Krajčeve hiše, v kateri so se zadrževali domobranci, je med dvaintridesetimi žrtvami zgorel tudi pesnik. Dva dni zatem so njegove neprepoznavne posmrtne ostanke pokopali v skupni grob na grahovskem pokopališču. Od leta 2015 naprej se po njem imenuje [[Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.kam.sik.si/Novice/ArtMID/4437/ArticleID/420/Preimenovanje-Maticne-knjiznice-Kamnik-v-Knjiznico-Franceta-Balantica-Kamnik#.VVt54QxFGRw.facebook |title=Obvestilo javnosti o preimenovanju Matične knjižnice Kamnik v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik |accessdate=19. maj 2015 |date= 19. maj 2015|publisher=[[Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik]]}}</ref> ==Delo== S pesništvom se je srečal v 6. razredu leta 1939. Leta 1940 se je približal domačemu kulturnemu klubu, ki je deloval znotraj društva ''Bistrica'' in zahajal na literarne večere, bral je svoje pesmi in se tako priključil k literarnemu zborniku Bistrica. Tu je objavil tri pesmi, in sicer ''Veliki greh'', ''Zaman'' in ''Sen o vrnitvi''. Zgodnja poezija se je nagibala v subjektivnost in liričnost z ljubezensko tematiko in v krščanstvo, kar se kaže v pesmi ''V vročici''. V svojih začetkih je uporabljal [[sonet]]no obliko, to težnjo poudarja sonetni cikel ''Krik iz teme''. Leta 1940 pa je napisal nov sveženj ciklov šestih sonetov ''Na blaznih poteh'', ki so jo mentorji vsebinsko dojemali kot socialno udarno. Vsak sonet je samostojna pesem in ima svoj naslov: ''Zaznamovanci'', ''Pesem starega berača'', ''Obup'', ''Vprašanje iz podzemlja'', ''Teptana kri'' in ''Upanje''. Razodevajo njegova tegobna stanja [[proletariat|proletarske]] družine. Nekaj pesmi je posvetil tudi svoji prvi ljubezni, Marjetici, živahni dijakinji trgovske akademije. To so bile erotično zasnovane lirične izpovedi in refleksivni utrinki, npr. ''Za teboj'', ''Pridi, deklica'', ''Marjetica'', ''Najin čas je minil''. Še prej je imel erotično razmerje s poročeno žensko, ki je izraženo v naslednjih pesmih: ''Črne gosli'', ''Agonija ljubezni'', ''Zublji nad prepadom'' in ''Dno''. Jeseni leta 1940 so Balantič in njegova prijatelja France Kremžar ter [[Marijan Tršar]] med počitniškim bivanjem na [[Velika planina|Veliki planini]] snovali načrt za ''Almanah'', vendar ta ni nikoli izšel, saj se je vojna leta 1941 izostrila. V tem letu so nastale nekatere pesmi, prištevamo jih med njegovo klasiko, tj. ''Ne najdem domov'', ''Zasuta usta'', ''Pot brez konca'', ''Moje delo'', ''Črne gosli''. Eden izmed ključnih dogodkov je prodor njegove poezije v revijo ''[[Dom in svet]]''. Pozimi leta 1941 je urednik [[Tine Debeljak]] dobro sprejel prve Balantičeve pesmi in že marca so izšle prve tri pesmi: ''Ne najdem domov'', ''Dobrotni pramen'' in štirinajsti sonet ''Venca'' – ''Bogat sem kakor tihi glas piščali''. Zasnoval je svoj prvenec ''Muževna sem steblika'' poleti leta 1941 in v zbirko sprejel 24 pesmi in jih razdelil v tri cikle: ''Žarki'' (10 pesmi), ''Daj me k ustom'' (10 pesmi) in ''Žalostni rog'' (4 pesmi), dodal pa je še pesem ''Sin'' kot samostojno enoto. Nanj je močno vplivalo dobro poznavanje češke, slovaške ter kitajske lirike. Zgledoval se je po slovenskih pesnikih, kot so [[Oton Župančič]] in [[Alojz Gradnik]], [[Anton Vodnik]], [[Srečko Kosovel]], [[Mile Klopčič]], France Vodnik, [[Edvard Kocbek]], [[Božo Vodušek]] in [[Jože Udovič]]. Izmed tujih pesnikov sta v ospredju predvsem [[Charles Baudelaire]] in [[Arthur Rimbaud]]. Zbirka ''Muževna steblika'' ni nikoli izšla, izid je preprečila ''Jugoslovanska založba'' leta 1943. Prva knjiga njegovih pesmi je izšla maja leta 1944 z naslovom ''[[V ognju groze plapolam]]''. Tine Debeljak je v uvodni besedi poudarjal izjemnost njegove poezije, hkrati pa avtorja povezoval z domobranskim protikomunističnim bojem. Ta povezava je ostala živa še v povojnem času, ko ga je slovenska politična emigracija razglašala za svojega pesnika. Leta 1944 je izšla tudi bibliofilska izdaja ''Sonetni venec'' z ilustracijami [[Marijan Tršar|Marijana Tršarja]]. Po drugi svetovni vojni se v javnosti o Balantiču ni govorilo, njegovo poezijo so obravnavali le v akademskih seminarjih. Po vojni je postal simbol preganjane slovenske literature in duhovne opozicije. V [[Buenos Aires]]u je leta 1956 in 1976 izšel ponatis njegove poezije, v Ljubljani pa so že natisnjeni izbor njegovih pesmi v uredništvu [[Mitja Mejak|Mitje Mejaka]] z naslovom ''Muževna steblika'' leta 1966 uničili; ponovno so jo natisnili leta 1984. Kritično izdajo ''Zbranih pesmih'' v uredništvu [[France Pibernik|Franceta Pibernika]] je pripravila leta 1991 ''Državna založba Slovenije''. ===Pesniške zbirke=== * ''[[V ognju groze plapolam]]'', 1944, Ljubljana {{COBISS|ID=42183936}}, * ''Muževna steblika'', 1966 {{COBISS|ID=14412545}}, * Pesmi, 1967, Družba sv. Mohorja v Celovcu * ''Zbrano delo'', 1976, Argentina {{COBISS|ID=522295}}, * ''Zbrane pesmi'', 1991 {{COBISS|ID=23614976}}, * ''Tihi glas piščali'', 1991 {{COBISS|ID=28163840}}. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Zamolčani avtorji]] == Literatura in viri == * France Pibernik: ''Temni zaliv Franceta Balantiča''. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1990. * Taras Kermauner: ''Ogenj, ki prečiščuje: razprava o Balantičevi poeziji'' (1991). * France Pibernik: ''Monografija o Francetu Balantiču''. Maribor: Litera, 2008 (2. izdaja ob pesnikovi stoletnici, 2021) * France Pibernik (ur.) ''Zbrano delo''. Maribor: Litera, 2008. * Miran Hladnik: [[:v:France Balantič (Kamnik)|France Balantič (Kamnik)]]. Wikiverza. [Poglavje iz knjige ''Slovenska pisateljska pot'', 2011.] * Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ "Balantičev" zločin v Bločicah]. Kamnik.info 24. 11. 2015. * ''Bibliografija Franceta Balantiča'' (uredila: Matija Ogrin, Marjan Dolgan - tudi opombe in uvod; uvodni esej: France Pibernik; 765 strani, 2969 enot; ZRC, 2023) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|France Balantič}} {{wikivir-avtor}} {{:Portal:Literatura/povezava}} * {{dlib|ime=France Balantič}} * {{leksikon.si|25}} * {{geopedia2|T105_x500000_y100000_s9_b4#T105_L11689_F72_s11_b4_vF | Rojstni kraj Franceta Balantiča}} * {{geopedia2|T105_x500000_y100000_s9_b4#T105_L11689_F77_s9_b4_vF | Spomenik in grob Franceta Balantiča}} * [http://www.mladina.si/100489/france-balantic-v-ognju-groze-plapolam/ Bernard Nežman v Mladini 14. 3. 2004: France Balantič, V ognju groze plapolam] * [http://radio.ognjisce.si/sl/112/slovenija/2921/ Damijana Medved, Oddaja Graditelji iz leta 2008 o Francetu Balantiču na radiu Ognjišče] * [http://www.rtvslo.si/blog/stra-a/france-balantic/7955/ Slovenski narodni varnostni zbor o Francetu Balantiču] * [http://www.youtube.com/watch?v=awXzFTHAN5g/ Utrinki s kluturnega večera v domu kulture Kmanik, posvečen 65. obletnici Balantičeve smrti -- youtube posnetek] * [http://www.youtube.com/watch?v=HxqDN84F5i4&feature=related/ Literarno-zgodovinski večer o Francetu Balantiču v MKK -- youtube posnetek] * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=france+balanti%E8 Diplomska dela na temo France Balantič]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Balantič, France}} [[Kategorija:France Balantič| ]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski domobranci]] [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali knjižnico|Balantič, France]] delxzvz9f75er6cwdyqswn06rng9t8b 0 24136 6767932 6767497 2026-10-20T19:38:16Z ~2026-44996-51 264415 6767932 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[režiser]]jev in režiserk''' (gledaliških, radijskih in/ali filmskih) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Emil Aberšek]]/Abršček *[[Iztok Aberšek]] *[[Lavoslav Abraham]] *[[Polona Abram]] *[[Ernest Adamič]] *[[Draga Ahačič]] *[[Zemira Alajbegović Pečovnik]] *[[Maja Alibegović]] *[[Borut Alujevič]] *[[Miha Alujevič]] *[[Dimitar Anakiev]] *[[Adolf Anderle]] *[[Gregor Andolšek]] *[[Vojko Anzeljc]] * [[Vinci Vogue Anžlovar]] *[[Vesna Arhar Štih]] * [[Franc Arko|Franc(i) Arko]] *[[Tine Arko]] ? *[[Nika Autor]] == B == * [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] *[[Dejan Babosek]] * [[Metod Badjura]] * [[Milka Badjura]] *[[Ludvik Bagari]] *[[Vladimir Bajc]] *[[Anja Bajda Gorela]] *[[Evgen Ban]] *[[Zdravko Barišič]] *[[Aljaž Bastič]] *[[Jože Baša]] *[[Bronislav Battelino]] *[[Balbina Battelino Baranovič]] *[[Primož Bebler]] *[[Marjan Belina]] (1934-1993) *[[Nataša Berce]] *[[Tosja Berce|Tosja (Flaker) Berce]] *[[Mina Bergant Herič]] * [[Matjaž Berger]] *[[Klemen Berus]] *[[Veličan Bešter]] * [[Jože Bevc]] * [[Alida Bevk]]? *[[Iztok Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Branka Bezeljak]] *[[Nika Bezeljak]] * [[Boris Bezić]] * [[Frido Beznik]] *[[Rok Biček]] *[[Teja Bidovec]] *[[Jan Bilodjerič]] *[[Rudolf Binter]] *[[Brane Bitenc]] *[[Mateja Bizjak Petit]] *[[Nace Bizilj]] *[[Peter Bizjak]] *[[Borut Blažič]] *[[Živa Bizovičar]] *[[Nina Blažin]] *[[Josip Boc]] *[[Alenka Bole Vrabec]] *[[Furio Bordon]] *[[Jože Borko]] *[[Ignacij Borštnik]] *[[Maks Borštnik]] *[[Vojko Boštjančič]] *[[Gregor Božič]] *[[August Adrian Braatz]] *[[Peter Braatz]] (Harry Rag) * [[Valo Bratina]] *[[France Bratkovič]] *[[Marko Bratuš]] *[[Peter Bratuša]] *[[Diego de Brea]] *[[Marija Brecelj]] * [[Jure Breceljnik]] *[[Rožle Bregar]] *[[Neda Bric Rusjan]] *[[Janez Bricelj]] (montažer) *[[Matjaž Brumen - Matt]] *[[Boris Brunčko]] *[[Vanda Brvar]] *[[Franjo Bučar]] *[[Marcel Buh]] *[[Mare Bulc]] *[[Ivica Buljan]] (Hrvat) *[[Boris Brunčko]] * [[Janez Burger]] *[[Nataša Burger]] == C == * [[Marko Cafnik]] *[[Toni Cahunek]] *[[Boris Cavazza]] * [[Franci Cegnar]] * [[Jože Cegnar]] *[[Mirko Cegnar]] *[[Vladislav Cegnar]] *([[France Cerar]]) *[[Vida Cerkvenik Bren]] *[[Peter Cerovšek]] *[[Polde Cigler]] * [[Marjan Ciglič]] *[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak) *[[Katja Colja]] *[[Alex Cvetkov]] * [[Jan Cvitkovič]] == Č == *[[Mišo Čadež]] *[[Špela Čadež]] (animatorka) *[[František Čap]] *[[Janko Čar]] * [[Tadej Čater]] *[[Miha Čeak]] *[[Bojan Čebulj]] *[[Marko Čeh]] *[[Kaća Čelan]] *[[Miha Čelar]] *[[Robert Černelč]] *[[Leo Černic]] *[[Ana Čigon]] *[[Anica Čok]] *[[Jelica Čok]] *Radovan Čok - snemalec *[[Alice Čop|Alice]] in [[Kajetan Čop]] *[[Karel Čretnik]] *[[Rudolf Čretnik]] ? *[[Tjaša Črnigoj]] *[[Marij Čuk]] *[[Gregor Čušin]] == D == * [[Anton Danilo|Anton (Cerar) Danilo]] * [[Avgusta Danilova]] *[[Mira Danilova]] * [[Vera Danilova]] *[[Ciril Debelak]] *[[Metka Debeljak]] *[[Ciril Debevec]] *[[Pavel Debevec]] *[[Mile De Gleria]] (animator) *[[Ferdo Delak]] * [[Polde Dežman]] *[[Žiga Divjak]] *[[Ivana Djilas]] *[[Urška Djukić]] * [[Saša Dobrila]] (animator) *[[Adolf Dobrovolný]] *[[Jaro Dolar]] *[[Sergej Dolenc]]? *([[Mihael Dolinšek]]) *[[Tamara Doneva]]? *[[Jure Dostal]] *[[Nejc Drekonja]] *[[Josip Drobnič]] * [[Janez Drozg]] * [[Vojko Duletič]] *[[Klemen Dvornik]] == Đ == * [[Sašo Đukić]]? * [[Branko Đurić]] == E == *[[Primož Ekart]] *[[Mira Erceg]] *[[Milan Erič]] (animator) == F == *[[Milanka Fabjančič]] (animatorka) *[[Jan Fabris]] *[[Mario Fanelli]] *[[Matjaž Farič]] *[[Matjaž Feguš]] *[[Segej Ferrari]] *[[Matej Filipčič]] *[[Matjaž Fistravec]] *[[Žiga Flajnik]] *[[Tosja Flaker Berce]] *[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]] *[[Mario Foerster]] *[[Gregor Fon]] *[[Dario Frandolič]] *[[Marjan Frankovič]] *[[France Frece]] *[[Emil Frelih]] *[[Marta Frelih]] *[[Tone Frelih]] *[[Lojze Fric]] *[[Oliver Frljić]] (bosansko-hrvaški) *[[Ivan Fugina|Ivan (Janez) Fugina]] *[[Uroš Fürst]] == G == *Nada Gabrijelčič *[[Siniša Gačić]] *[[Igor Gajič]] *[[Maja Gal Štromar]] *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] *[[Branko Gavella]] (Hrvat) * [[Nejc Gazvoda]] *[[Josip Gecelj]] *[[Gregor Geč]] *[[Ivan Gegolet]] * [[Maruša Geymayer-Oblak]] *[[Jože Glažar]] *[[Janja Glogovac]] *[[Irena Glonar]] * [[Karpo Godina]] *[[Miha Golob (režiser)]] * [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]] *[[Branko Gombač]] *Tom Gomizelj? *[[Tomaž Gorkič]] *[[Niko Goršič]] ("Nick Upper") *[[Tin Grabnar]] *[[Nataša Barbara Gračner]] *[[Fedor Gradišnik]] (star.) *[[Jure Grahek]] *[[Tereza Gregorič]] *[[Edvard Gregorin]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Božo Grlj]] * [[Mirko Grobler]] * [[Tomaž Grom]] *[[Jurij Gruden]] *[[Lučka Gruden]] *[[Aleksander Grum]] *[[Pavel Grzinčič]] == H == *[[Vladimir Habunek]] (Hrvat) *[[Vasja Hafner]] *[[Petra Hauc]] *[[Miran Herzog]] *[[Andrej Hieng]] *[[Barbara Hieng Samobor]] * [[Boštjan Hladnik]] * [[Meta Hočevar]] *[[Miha Hočevar]] *[[Jože Horvat (1955)]] * [[Sebastijan Horvat]] *[[Áron Horváth]] *[[Juš Hrastnik]] *[[Dušan Hren]] *[[Slavko Hren]] *[[Žiga Hren]] *[[Ksenija Hribar]] *[[Eva Hribernik]] (operna) * [[Jasna Hribernik]] *[[Dušan Hrovatin]] (lutkar - film.animator) * [[Emil Hrvatin]]/Janez Janša *[[Varja Hrvatin]] *[[Vaclav Hudeček]] *[[Anita Hudl]] *[[Andreja Humar Gruden]] == I == * ([[Rudolf Inemann]] * [[Simon Intihar]] *[[Ester Ivakič]] * [[Jaka Ivanc]] *[[Željko Ivančič]] * [[Matjaž Ivanišin]] *[[Jure Ivanušič]] == J == *[[Bojan Jablanovec]] *[[Rahela Jagrič|Rahela Jagrič Pirc]] *[[Boštjan Miha Jambrek]] *[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]] (=[[Emil Hrvatin]]) *[[Ven Jemeršič]] * [[France Jamnik]] *[[Jaša Jamnik]] *[[Aleš Jan]] *[[Rado Jan]] *[[Slavko Jan]] *[[Tomi Janežič]] *[[Mija Janžekovič-Jankovič]] *[[Andrej Jelačin]] *[[Alen Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Anton Jeločnik]] - Slobodan *[[Filip Jembrih Jandras]] *[[Janez Jemec]] *Dafne Jemeršić *[[Ven Jemeršić]] *[[Barbara Pia Jenič]] *[[Jaša Jenull]] *[[Janez Jerman]] *[[Matevž Jerman]] *[[Boštjan Jerše]] *[[Sandi Jesenik]] *[[Stanko Jost]] *[[Dušan Jovanović]] *[[Saša Jovanović]] *[[Jaka Judnič]] *[[Peter Juratovec]] *[[Sašo Jurcer]] (& [[Mojtina Jurcer]]) *[[Boris Jurjaševič]] *[[Nika Jurman]] *[[Andrej Jus]] == K == *[[Rok Kadoič]] *[[Ana Kajzer]] *Andrej Kamnik *[[Haidy Kancler]] (Maja Senekovič) *[[Barbara Kapelj]] *[[Jure Karas]] *[[Janez Karlin]] *[[Jernej Kastelec]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Hanka Kastelicová]] *[[Mirko Kaukler]] *[[Bojan Kavčič]] * [[Jane Kavčič]] *[[Franci Kek]] *? Kelhar *[[Miran Kenda]] *[[Rok Kadoič]] *[[Srečko Kermavner]] *[[Dore Kern]] *[[Sara Kern]] *[[Janusz Kica]] (poljsko-hrvaško-slovenski) *[[Maruša Kink]] *[[Juro Kislinger]] *Živko Kladnik? *[[Brina Klampfer]] *[[Vesna Klančar]] *[[Ivan Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Ado Klavora]] *[[Savo Klemenčič]] *[[Jože Kloboves]] * [[Matjaž Klopčič]] *[[Miha Knific]] *[[Boris Kobal]] *[[Jernej Kobal]] *[[Jaša Koceli]] *[[Helena Koder]] * [[Aleksander Kogoj]] *[[Nina Kojima]] *[[Eva Kokalj]] *[[Marjan Kokalj]] *[[Veka Kokalj]] (snemalka) *[[Mateja Kokol]] * [[Herman Kokove]] *[[Jana Kolarič]] *[[Mateja Koležnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Kim Komljanec]] *[[Matjaž Koncilja]] *[[Franci Končan]] *[[Roman Končar]] * [[Ivan Konda]] *[[Stana Kopitar]] *[[Nevenka Koprivšek]] *[[Boštjan Korbar]] *[[Neven Korda]]? *[[Tadej Koren Šmid]] *[[Igor Korošec]] * [[Mile Korun]] *[[Albert Kos]] *[[Urška Kos]] * [[France Kosmač]] * [[Andrej Košak]] *[[Hinko Košak]] *[[Milan Košak]] *[[Igor Košir]] *[[Josip Košuta]] (Joc Košuta) * [[Just Košuta]] * [[Zora Košuta]] *[[Andreja Kovač]] *[[Iztok Kovač]] *[[Marijan Kovač]] *[[Jože Kovič]] * [[Damjan Kozole]] * [[Kristian Koželj]] * [[Mirč Kragelj]] *[[Alenka Kraigher]] *[[Jože Krajnc]] *[[Tomaž Krajnc (režiser)|Tomaž Krajnc]] *[[Kristijan Krajnčan]] *[[Emil Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Stane Kralj]] *[[Tomaž Kralj]] *[[Vladislav Kralj]] *[[Branko Kraljevič]] *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[Janez Kramberger (režiser)]] *[[Eva Kraševec]] *[[Ana Krauthaker]] *[[Ana Kravanja]] *[[Marijan Kravos]] * [[Bratko Kreft]] *[[Jure Kreft]] * [[Gregor Kresal]] * [[Benjamin Kreže]] * [[Nataša Krhen]] * [[Mihi Krištof - Kranzenbinder]] * [[Jaka Krivec]] *[[Franci Križaj]] *[[Maja Križnik]] *[[Jan Krmelj]] *[[Špela Kuclar]] *[[Ema Kugler]] *[[Roman Kukovič]] *[[Lea Kukovičič]] * [[Saša Kump]] * [[Martin Kušej]] * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) == L == *[[Bojan Labović]] *[[Marko Lampe]] *[[Eva Nina Lampič]] *[[Alma Lapajne]] *[[Janez Lapajne]] *[[Magda Lapajne]] *[[Štefan Lapajne]] *[[Tomaž Lapajne]] *[[Matjaž Latin]] *[[Franci Lazar]] * [[Primož Lazar]] *[[Timon Leder]] (animator) *[[Hinko Leskovšek]] *[[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] *[[Gojmir Lešnjak]] - Gojc *[[Tomaž Letnar]] *[[Nejc Levstik]] * [[Igor Likar]] * [[Milan Ljubić]] * [[Domen Lo]] * [[Ivan Loboda]] *[[Matjaž Loboda]] * [[Matija Logar]] *[[Lojzka Lombar]] * [[Jernej Lorenci]] *[[Minca Lorenci]] *[[Iztok Lovrić]]-Lovro *[[Sara Lucu]] *[[Jožko Lukeš]] *[[Jernej Lunder]] (animator) *[[Matevž Luzar]] *[[Žarko Lužnik]] == M == *[[Francesco Macedonio]] *[[Mojca Madon]] *[[Paolo Magelli]] *[[Tomaž Mahkovic]] *[[Mirko Mahnič]] *[[Edi Majaron]] *[[Mirko Majcen]] *[[Franjo Majer]] *[[Slobodan Maksimović]] *[[Peter Malec]] *[[Marjan Manček]] (animator) *[[Miroslav Mandić]] (scenarist ) *[[Marko Manojlović]] *[[Natalijo Manojlović]] *[[Luka Marcen]] * [[Luka Marčetič]] *[[Jan Marin]] *[[Marko Marin]] * [[Marjan Marinc]] *[[Matko Marinko]] *[[Janez Marinšek]] *[[Viktor Markič]] *[[Klemen Markovčič]] *[[Anton Marti]] *[[Bojan Martinec]] *[[Grega Mastnak]] (animator) *[[Boštjan Mašera]] *[[Lojze Matjašič]] ([[Alojz Matjašič]]) *[[Jure Matjažič]] * [[Rene Maurin]] *[[Dušan Mauser]] (1921-2021) *[[Martina Maurič Lazar]] *[[Manica Maver]] *[[Miha Mazzini]] *[[Jurij Meden]] *[[Anja Medved]] *[[Urša Menart]] *[[Zarja Menart]] (animatorka) *[[Dominik Mencej]] *[[Diego Menendes]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Primož Meško]] *[[Sakerdon Mihajlovič]] *[[Matjaž Mihelčič]] *[[Staša Mihelčič]]? *[[Saša Miklavc]] *[[Mitja Milavec]] *[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]] *[[Matija Milčinski]] *[[Nana Milčinski]] *[[Edvard Miler]] *[[Peter Militarev]] *[[Marika Milkovič]] * [[Andrej Mlakar]] * [[Dušan Mlakar]] *[[Mitja Mlakar]] *[[Miha Mlaker]] * [[Varja Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer]] * Boštjan Modic *[[Max Modic]] *[[Janez Mohar]]? *[[Miha Mohorič]] * [[Viktor Molka]] *[[Katarina Morano]] *[[Dušan Moravec (režiser)]] *[[Zoran More]] *[[Jan Mozetič]] *[[Miha Možina]] *[[Andrina Mračnikar]] (avstrijska Koroška) *[[Ivan Mrak]] *Matjaž Mrak (*1972) *[[Filip Mramor]] * [[Bogdan Mrovlje]] *[[Miki Muster]] (animator) *[[Kristijan Muck]] *[[Amir Muratović]] *[[Miki Muster]] *[[Rado Mužan]] == N == * [[Marko Naberšnik]] *[[Aleš Nadai]] *[[Darja Nahtigal]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Avrelija Nakrst]] *[[Marjan Nečak]] *[[Miha Nemec]] *[[Henrik Neubauer]] *[[Uroš Nikolič]] *[[Darko Nikolovski]] *[[Josip Nolli]] *[[Aleš Novak (režiser)]] *[[Anja Novak]] - [[Anjunabeats|Anjuta]] *[[Jure Novak]] *[[Tina Novak]] * [[Barbara Novakovič Kolenc]] *[[Alojz Novinc]] * [[Mitja Novljan]] * [[Tomo Novosel]] *[[Hinko Nučič]] == O == *[[Simon Obleščak]] *[[Mitja Okorn]] *[[Milena Olip]] *[[Olmo Omerzu]] *([[Rudi Omota]]) *[[Miro Opelt]] *[[Ivan Oven]] *[[Joško Oven]] *[[Peter Ovsec]] == P == * [[Boris Palčič]] *[[Livija Pandur]] * [[Tomaž Pandur]] *[[Georgij Paro]] (Hrv.) *[[Drago Parovel]] *[[Carlos Pascual]] *[[Svetlana Patafta]] *[[Milan Pavlovčič]] *[[Živojin Pavlović]] (Srb) *[[Alen Pavšar]] *[[Valentin Pečenko|Valentin (Zdravko) Pečenko]] *[[Rudolf Pečjak]] *[[Igor Pediček]] * [[Katja Pegan]] * [[Igor Pelan]] *[[Marko Peljhan]] *[[Maša Pelko]] *[[Ivan Pengov]] *[[Jože Pengov]] *[[Tone Peršak]] *[[Tatjana Peršuh]] * [[Jure Pervanje]] * [[Žarko Petan]] *[[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] *[[Ivan Peternelj]] *[[Boris Petkovič]] *[[Peter Petkovšek]] *[[Miran Petrovčič]] *[[Dragica Petrovič]] * [[Metod Pevec]] *[[Saša Pfeifer]] * [[Janez Pipan]] * [[Andrej Pisani]] *[[Igor Pison]] *[[Valentina Plaskan]] * [[Sašo Podgoršek]] * [[Aleš Podrižnik]] * [[Tomo Podstenšek]]? * [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] *[[Drago (Karel) Pogorel(e)c]] * [[Matjaž Pograjc]] * [[Nejc Pohar]] *[[Mirko Polič]] *[[Marta Popivoda]] *[[Aleksandar Popovski]] *[[Nebojša Pop-Tasić]] *[[Andraž Pöschl]] * ([[Branko Potočan]]) * [[Jernej Potočan]] *[[Franjo Potočnik]] *[[Staš Potočnik]] *[[Lojze Potokar]] *[[Jože Potokar]] * [[Dušan Povh]] *[[Peter Povh]] *[[Josip Povhe]] *[[Janez Povše]] *[[Katja Povše]] *[[Riko Poženel]] *[[Igor Prah]] *[[Dušan Prebil]] * [[Robert Prebil]] *[[Rade Pregarc|Rade/Rado Pregarc]] *[[Vasko Pregelj]] *[[Maja Doroteja Prelog]] *[[Tatjana Premk]]-Grum *[[Marjana Prepeluh]] * [[Igor Pretnar]] * [[Maja Prettner]] *[[Igor Prodnik]] * [[Aiken Veronika Prosenc]] *[[Nataša Prosenc|Nataša Prosenc Stearns]] *[[Sonja Prosenc]] *[[Alen Prošić]] *[[Maja Prettner]] *[[Milan Pugelj]] *[[Domen Puš]] *[[Boris Putjata]] == R == *[[Harry Rag]] ([[Peter Braatz]]) *[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] *[[Nina Rajić Kranjac]] *[[Saška Rakef]] *[[Nina Ramšak Marković]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Rok Rappl / Rocc]] *[[Pavel Rasberger]] *[[Tomaž Ravnihar]] * [[Janko Ravnik]] * [[Vili Ravnjak]] *[[Edvard Rebolj]] * [[Vlado G. Repnik]] - babaLAN * [[Anja Resman]] (animatorka) *[[Maks Reš]] *[[Ivan Ribič]] *[[Ljubiša Ristić]] (Srb) * [[Filip Robar Dorin]] *[[Zvonimir Rogoz]] *[[Metka Rojc]] *[[Ajda Rooss]] *[[Yulia Roschina]] *[[Dženi Rostohar]] *[[Milivoj Miki Roš]] *[[Vasja Rovšnik]] *[[Jelena Rusjan]] *[[Neda Rusjan Bric]] ([[Neda R. Bric]]) *[[Adrijan Rustja]] == S == *[[Nejc Saje]] * [[Mako Sajko]] *[[Rosanda Sajko]] *[[Zala Sajko]] * [[Kolja Saksida]] (animator) *[[Rafko Salmič]] *[[Modest Sancin]] *[[Rok Sanda]] * [[Petra Seliškar]] *[[Simona Semenič]] * [[Polona Sepe]] *[[Jani Sever]] *[[Stane Sever]] *[[Lun Sevnik]] *[[Mario Sila]] *[[Nace Simončič]] *[[Peter Simoniti]] *[[Darko Sinko]] *[[Zvone Sintič]] *[[David Sipoš]] *[[Jelena Sitar]] *[[Iza Skok]] *[[Majda Skrbinšek]] *[[Milan Skrbinšek]] *[[Nina Skrbinšek]] *[[Vladimir Skrbinšek]] *[[Florjan Skubic]] * [[Franci Slak]] *[[Hanna A. W. Slak|Hana A. W. Slak]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maša Slavec]] *[[Emil Smasek]] *([[Anton Smeh]]) *[[Jaka Smerkolj Simoneti]] *[[Anže Sobočan]] *[[Zijah A. Sokolović]] *[[Matija Solce]] *[[Voja Soldatović]] *[[Marko Sosič]] * [[Jurij Souček]] * [[Danijel Sraka]] *[[Peter Srpčič]] *[[Mira Stadler]] *[[Milan Stante]] *[[Lita Stantič]] *[[Marjan Stare]] *[[Sebastjan Starič]] *[[Koni Steinbacher]] *[[Jadran Sterle]] * [[Andrej Stojan]] * [[Andrej Stopar]] *[[Sonja Stopar]] *[[Vesna Stranič]] *[[Samo M. Strelec|Samo (M.) Strelec]] * [[Alojz Stražar]] * [[Bojan Stupica]] * [[Stane Sumrak]] (TV) *[[Tomaž Susič]] *[[Borivoj Svetel]] == Š == *[[Marko Šantić]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Zvone Šedlbauer]] *[[Matjaž Šekoranja]]? *[[Marija Šeme|Marija Šeme Baričevič]] *[[Janez Šenk]] *[[Simon Šerbinek]] * [[Osip Šest]] *[[Dorian Šilec Petek]] *[[Mitja Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Albert Širok]] *[[Vlado Škafar]] *[[Silvester Škerl]] *[[Črt Škodlar]] *[[Luka Martin Škof]] *[[Eva Škofič Maurer]] *[[Danijel Škufca]] - Day *[[Matjaž Šmalc]] *[[Igor Šmid]] *[[Janez Šmon]] *[[Helena Šobar Zajc]] *[[Nina Šorak]] *[[Milko Šparemblek]] *[[Sara Špelec]] *[[Jakob Špicar]] *[[Srečo Špik]] * [[Božo Šprajc]] *[[Dražen Štader]] *[[Bina Štampe Žmavc]] *[[Lojze Štandeker]] *[[Darko Štante]] *[[Vlado Štefančič]] * [[Igor Šterk]] * [[France Štiglic]] *[[Lado Štiglic]] *[[Poldka Štiglic]] * [[Tugo Štiglic]] *[[Jaka Štoka]] *[[Igor Štromajer]] * [[Tomaž Štrucl]] *[[Miha Šubic]] *[[Iztok Šuc]] ([[Iztok H. Šuc]]) *[[Jaka Šuligoj]] *[[Fabris Šulin]] *[[Brina Švigelj Mérat]] *[[Cveto Švigelj]] *[[Tomaž Švigelj]] == T == *[[Vilém Taborský]] *[[Boštjan Tadel]] *[[Lara Simona Taufer]] *[[Vito Taufer]] *[[Gašper Tič]] *[[Srečko Tič]] *[[Jože Tiran]] *[[Kaja Tokuhisa]] *[[Uroš Trefalt]] *[[Anton Tomašič]] *[[Hinko Tomašić]] *[[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] *[[Tjaša Tomc]] *[[Dušan Tomše]] *[[Agata Tomšič]]? *[[Tadeja Tomšič]] *[[Iztok Tory]] (1947–2025) *[[Tugomir Tory]] *[[Gregor Tozon|Gregor (Grega) Tozon]] *[[Miha Tozon]] *[[Mojmir Tozon]] *[[Tone Trdan]] *[[Ana Trebše]] *[[Borut Trekman]] *[[Toni Tršar]] *[[Andrea True|Andreja Truden]] *[[Glavko Turk]] *[[Martin Turk]] *[[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] ? == U == *[[Slobodan Unkovski]] *Nick Upper (Niko Goršič) *[[Rudi Uran]] (filmar-dokum.?) *[[Milan Urbajs]] *[[Franc Uršič]] *[[Mario Uršič]] *[[Anton Nino Uršič]] == V == *[[Slavo Vajt]] *[[Ajda Valcl]] *[[Jože Valentič]] (u. 2020) *[[Aleš Valič]] *[[Iztok Valič]] *[[Breda Varl|Breda in]] [[Tine Varl]] *[[Matija Vastl]] *[[Nadja Velušček]] *[[Bogomir Veras]] *[[Aleš Verbič]] *[[Sergej Verč]] *[[Edo Verdonik]] *[[Anton Verovšek]] *[[Rok Vevar]] *[[Marko Vezovišek]] *[[Renata Vidič]] *[[Leon Vidmar]] (*1980), animator *[[Rok Vilčnik]] - "rokgre" *[[Žiga Virc]] *[[Boris Višnovec]] *[[Brane Vižintin]] *[[Ivan Vlahovič]] *[[Nikolaj Vodošek]] *''Niko Vodušek = ?'' *[[Eka Vogelnik]] *[[Viki Voglar]] *[[Jaka Andrej Vojevec]] ([[Andrej Jaka Vojevec]])? *[[Goran Vojnović]] *[[Aleksandra Vokač]] *[[Jože Vozny]] *[[Danilo Vranc]] *[[Matej Vranič]] *[[Primož Vresnik]] *[[Boštjan Vrhovec]] *[[Janez Vrhunc (režiser)|Janez Vrhunc]] (1921) *[[Igor Vrtačnik]] *[[Ana Vujanović]]? == W == * [[Robert Waltl]] *[[Hani Weiss|Hani (Janez) Weiss]] *[[Ida Weiss]] * [[Maja Weiss]] * [[Hanna Antonina Wojcik-Slak]] (Hana A. W. Slak) == Z == * [[Helena Zajc]] (Helena Šobar Zajc) *[[Jože Zajec]] * [[Jan Zakonjšek]] *[[Vinko Zaletel]] *[[Vera Založnik]] *[[Jože Zamljen]] *[[Hugo Zathey]] *[[Uroš Zavodnik]] *[[Branko Završan]] *[[Blaž Završnik]] * [[Barbara Zemljič]] * [[Milivoj Zemljič]] *[[Juš A. Zidar]] *[[Marija Zidar]] * [[Tijana Zinajić]] * [[Damir Zlatar Frey]] * [[Peter Zobec]] * [[Simona Zorc Ramovš]] *[[Tone Zorko]] *[[Urban Zorko]] *[[Ciril Zupan]] *[[Drago Zupan]] *[[Klavdija Zupan]] * [[Miran Zupanič]] * [[Matjaž Zupančič]] *[[Zdravko Zupančič]] ? *[[Igor Zupe]] == Ž == *[[Matjaž Žbontar]] *[[Rado Železnik]] *[[Aleš Žemlja]] *[[Aljoša Žerjal]] *[[Franko Žerjal]] *[[Gorazd Žilavec]] *[[Želimir Žilnik]] (srbski filmski režiser slovenskih korenin) *[[Aljoša Živadinov]] *[[Dragan Živadinov]] *[[Zoran Živulović]] * [[Fran Žižek]] *[[Jernej Žmitek]] *[[Jože Žnidaršič]] (ZDA) *[[Urška Žnidaršič]] *[[Andrej Žumbergar]] *[[Andrej Žvan (1901)]] *[[Štefan Žvižej]] {{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam filmskih režiserjev]] *[[Seznam slovenskih filmskih režiserk]], [[Seznam režiserk slovenskih celovečernih filmov]] in [[Seznam slovenskih režiserk avdiovizualnih del]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Režiserji]] [[Kategorija:Slovenski režiserji|*]] [[Kategorija:Seznami filmskih režiserjev]] 3265y11r8cheyreriv3djs5jpo93h75 0 28275 6767769 6767363 2026-10-20T13:33:39Z Pinky sl 2932 /* Klasifikacija */ slog 6767769 wikitext text/x-wiki {{Short description|Razred živali}} {{Automatic taxobox | name = Sesalci | fossil_range = {{Fossil range|earliest = 225|167|0|pozni [[trias]] ali srednja [[jura]] – recentno}} | image = Mammal collage.png | display_parents = 3 | taxon = Mammalia | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = Živeče podskupine | subdivision = * [[Monotremata]] (stokovci) * [[Theria]] (živorodni sesalci) ** [[Marsupialia]] (vrečarji) ** [[Placentalia]] (višji sesalci) }} '''Sesálci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Mammalia''') so najvišje razviti [[razred (biologija)|razred]] [[vretenčarji|vretenčarjev]] in s tem tudi najbolj razvite [[živali]]. Sesalce odlikuje prisotnost mlečnih žlez, ki proizvajajo mleko za hranjenje mladičev, širok predel neokorteksa v možganih, dlaka ali kožuh ter tri slušne kosti v srednjem ušesu. Imajo štiriprekatno [[srce]] in so [[toplokrvnost|toplokrvni]]. Te značilnosti jih razlikujejo od [[Plazilci|plazilcev]] in [[Ptiči|ptic]], od katerih so se njihovi predniki ločili v obdobju [[Karbon|Karbona]] pred več kot 300 milijoni let. Opisanih je bilo približno 6.640 obstoječih vrst sesalcev, ki so razdeljene v 27 redov. Študij sesalcev se imenuje [[Mamalogija|mamologija]]. Največje skupine sesalcev po številu vrst so [[glodavci]], [[netopirji]] in [[žužkojedi]] (vključno z ježki, rovkami in rovkami). Naslednji trije so [[Prvaki|primati]] (vključno z [[Ljudje|ljudmi]], [[Opice|opicami]] in [[lemurji]]), [[parkljarji]] z neparnim številom prstov (vključno s [[prašiči]], [[Kamele|kamelami]] in [[Kopitarji|kitami]]) in [[zveri]] (vključno z [[Mačke|mačkami]], [[Psi (družina)|psi]] in [[Plavutonožci|tjulnji]]). Večina [[Sesalci|sesalcev]] je [[Inteligentnost|inteligentnih]], nekateri imajo velike možgane, so seznanjeni s seboj in uporabljajo orodja. Sesalci se lahko sporazumevajo in oglašajo na več načinov, vključno s proizvodnjo ultrazvoka, označevanjem z vonjem, opozorilnimi signali, petjem, eholokacijo; in v primeru ljudi, z zapletenim jezikom. Sesalci se lahko organizirajo v fission-fusion družbe, hareme in hierarhije, lahko pa so tudi samotarji in teritorialni. Večina sesalcev je poligamnih, vendar so nekateri lahko monogamni ali poliandri. Sesalce delimo na tri glavne skupine glede na način razmnoževanja: * [[Stokovci]] (Monotremata): Primeri: [[kljunaš]], [[Kljunati ježki|kljunati ježek]]; to so najbolj primitivni sesalci, saj ležejo jajca. Mladiče hranijo z mlekom, vendar nimajo pravih seskov. Živijo predvsem v Avstraliji in na Tasmaniji * [[Vrečarji]] (Marsupialia): Primeri: [[kenguru]], [[koala]], [[Vombati|vombat]]; mladiči se rodijo zelo nerazviti in svojo rast nadaljujejo v materini torbici (marsupij). Živijo predvsem v Avstraliji, Novi Gvineji in delih Amerike. * [[Višji sesalci]] (Placentalia): Primeri: [[človek]], [[pes]], [[Mačke|mačka]], [[Sloni|slon]], [[Kiti|kit]], [[Netopirji|netopir]]; najštevilčnejša in najbolj razvita skupina. Mladiči se razvijajo v [[Maternica|maternici]], kjer so povezani z materjo preko [[Posteljica|posteljice (placente)]], ki omogoča izmenjavo hranil in kisika. Živijo po vsem svetu. == Klasifikacija == {{Pie chart |caption=Več kot 70 % vrst sesalcev pripada redovom [[glodavci]] (Rodentia), [[netopirji]] (Chiroptera) in [[žužkojedi]] (Eulipotyphla). |label1=[[Rodentia]] |value1=40,5 |color1=#63aafe |label2=[[Chiroptera]] |value2=22,2 |color2=#dd2d32 |label3=[[Eulipotyphla]] |value3=8,8 |color3=#fff58c |label4=[[Primates]] |value4=7,8 |color4=#4ee257 |label5=[[Artiodactyla]] |value5=5,4 |color5=#fea746 |label6=[[Carnivora]] |value6=4,7 |color6=#6711ff |label7=[[Diprotodontia]] |value7=2,3 |color7=#865357 |label8=[[Didelphimorphia]] |value8=1,9 |color8=#00ccff |label9=[[Lagomorpha]] |value9=1,7 |color9=#a2bd90 |label10=[[Dasyuromorphia]] |value10=1,3 |color10=#ccffcc |label11=[[Afrosoricida]] |value11=0,8 |color11=#ffff99 |label12=[[Cingulata]] |value12=0,3 |color12=#ff99cc |label13=[[Macroscelidea]] |value13=0,3 |color13=#33cccc |label14=[[Peramelemorphia]] |value14=0,3 |color14=#cc99ff |label15=[[Perissodactyla]] |value15=0,3 |color15=#3366ff |label16=[[Pilosa]] |value16=0,3 |color16=#99cc00 |label17=[[Scandentia]] |value17=0,3 |color17=#ffcc99 |label18=[[Paucituberculata]] |value18=0,1 |label19=[[Pholidota]] |value19=0,1 |label20=[[Hyracoidea]] |value20=0,09 |color20=#99ccff |label21=[[Monotremata]] |value21=0,08 |color21=#ff6600 |label22=[[Sirenia]] |value22=0,06 |label23=[[Proboscidea]] |value23=0,05 |color23=#003366 |label24=[[Dermoptera]] |value24=0,03 |color24=#ccffff |label25=[[Microbiotheria]] |value25=0,03 |label26=[[Notoryctemorphia]] |value26=0,03 |label27=[[Tubulidentata]] |value27=0,02 }} Klasifikacija sesalcev je šla skozi več revizij, vse odkar je [[Carl Linnaeus]] prvotno opredelil ta razred. Nedaven pregled področja ponujata dela avtorjev McKenna in Bell (1997) ter Wilson in Reeder (2005).<ref>{{navedi knjigo | vauthors = Vaughan TA, Ryan JM, Czaplewski NJ |year=2013 |chapter=Classification of Mammals |title=Mammalogy |edition=6th |publisher=Jones and Bartlett Learning |isbn=978-1-284-03209-3}}</ref> [[George Gaylord Simpson|Simpson]] (1945)<ref name=Simpson-1945>{{cite journal | vauthors = Simpson GG |author-link=George Gaylord Simpson |title=Principles of classification, and a classification of mammals |journal=[[American Museum of Natural History]] |volume=85 |year=1945}}</ref> ponuja sistematiko izvora in odnosov sesalcev, ki se je univerzalno poučevala do konca 20. stoletja. Vendar pa je bilo od leta 1945 postopoma najdenih veliko novih in podrobnejših informacij: [[paleontološki zapis]] je bil ponovno umerjen, v vmesnih letih pa je bilo veliko razprav in napredka glede teoretičnih temeljev same sistematizacije, deloma zaradi novega koncepta [[Kladistika|kladistike]]. Čeprav sta terensko in laboratorijsko delo Simpsonovo klasifikacijo postopoma zastarela, ostaja ta kljub znanim težavam najbližja uradni klasifikaciji sesalcev.<ref name=Szalay>{{cite journal | vauthors = Szalay FS |year=1999 |title=Classification of mammals above the species level: Review |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=19 |number=1 |pages=191–195 |jstor=4523980 |doi=10.1080/02724634.1999.10011133 |issn=0272-4634}}</ref> Večina sesalcev, vključno s šestimi vrstno najbogatejšimi redovi, spada v placentalno skupino (Placentalia). Trije največji redovi po številu vrst so:<ref name=MSW3intro>{{MSW3 |heading=Preface and introductory material |page=xxvi |name-list-style=vanc }}</ref> * [[Glodavci]] (Rodentia): [[miši]], [[Podgana|podgane]], [[hrčki]], [[bober|bobri]], [[kapibara|kapibare]] in drugi glodavci; * [[Netopirji]] (Chiroptera) * [[Pravi žužkojedi]] (Eulipotyphla): [[ježi]]s, [[rovke]] [[krti]] in sorodniki. Ostali rodovi so: * [[Prvaki]] (Primates): [[človečnjaki]], [[lemurji]] in [[opice]] * [[Zveri]] (Carnivora): [[Pes|psi]], [[medvedi]], [[kune]], [[rakuni]], [[mačke]], [[plavutonožci]] in druge zveri. * [[Lagomorfi]] (''[[Lagomorpha]]''): [[zajci]], [[Kunci v Avstraliji|kunci]], [[žvižgač]]i * [[Trobčarji]] (''[[Proboscidea]]''): [[sloni]] * [[Sodoprsti kopitarji]] (''[[Artiodactyla]]''): [[Krava|krave]], [[Koza|koze]], [[jeleni]], [[Prašiči|svinje]], [[kamele]] in drugi sodoprsti kopitarji; * [[Lihoprsti kopitarji]] (''[[Perissodactyla]]''): [[konji]], [[tapirji]], [[nosorogi]], [[Zebra|zebre]], [[Osel|osli]]'';'' * [[Kiti]] (''[[Cetacea]]''): [[sinji kit]], [[Delfini|delfin]], [[orka]] Po podatkih dela ''[[Mammal Species of the World]]'', je bilo leta 2006 opredeljenih 5.416 vrst. Te so bile razvrščene v 1.229 [[rod (biologija)|rodov]], 153 [[družina (biologija)|družin]] in 29 [[Red (biologija)|redov]].<ref name="MSW3intro"/> Leta 2008 je [[Svetovna zveza za varstvo narave|International Union for Conservation of Nature]] (IUCN) v okviru petletne globalne ocene za svoj [[Rdeči seznam IUCN]] naštela 5.488 vrst.<ref>{{cite web |title=Mammals |work=The IUCN Red List of Threatened Species |date=April 2010 |publisher=[[International Union for Conservation of Nature]] (IUCN) |url=https://www.iucnredlist.org/initiatives/mammals |access-date=August 23, 2016 |archive-date=September 3, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160903200637/http://www.iucnredlist.org/initiatives/mammals |url-status=live }}</ref> Raziskava, objavljena leta 2018 v reviji ''[[Journal of Mammalogy]]'' navaja, da je število priznanih vrst sesalcev 6.495, med katerimi je 96 nedavno izumrlih.<ref>{{cite journal | vauthors = Burgin CJ, Colella JP, Kahn PL, Upham NS |date=February 1, 2018 |title=How many species of mammals are there? |journal=[[Journal of Mammalogy]] |volume=99 |issue=1 |pages=1–14 |doi=10.1093/jmammal/gyx147 |doi-access=free}}</ref> == Standardizirana učbeniška klasifikacija == Večina sodobnih učbenikov o [[Mamalogija|mamalogiji]] je prevzela sedoben, delno standardiziran sistem. Spodnja taksonomija danes živečih in nedavno izumrlih sesalcev temelji na 6. izdaji Vaughanovega dela ''Mammalogy''.<ref name=Mammalogy>{{cite book | vauthors = Vaughan TA, Ryan JM, Czaplewski NJ |year=2013 |chapter=Classification of Mammals |title=Mammalogy |edition=6th |publisher=Jones and Bartlett Learning |isbn=978-1-284-03209-3}}</ref> Ta pristop najprej loči dve glavni skupini sesalcev: jajcerodne in živorodne. Živorodni sesalci se nato delijo še na dve podskupini: vrečarje (Metatheria) in »placentalne« višje sesalce (Eutheria). V tej klasifikaciji se ne poskuša podrobneje razlikovati med redovi znotraj teh skupin. Sistem prav tako ne upošteva izključno fosilnih skupin. V tej in poznejših razvrstitvah so družine navedene pod redom, kateremu pripadajo. Podrobnejši odnosi med družinami so opisani v člankih o posameznih redovih. Podrazred [[Prototheria]] - jajcerodni sesalci * Red [[Monotremata]]: Stokovci **Družina [[Tachyglossidae]] (kljunati ježki) **Družina [[Ornithorhynchidae]] (kljunaši) Podrazred [[Theria]] - živorodni sesalci * Nadred [[Metatheria]]: vrečarji ** Red [[Didelphimorphia]]: ameriški vrečarji ** Red [[Paucituberculata]] ** Red [[Microbiotheria]] ** Red [[Dasyuromorphia]]: zverski vrečarji ** Red [[Peramelemorphia]]: jazbeci vrečarji ** Red [[Notoryctemorphia]]: krti vrečarji ** Red [[Diprotodontia]]: Diprotodonti * Nadred [[Eutheria]]: višji sesalci ** Red [[Afrosoricida]]: tenreki ** Red [[Macroscelidea]]: rilčasti skakači ** Red [[Tubulidentata]]: cevozobci ** Red [[Proboscidea]]: trobčarji ** Red [[Sirenia]]: morske krave ** Red [[Hyracoidea]]: pečinarji ** Red [[Pilosa]]: lenivci ** Red [[Cingulata]]: pasavci ** Red [[Dermoptera]]: mrenarji ** Red [[Scandentia]]: tupaje ** Red [[Primates]]: prvaki ** Red [[Rodentia]]: glodavci ** Red [[Lagomorpha]]: zajci ** Red [[Eulipotyphla]]: žužkojedi ** Red [[Chiroptera]]: netopirji ** Red [[Pholidota]]: luskavci ** Red [[Carnivora]]: zveri ** Red [[Perissodactyla]]: lihoprsti kopitarji ** Red [[Artiodactyla]]: sodoprsti kopitarji ** Red [[Cetacea]]: kiti === Molekularna klasifikacija višjih sesalcev (Placentalia) === [[File:OrthoMaM v10b 2019 116genera circular tree.svg|thumb|upright=1.35|Molekularna filogenija na ravni rodov pri 116 danes živečih vrstah sesalcev, izpeljana na podlagi podatkov o genskih drevesih iz 14.509 [[kodirajoča regija|kodirajočih zaporedij DNK]].<ref name="Scornavacca20192">{{Navedi časopis |vauthors=Scornavacca C, Belkhir K, Lopez J, Dernat R, Delsuc F, Douzery EJ, Ranwez V |date=April 2019 |title=OrthoMaM v10: Scaling-up orthologous coding sequence and exon alignments with more than one hundred mammalian genomes |journal=Molecular Biology and Evolution |volume=36 |issue=4 |pages=861–862 |doi=10.1093/molbev/msz015 |pmc=6445298 |pmid=30698751}}</ref> Glavni kladi so obarvano: vrečarji (magenta), Xenarthra (oranžna), Afrotheria (rdeča), lavraziaterji (zelena) in Euarchontoglires (modra).]] V začetku 21. stoletja so molekularne raziskave, ki temeljijo na analizi [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK,]] nakazale nova sorodstvena razmerja med družinami sesalcev. Večino teh ugotovitev so neodvisno potrdili tudi podatki o prisotnosti/odsotnosti [[retrotranspozon|retrotranspozonov]].<ref name=Kriegs2006>{{cite journal | vauthors = Kriegs JO, Churakov G, Kiefmann M, Jordan U, Brosius J, Schmitz J | title = Retroposed elements as archives for the evolutionary history of placental mammals | journal = PLOS Biology | volume = 4 | issue = 4 | article-number = e91 | date = April 2006 | pmid = 16515367 | pmc = 1395351 | doi = 10.1371/journal.pbio.0040091 | doi-access = free }}</ref> Klasifikacijski sistemi, ki temeljijo na molekularnih raziskavah, razkrivajo tri glavne skupine oziroma evolucijske linije placent – [[Afrotheria]], [[Xenarthra]] in [[Boreoeutheria]] – ki so se razšle v [[Kreda|kredi]]. Sorodstvena razmerja med temi tremi linijami so predmet razprav. Predlagane so bile tri možne hipoteze, ki se razlikujejo glede na to, katera skupina se je prva ločila od skupnega prednika. Te hipoteze so [[Atlantogenata]] (bazalna Boreoeutheria), [[Epitheria]] (bazalna Xenarthra) in [[Exafroplacentalia]] (bazalna Afrotheria).<ref name=Nishiharaetal2009>{{cite journal | vauthors = Nishihara H, Maruyama S, Okada N | title = Retroposon analysis and recent geological data suggest near-simultaneous divergence of the three superorders of mammals | journal = Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America | volume = 106 | issue = 13 | pages = 5235–5240 | date = March 2009 | pmid = 19286970 | pmc = 2655268 | doi = 10.1073/pnas.0809297106 | bibcode = 2009PNAS..106.5235N | doi-access = free }}</ref> Boreoeutheria pa vsebuje dve glavni liniji – [[Euarchontoglires]] in [[Laurasiatheria]]. Ocene kažejo, da so se tri glavne placentne skupine med seboj ločile pred približno 105 do 120 milijoni let. Natančna ocena je odvisna od vrste analizirane DNK ([[Nuclear DNA|jedrna]] ali [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijska]])<ref>{{cite journal | vauthors = Springer MS, Murphy WJ, Eizirik E, O'Brien SJ | title = Placental mammal diversification and the Cretaceous–Tertiary boundary | journal = Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America | volume = 100 | issue = 3 | pages = 1056–1061 | date = February 2003 | pmid = 12552136 | pmc = 298725 | doi = 10.1073/pnas.0334222100 | bibcode = 2003PNAS..100.1056S | doi-access = free }}</ref> ter od različnih razlag [[paleogeografija|paleogeografskih]] podatkov.<ref name=Nishiharaetal2009/> Filogenija sesalcev po Álvarez-Carretero ''et al.'', 2022:<ref>{{cite journal |vauthors=Álvarez-Carretero S, Tamuri AU, Battini M, Nascimento FF, Carlisle E, Asher RJ, Yang Z, Donoghue PC, dos Reis M |display-authors=8 |title=A species-level timeline of mammal evolution integrating phylogenomic data |journal=Nature |volume= 602|issue=7896 |pages=263–267 |date=2022 |pmid= 34937052|pmc= |doi=10.1038/s41586-021-04341-1|bibcode=2022Natur.602..263A |hdl=1983/de841853-d57b-40d9-876f-9bfcf7253f12 |s2cid=245438816 |url=https://qmro.qmul.ac.uk/xmlui/handle/123456789/75979 |hdl-access=free }}</ref> {{Clade | style=font-size:90%;line-height:70% |label1='''Mammalia''' |1={{Clade |label1=[[Yinotheria]] |1=[[Monotremata]] [[File:Genera mammalium Ornithorhynchus anatinus.jpg|50 px|''Ornithorhynchus anatinus'']] |label2=[[Theria]] |2={{Clade |label1=[[Marsupialia]] |1={{Clade |1=[[Paucituberculata]] [[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paucituberculata).png|50 px]] |2={{Clade |1=[[Didelphimorphia]] [[File:A hand-book to the marsupialia and monotremata (Plate XXXII) (white background).jpg|50 px]] |label2=[[Australidelphia]] |2={{Clade |1=[[Microbiotheria]] |label2=[[Eomarsupialia]] |2={{Clade |label1=[[Agreodontia]] |1={{Clade |1=[[Notoryctemorphia]] [[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Notoryctemorphia).png|50 px]] |2={{Clade |1=[[Peramelemorphia]] [[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Paramelemorphia).png|50 px]] |2=[[Dasyuromorphia]] [[File:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Dasyuromorphia).png|50 px]] }} }} |2=[[Diprotodontia]] [[File:A monograph of the Macropodidæ, or family of kangaroos (9398404841) white background.jpg|50 px|Macropodidæ]] }} }} }} }} |label2=[[Placentalia]] |2={{Clade |label1=[[Atlantogenata]] |1={{Clade |label1=[[Xenarthra]] |1={{Clade |1=[[Cingulata]] [[File:Nine-banded-Armadillo white background.jpg|50 px|''Dasypus novemcinctus'']] |2=[[Pilosa]] [[File:Natural history of the animal kingdom for the use of young people (Plate XV) (Myrmecophaga tridactyla).jpg|50 px|''Myrmecophaga tridactyla'']] }} |label2=[[Afrotheria]] |2={{Clade |label1=[[Paenungulata]] |1={{Clade |1=[[Hyracoidea]] [[File:DendrohyraxEminiSmit white background.jpg|50 px]] |label2=[[Tethytheria]] |2={{Clade |1=[[Sirenia]] [[File:Manatee white background.jpg|50 px|''Trichechus'']] |2=[[Proboscidea]] [[File:Indian elephant white background.jpg|50 px|''Elephas maximus'']] }} }} |label2=[[Afroinsectiphilia]] |2={{Clade |1=[[Tubulidentata]] [[File:Aardvark2 (PSF) colourised.png|50 px]] |label2=[[Afroinsectivora]] |2={{Clade |1=[[Macroscelidea]] [[File:Rhynchocyon chrysopygus-J Smit white background.jpg|50 px]] |2=[[Afrosoricida]] [[File:Potamogale velox illustration.jpg|50 px]] }} }} }} }} |label2=[[Boreoeutheria]] |2={{Clade |label1=[[Laurasiatheria]] |1={{Clade |1=[[Eulipotyphla]] [[File:Mole white background.jpg|50 px|Talpidae]] |label2=[[Scrotifera]] |2={{Clade |1=[[Chiroptera]] [[File:Vampire bat white background.jpg|50 px|Desmodontinae]] |label2=[[Ferungulata]] |2={{Clade |1=[[Pholidota]] [[File:FMIB 46859 Pangolin a grosse queue white background.jpeg|50 px|Manidae]] |2={{Clade |1=[[Carnivora]] [[File:Cynailurus guttata - 1818-1842 - Print - Iconographia Zoologica - Special Collections University of Amsterdam - (white background).jpg|50px|''Acinonyx jubatus'']] |label2=[[Euungulata]] |2={{Clade |1=[[Perissodactyla]] [[File:Equus quagga (white background).jpg|50 px|''Equus quagga'']] |2=[[Artiodactyla]] [[File:Walia ibex illustration white background.png|50 px|''Capra walie'']] }} }} }} }} }} |label2=[[Euarchontoglires]] |2={{Clade |1={{Clade |1=[[Scandentia]] [[File:Die Säugthiere in Abbildungen nach der Natur, mit Beschreibungen (Plate 34) (white background).jpg|50 px]] |label2=[[Glires]] |2={{Clade |1=[[Lagomorpha]] [[File:Bruno Liljefors - Hare studies 1885 white background.jpg|50 px|''Lepus'']] |2=[[Rodentia]] [[File:Ruskea rotta.png|50 px|''Rattus'']] }} }} |2={{Clade |label1=[[Primatomorpha]] |1={{Clade |1=[[Dermoptera]] [[File:Cynocephalus volans Brehm1883 (white background).jpg|50 px]] |2=[[Primate]]s [[File:Die Säugthiere in Abbildungen nach der Natur, mit Beschreibungen (Plate 8) (white background).jpg|50 px|''Cebus olivaceus'']] }} }} }} }} }} }} }} }} ==Anatomija== === Razlikovalne značilnosti === Živeče vrste sesalcev lahko prepoznamo po prisotnosti [[znojnica|znojnih žlez]], vključno [[Mlečna žleza|s tistimi, ki so specializirane za proizvodnjo mleka]] za hranjenje svojih mladičev.<ref>{{cite book | vauthors = Romer SA, Parsons TS |year=1977 |title=The Vertebrate Body |location=Philadelphia |publisher=Holt-Saunders International |pages=129–145 |isbn=978-0-03-910284-5 |oclc=60007175}}</ref> Pri razvrščanju fosilov pa je treba uporabiti druge značilnosti, saj žleze mehkih tkiv in številne druge lastnosti pri fosilih niso vidne.<ref>{{cite book |url= {{Google books|plainurl=yes|id=kS-h84pMJw4C|page=593}} | vauthors = Purves WK, Sadava DE, Orians GH, Helle HC |year=2001 |title= Life: The Science of Biology|location=New York|edition=6th|publisher=Sinauer Associates, Inc. |page=593 |isbn=978-0-7167-3873-2 |oclc=874883911 }}</ref> Številne lastnosti, ki so skupne vsem živečim sesalcem, so se pojavile že pri najzgodnejših predstavnikih te skupine: * '''[[Čeljust|Čeljustni sklep]]''' – neposreden sklep med [[Spodnja čeljustnica|spodnjo čeljustnico]] (spodnjo čeljust tvori le ena kost, v kateri so nameščeni zobje) in [[Senčnica|luskasto kostjo]] (''os squamosum''; majhna [[Lobanja|lobanjska]] kost). Pri večini [[Čeljustniki|čeljustnikov]], vključno z zgodnjimi [[terapsidi]], je sklep sestavljen iz [[Sklepna kost|sklepne kosti]] (''os articulare''; manjša kost na zadnjem delu spodnje čeljusti) in [[Kvadratna kost|kvadratne]] kosti (''os quadratum''; manjša kost na zadnjem delu zgornje čeljusti).<ref name=jawbone2006/> * '''[[Srednje uho]]''' – pri sesalcih iz kronske skupine se zvok od [[Bobnič|bobniča]] prenaša preko treh [[Slušna koščica|slušnih koščic]]: kladivce, nakovalce in stremence. Kladivce in nakovalce sta se evolucijsko razvila iz sklepne kosti (''os articulare'') in kvadratne kosti (''os quadratum''), ki sta pri zgodnjih terapsidih tvorili čeljustni sklep.<ref>{{cite journal | vauthors = Anthwal N, Joshi L, Tucker AS | title = Evolution of the mammalian middle ear and jaw: adaptations and novel structures | journal = Journal of Anatomy | volume = 222 | issue = 1 | pages = 147–160 | date = January 2013 | pmid = 22686855 | pmc = 3552421 | doi = 10.1111/j.1469-7580.2012.01526.x }}</ref> * '''Menjava zob''' – zobje se lahko menjajo enkrat (difiodintno zobovje), ko stalno zobovje izpodrine mlečno ali pa se ne menjajo (kot pri zobatih kitih in [[Miši|mišjih]] glodavcih).<ref>{{cite journal | vauthors = van Nievelt AF, Smith KK |year=2005 |title=To replace or not to replace: the significance of reduced functional tooth replacement in marsupial and placental mammals |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=324–346 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0324:trontr]2.0.co;2|s2cid=37750062 }}</ref> Slonom, lamantinom in kengurujem novi zobje nenehno rastejo vse življenje.<ref>{{cite journal | vauthors = Libertini G, Ferrara N | title = Aging of perennial cells and organ parts according to the programmed aging paradigm | journal = Age | volume = 38 | issue = 2 | article-number = 35 | date = April 2016 | pmid = 26957493 | pmc = 5005898 | doi = 10.1007/s11357-016-9895-0 }}</ref> * '''Prizmatična sklenina''' – [[Sklenina|skleninska]] prevleka na površini zoba je sestavljena iz prizem, trdnih, paličastih struktur, ki se raztezajo od [[Zobovina|zobovine]] do površine zoba.<ref>{{cite journal | vauthors = Mao F, Wang Y, Meng J | title = A Systematic Study on Tooth Enamel Microstructures of Lambdopsalis bulla (Multituberculate, Mammalia) – Implications for Multituberculate Biology and Phylogeny | journal = PLOS ONE | volume = 10 | issue = 5 | article-number = e0128243 | year = 2015 | pmid = 26020958 | pmc = 4447277 | doi = 10.1371/journal.pone.0128243 | bibcode = 2015PLoSO..1028243M | doi-access = free }}</ref> * '''Zatinični čvrš''' (Occipital condyles) – Dve izboklini na dnu lobanje se prilegata najvišjemu [[Vratno vretence|vratnemu vretencu]]; večina drugih [[Tetrapodi|tetrapodov]] ima samo eno takšno izboklino.<ref>{{cite journal |jstor=2453526 | vauthors = Osborn HF |year=1900 |title=Origin of the Mammalia, III. Occipital Condyles of Reptilian Tripartite Type|journal=The American Naturalist|volume=34|number=408| pages=943–947 |doi=10.1086/277821|doi-access=free | bibcode = 1900ANat...34..943O }}</ref> Te značilnosti večinoma niso bile prisotne pri triasnih prednikih sesalcev.<ref>{{cite journal| vauthors = Crompton AW, Jenkins Jr FA |year=1973|title=Mammals from Reptiles: A Review of Mammalian Origins|journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences|volume=1|pages=131–155|doi=10.1146/annurev.ea.01.050173.001023|bibcode=1973AREPS...1..131C}}</ref> Skoraj vsi sesalcem podobni organizmi (Mammaliaformes) imajo epipubično kost (''os epipubis''), izjema so sodobni placentalni sesalci.<ref name=schulkin/> === Spolna dvoličnost === [[File:Aurochsfeatures.jpg|thumb|Spolni dimorfizem pri [[Tur (govedo)|turu]], izumrlem divjem predniku [[Domače govedo|domačega goveda]]]] Pri večini vrst sesalcev so samci v povprečju večji od samic, pri čemer so samci pri več kot 45% preiskovanih vrst vsaj 10% večji od samic. Pri večini redov sesalcev je [[spolna dvoličnost]] izražena v korist samcev, vendar pri nekaterih redovih ni izrazite razlike ali pa so znatno večje samice ([[Lagomorfi|Lagomorpha]]; zajci in kunci). Razlika v telesni velikosti med spoloma se pri sesalcih povečuje z velikostjo telesa, kar je skladno z [[Renschovo pravilo|Renschovim pravilom]]. To nakazuje, da je eden od razlogov za večjo velikost samcev spolni izbor: samci tekmujejo med seboj za dostop do samic. Pri vrstah, pri katerih je takšno tekmovanje izrazitejše, so samci pogosto precej večji od samic. Na stopnjo spolnega izbora vpliva tudi način parjenja. Spolni izbor je povezan z velikostjo tako samcev kot samic. Vzporedni selekcijski pritisk na telesno maso samic se kaže v tem, da je starost ob odstavitvi mladičev znatno višja pri vrstah, pri katerih se samci parijo z več samicami ([[poliginija]]), tudi če upoštevamo telesno maso živali. Večje samice imajo poleg tega praviloma manj potomcev, kar nakazuje,da lahko naravni izbor zaradi razlik v razmnoževalni uspešnosti daje prednost manjšim samicam. Čeprav ti vzorci veljajo za sesalce kot celoto, se med posameznimi redovi pojavljajo precejšnje razlike.<ref>{{cite book |vauthors=Lindenfors P, Gittleman JL, Jones KE |title=Sex, Size and Gender Roles: Evolutionary Studies of Sexual Size Dimorphism |chapter=Sexual size dimorphism in mammals |date=2007 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0-19-920878-4 |pages=16–26 |url=https://swepub.kb.se/bib/swepub:oai:DiVA.org:su-16290?tab2=abs&language=en |access-date=January 25, 2024 |archive-date=January 25, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240125191352/https://swepub.kb.se/bib/swepub:oai:DiVA.org:su-16290?tab2=abs&language=en |url-status=live }}</ref> === Biološki sistemi === {{Glavni|Biološki sistem}} Večina sesalcev ima sedem [[Vratno vretence|vratnih vretenc]]. Izjema je [[Trichechus|morska krava]] in [[Choloepus|dvoprsti lenivec]], ki imata šest vratnih vretenc, ter [[Bradypus|triprsti lenivec]], ki jih ima devet.<ref>{{cite book|url={{Google books|plainurl=yes|id=FIIgDk9i_GkC|page=154}} | vauthors = Dierauf LA, Gulland FM |title=CRC Handbook of Marine Mammal Medicine: Health, Disease, and Rehabilitation|location=Boca Raton|edition=2nd|publisher=CRC Press |year= 2001|page=154 |isbn=978-1-4200-4163-7|oclc=166505919}}</ref> Vsi možgani sesalcev imajo [[neokorteks]], predel možganov, ki je značilen samo za sesalce.<ref>{{cite journal | vauthors = Lui JH, Hansen DV, Kriegstein AR | title = Development and evolution of the human neocortex | journal = Cell | volume = 146 | issue = 1 | pages = 18–36 | date = July 2011 | pmid = 21729779 | pmc = 3610574 | doi = 10.1016/j.cell.2011.06.030 }}</ref> Možgani placentalnih sesalcev imajo tudi [[kalozni korpus]] (''corpus callosum''), ki povezuje levo in desno možgansko poloblo. Tega dela možganov nimajo stokovci in vrečarji.<ref>{{cite journal | vauthors = Keeler CE | title = Absence of the Corpus Callosum as a Mendelizing Character in the House Mouse | journal = Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America | volume = 19 | issue = 6 | pages = 609–611 | date = June 1933 | pmid = 16587795 | pmc = 1086100 | doi = 10.1073/pnas.19.6.609 | bibcode = 1933PNAS...19..609K | jstor = 86284 | doi-access = free }}</ref> {{multiple image | align = right | footer = Didaktični modeli sesalskega srca | footer_align = center | image1 = Didactic model of a mammal heart 01-FMVZ USP-07.jpeg | width1 = 100 | image2 = Didactic model of a mammal heart 02-FMVZ USP-08.jpeg | width2 = 100 | image3 = Didactic model of a mammal heart 03--FMVZ USP-10.jpeg | width3 = 200 | image4 = Didactic model of a mammal heart 04--FMVZ USP-11.jpeg | width4 = 200 | total_width = 600 }} ==== Krvožilni sistemi ==== [[Slika:Giraffa camelopardalis rothschildi qtl1.jpg|sličica|Žirafe imajo sklenjen [[krvni obtok]] skozi [[jetra]]]] [[Srce]] sesalcev ima štiri prekate, dva zgornja [[Srčni preddvor|preddvora]], ki sprejemata kri, in dva spodnja [[Srčni prekat|prekata]], ki potiskata kri naprej.<ref>{{cite book| vauthors = Standring S, Borley NR |year=2008|title=Gray's anatomy: the anatomical basis of clinical practice|edition=40th|location=London|publisher=Churchill Livingstone|pages=960–962|isbn=978-0-8089-2371-8|oclc=213447727}}</ref> Srce ima štiri zaklopke, ki ločujejo njegove votline in zagotavljajo, da kri teče v pravilni smeri skozi srce (preprečujejo povratni tok). Po [[izmenjava plinov|izmenjavi plinov]] v pljučnih kapilarah (drobnih krvnih žilah v pljučih) se s kisikom bogata kri po eni od [[pljučna vena|pljučnih ven]] vrne v levi preddvor. Kri priteka skoraj neprekinjeno nazaj. Iz levega preddvora nato skozi odprtino prehaja v levi prekat. Večina krvi se v prekat pretoči pasivno, ko sta preddvora in prekata sproščena, toda proti koncu sprostitve prekatov pa se levi preddvor skrči in potisne preostalo kri v levi prekat. Tudi srce, tako kot druge mišice, potrebuje hranila in kisik, ki jih najdemo v krvi, in se oskrbuje preko [[koronarni sistem|koronarnih arterij]].<ref>{{cite book|vauthors=Betts JF, Desaix P, Johnson E, Johnson JE, Korol O, Kruse D, Poe B, Wise JA, Womble M, Young KA|display-authors=6|title=Anatomy & physiology|year=2013|isbn=978-1-938168-13-0|oclc=898069394|url=https://cnx.org/content/m46676/latest/?collection=col11496/latest|location=Houston|publisher=Rice University Press|pages=787–846|access-date=January 25, 2024|archive-date=February 23, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223063018/https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/19-1-heart-anatomy|url-status=live}}</ref> [[Eritrocit|Rdeče krvničke]] sesalcev nimajo celičnega jedra, zato je v njih več prostora za [[hemoglobin]], kar bistveno poveča njihovo sposobnost prenašanja kisika.<ref>{{cite web|url=https://wi.mit.edu/news/how-red-blood-cells-nuke-their-nuclei |title=How Red Blood Cells Nuke Their Nuclei|vauthors=Carr|date=February 2008}}</ref> ==== Prebavni sistem ==== {{Multiple image | align = right | image1 = Aardwolfskull.jpg | image2 = Canis lupus 02 MWNH 358.jpg | footer = Primerjava zob meljakov (za rezanje hrane, ki so nameščeni v zadnjem delu ustne votline) pri [[pižmova hijena|pižmovi hijeni]], ki se prehranjuje z žuželkami (levo), in [[volk|sivem volku]] (desno), ki se prehranjuje z velikimi vretenčarji. }} [[Rastlinojedec|Rastlinojede]] živali so razvile različne telesne strukture, ki jim omogočajo uživanje rastlinske hrane. Za razgradnjo rastlinskih tkiv imajo [[Zob|zobe]], katerih oblika je prilagojena vrsti hrane. Na primer, [[Frugivore|sadjejedci]] (živali, ki se hranijo predvsem s sadjem) in rastlinojedci, ki se hranijo z mehkim listjem, imajo na primer zobe z nizkimi zobnimi kronami, prilagojene mletju listov in [[Seme|semen]]. [[Paša|Pašne]] živali, ki se prehranjujejo predvsem s trdimi travami, bogatimi s [[Silicijev dioksid|silicijevimi spojinami]], imajo zobe z visokimi zobnimi kronami. Ti omogočajo mletje trdih rastlinskih tkiv in se obrabljajo počasneje kot zobje z nizkimi kronami.<ref>{{cite book| vauthors = Romer AS |year=1959|title=The vertebrate story| url = https://archive.org/details/vertebratestory00rome | url-access = registration |publisher=University of Chicago Press|location=Chicago|isbn=978-0-226-72490-4|edition=4th}}</ref> Večina mesojedih sesalcev ima zobe, katerih dolžina se razlikuje glede na prehrano, dolge podočnike in podoben vzorec menjave zob.<ref>{{cite journal| vauthors = de Muizon C, Lange-Badré B |year=1997 |title=Carnivorous dental adaptations in tribosphenic mammals and phylogenetic reconstruction |journal=Lethaia |volume=30 |issue=4 |pages=353–366 |doi=10.1111/j.1502-3931.1997.tb00481.x |bibcode=1997Letha..30..353D }}</ref> Želodec [[Sodoprsti kopitarji|sodoprstih kopitarjev]] (Artiodactyla) je razdeljen na štiri dele: [[vamp]], [[Kapica|kapico]], [[devetogub]] in [[siriščnik]] (vamp imajo le [[Ruminantia|prežvekovalci]]). Ko žival zaužije rastlinsko hrano, se ta v vampu in kapici pomeša s slino ter se loči na trdni in tekoči del. Trdne snovi se zgostijo v kepo, ki ga žival povrne iz želodca v usta. Ko je grižljaj znova v ustih, žival s pomočjo jezika iztisne tekočino in jo ponovno pogoltne. Zaužita hrana nato prehaja skozi vamp in kapico, kjer [[Mikroorganizem|mikroorganizmi]] ([[bakterije]], [[praživali]] in [[glive]]) proizvajajo encim [[Celulaza|celulazo]], ki je potrebna za razgradnjo [[Celuloza|celuloze]] v rastlinah.<ref name="Comparative anatomy of the stomach">{{cite journal | vauthors = Langer P | title = Comparative anatomy of the stomach in mammalian herbivores | journal = Quarterly Journal of Experimental Physiology | volume = 69 | issue = 3 | pages = 615–625 | date = July 1984 | pmid = 6473699 | doi = 10.1113/expphysiol.1984.sp002848 | s2cid = 30816018 }}</ref> [[Lihoprsti kopitarji]], za razliko od prežvekovalcev, shranjujejo prebavljeno hrano, ki je zapustila želodec, v povečanem [[Slepo črevo|slepem črevesu]], kjer jo razgrajujejo bakterije s fermentacijo.<ref>{{cite book|chapter-url={{Google books|plainurl=yes|id=Mqv4Lo1vpk4C|page=322}}| vauthors = Vaughan TA, Ryan JM, Czaplewski NJ |title=Mammalogy | name-list-style = vanc |edition=5th |publisher=Jones and Bartlett |year=2011 |page=322 |isbn=978-0-7637-6299-5 |chapter=Perissodactyla |oclc=437300511}}</ref> Mesojedci imajo preprost želodec, prilagojen predvsem prebavi mesa. Rastlinojedci imajo nasprotno bolj zapleten prebavni sistem, ki omogoča razgradnjo trdih in kompleksnih rastlinskih vlaken. Slepo črevo je bodisi odsotno ali kratko in preprosto, debelo črevo pa nima izrazitih vrečastih razširitev in ni bistveno širše od tankega črevesa.<ref>{{cite book |url={{Google books|plainurl=yes|id=B3crAAAAYAAJ|page=496}}| vauthors = Flower WH, Lydekker R |author2-link=Richard Lydekker |year=1946 |title=An Introduction to the Study of Mammals Living and Extinct |publisher=Adam and Charles Black |location=London |page=496|isbn=978-1-110-76857-8}}</ref> == Dlaka == Sesalci so evolucijsko gledano, zelo blizu plazilcem, vendar so v razvoju naredili nekaj pomembnih korakov, ki jim dajejo v boju za obstanek številne prednosti. Luske plazilcev je pri sesalcih zamenjala dlaka, ki učinkoviteje varuje telo pred oddajanjem [[toplota|toplote]]. Sesalci so edine živali, porasle z dlako. Dlako tvori tulec odmrlih celic, ki je okrepljen s posebno [[beljakovina|beljakovino]] - [[keratin]]om. Dlaka je lahko tudi v obliki: * srsti (brkov) ([[ježevec]]), * bodic ([[jež]]), * rogov ([[nosorog]]) * lusk (pasavec). Dlaka, ki sestavlja kožuh je iz mehke podlanke in daljših krovnih dlak. Podlanka zadržuje toploto, krovne dlake pa varujejo kožo in podlanko. Pogosto je barva dlake varovalna. Srsti pa imajo tudi čutno vlogo. ==== Uravnavanje telesne temperature ==== Za sesalce in [[ptice]] je značilna stalna telesna temperatura, zato so lahko dejavni tudi pri skrajno nizkih ali visokih temperaturah. To je sesalcem omogočilo, da so naselili vsa glavna življenjska okolja. Poseben predel [[možgani|možganov]] ([[hipotalamus]]) nadzira telesno temperaturo in jo uravnava z zviševanjem ali nižanjem celične presnove, širjenje ali oženjem [[krvna žila|krvnih žil]], ki prenašajo toploto iz notranjosti telesa proti površini. Pomembna je tudi barva dlake. Temne barve vpijajo toploto, svetle pa jo odbijajo. Nekateri sesalci dobijo v snegu belo dlako ali pa ostanejo beli vse leto. == Razmnoževalni sistem == Sesalce glede na razmnoževanje delimo v tri skupine: * [[Stokovci]], kamor uvrščamo [[kljunaš]]a in [[kljunati ježki|kljunate ježke]], ležejo jajca. * [[Vrečarji]] kotijo žive mladiče, vendar še nimajo prave posteljice. Mladiči so precej nebogljeni in pri nekaterih vrečarjih preživijo zgodnje obdobje v kožnati vreči, ki je na zunanji strani telesa. * [[Višji sesalci]] kotijo žive mladiče. Zarodek se razvija v [[maternica|maternici]]. Ko se mladič skoti, ga mati še nekaj časa hrani z [[mleko]]m, izločkom posebnih [[mlečna žleza|mlečnih žlez]]. Število mladičev v leglu niha med posameznimi vrstami. Brejost traja od 12 dni do 22 mesecev. == Vedenje == === Prehranjevanje === Za vzdrževanje stalne telesne temperature je potrebno veliko energije, ki jo sesalcem zagotovi izdatna hrana. ''Mesojedi'' plenijo ([[zveri]] in [[žužkojedi]]), ''rastlinojedi'' pa se hranijo z rastlinami. ''Vsejedi'' uživajo rastlinsko in živalsko hrano.[[Slika:Meerkat (Suricata suricatta) with 3 young.jpg|sličica|Surikate]] Mnogi sesalci v hladnem letnem času varčujejo z energijo, tako da zapadejo v [[zimsko spanje]]. Telesna temperatura in presnova se jim močno znižata. V takšnem stanju se postijo, živijo pa na račun nakopičenih maščobnih zalog. Večji sesalci (medved) ne pozna pravega zimskega spanja, saj ostaja njihova telesna temperatura visoka in se zato tudi hitro prebudijo. === Inteligenca === Veliki [[možgani]] so se pri sesalcih izredno razvili. Najbolj se je povečala skorja velikih možganov, v kateri so asociacijska središča. Veliki možgani so postali središče nadzora nad vsem organizmom. Vedenje sesalcev je bilo zato vse manj stereotipno, vse večjo vlogo pa je prevzemalo učenje. === Družbeni odnosi === Sesalci se sporazumevajo z [[vonj]]alnimi sporočili, ki jih izločajo iz [[žleze|žlez]]. Sporazumevajo se tudi z dotiki, zapletena sporočila pa si izmenjujejo tudi z glasovi. Vključevanje v skupnost se začne že ob rojstvu. Nekateri sesalci pridejo v stik z vrstniki samo med [[parjenje]]m in ob vzreji zaroda, številni pa se družijo v začasne ali trajne skupnosti. == Življenjski prostor == [[Slika:Loxodonta africana South Luangwa National Park (1).jpg|sličica|Afriški sloni med prečkanjem reke]] [[Slika:Chengdu-pandas-d10.jpg|sličica|Orjaški panda med jedjo bambusa]] Danes poseljujejo sesalci skoraj celotno površje Zemlje, le notranjost [[Antarktika|Antarktike]] je brez njih. Živijo v vseh mogočih [[habitat]]ih, od ekvatorialnega [[deževni gozd|deževnega gozda]], do [[savana|savan]], [[stepa|step]], brezvodnih [[puščava|puščav]], sredozemskih zimzelenih [[gozd]]ov, listopadnih, mešanih in iglastih gozdov, do [[tundra|tundre]] ter celo večnega [[sneg]]a in [[led]]u. Srečamo jih ob vseh [[voda]]h, od majhnih potokov in mlak, do velikih rek, obalnega [[morje|morja]] in odprtih svetovnih morij. Nekateri sesalci dobro plezajo po drevju ali skalah, se izredno hitro gibljejo po odprtih terenih ali se spretno plazijo po gosti podrasti. Nekateri sesalci so se privadili živeti skupaj s [[človek]]om, še enim sesalcem, ki pa je med vsem svojim sorodstvom najuspešnejši in najprilagodljivejši. === Vodni sesalci === Tri skupine sesalcev so se prilagodile življenju v vodi - [[kiti]], [[plavutonožci]] in [[morske krave]]. Zanje je značilno hidrodinamično telo, pod vodo pa lahko vzdržijo dolgo časa. Kjub temu morajo priti na površino po [[zrak]]. === Gibanje === Sesalci živijo v različnih okoljih in so razvili tudi raznovrstne oblike gibanja. Najpogostejša je štirinožna hoja, medtem ko je dvonožno premikanje redkejše. Glede na to kje se gibljejo jih lahko razvrstimo v tri skupine: * leteči sesalec; edina skupina sesalcev, ki lahko aktivno letijo, so [[netopirji]] * kopenski sesalec, * vodni sesalec. [[Slika:Koala climbing tree.jpg|sličica|Koala, vrečar]] [[Slika:Commdolph01.jpg|sličica|Maldivska kratkogobčna pliskavka, kit]] [[Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) mother and cub.jpg|sličica|Samica in mladič [[rjavi medved|rjavega medveda]] v Starem Kotu, zveri]] [[Slika:Rhino-216.jpg|sličica|Črni nosorog, lihoprsti kopitar]] [[Slika:Apodemus.flavicollis.jpg|sličica|Rumenogrla miš, glodavec]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/classification/Mammalia.html#Mammalia Classification of Mammals on Animal Diversity Web] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mammalia|Sesalci}} {{Wikislovar|sesalec|Sesalec}} {{Wikispecies|Mammalia|Sesalci}} * [https://www.mammaldiversity.org ASM Mammal Diversity Database]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221225111803/https://www.mammaldiversity.org/explore.html |date=December 25, 2022 }} * [https://www.biodiversitymapping.org/mammals.htm Biodiversitymapping.org – All mammal orders in the world with distribution maps]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160926130232/http://www.biodiversitymapping.org/mammals.htm |date=September 26, 2016 }} * [https://paleocene-mammals.de/ Paleocene Mammals]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240203140812/http://www.paleocene-mammals.de/ |date=February 3, 2024 }}, a site covering the rise of the mammals, paleocene-mammals.de * [https://www.enchantedlearning.com/subjects/mammals/Evolution.shtml Evolution of Mammals]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240125191350/https://www.enchantedlearning.com/subjects/mammals/Evolution.shtml |date=January 25, 2024 }}, a brief introduction to early mammals, enchantedlearning.com * [https://www.european-mammals.org/php/mapmaker.php European Mammal Atlas EMMA]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240125191351/https://www.european-mammals.org/php/mapmaker.php |date=January 25, 2024 }} from Societas Europaea Mammalogica, European-mammals.org * [https://swfsc.noaa.gov/uploadedFiles/Divisions/PRD/Publications/Jeffersonetal93(14).pdf Marine Mammals of the World]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190608065724/https://swfsc.noaa.gov/uploadedFiles/Divisions/PRD/Publications/Jeffersonetal93(14).pdf |date=June 8, 2019 }} – An overview of all marine mammals, including descriptions, both fully aquatic and semi-aquatic, noaa.gov * [https://www.mammalogy.org Mammalogy.org]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200301013904/http://www.mammalogy.org/ |date=March 1, 2020 }}. The American Society of Mammalogists was established in 1919 for the purpose of promoting the study of mammals, and this website includes a mammal image library {{Mammalia|Y.|state=autocollapse}} {{Sesalci}} {{Taxonbar|from=Q7377}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Sesalci|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Razredi vretenčarjev]] ff8sjdv0mdf33o0wh4ta9h88rueqm4o 0 33380 6768033 6765285 2026-10-21T08:41:19Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6768033 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) *Cene Berčič * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] * Peter Benedik *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) * Adolf Čebulj *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] *Blaž Gladek * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *Dušan Kregar *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] (& [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * [[Cveto Podlogar]] *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Berto Ribič *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *Jakob Roter *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *Janez Uršič *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko]]-<nowiki/>Verč *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Jernej Ženko]] (1991 - 2026) * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Tomaž Žgajnar]] *Stanko Židan (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] hfx91kn6vj90xex6ugc44z7yva28bo7 0 33710 6767829 6761363 2026-10-20T15:51:35Z Pinky sl 2932 /* Zgodovina klasifikacije */ np 6767829 wikitext text/x-wiki {{Short description|Razred živali}} {{automatic taxobox | name = Plazilci | fossil_range = {{fossil range|Pozna kreda|recentno|ref=<ref name=M2021>{{cite journal|last1=Marjanović|first1=D.|year=2021|title=The Making of Calibration Sausage Exemplified by Recalibrating the Transcriptomic Timetree of Jawed Vertebrates|journal=Frontiers in Genetics|volume=12|article-number=521693|doi=10.3389/fgene.2021.521693|doi-access=free |pmid=34054911 |pmc=8149952 }}</ref>}} | image = Reptiles.jpg | image_caption = v smeri urinega kazalca od leve strani zgoraj: [[kajman očalar]] (''Caiman crocodilus''), [[orjaška črepaha]] (''Chelonia mydas''), [[tuatara]] (''Sphenodon punctatus'') in [[vzhodna diamantna klopotača]] (''Crotalus adamanteus''). | taxon = Reptilia | authority = [[Josephus Nicolaus Laurenti|Laurenti]], 1768 | subdivision_ranks = Današnje skupine | subdivision = * [[Lepidosauria]] ** [[Rhynchocephalia]] {{small|([[tuatara]])}} ** [[Squamata]] {{small|([[kuščarji]] in [[kače]])}} *[[Archelosauria]] ** [[Testudines]] {{small|(želve)}} ** [[Archosaur]]ia *** [[Crocodilia]] (krokodili) *** [[Dinosauria]] {{small|(dinozavri)}} **** [[Aves]] {{small|(ptiči, kladistično vključeno)}} {{small|Za izumrle skupine glej [[#Taksonomija|besedilo]].}} }} '''Plazílci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Reptilia''') so [[vretenčarji]], (s [[hrbtenica|hrbtenico]] iz vretenc) prav tako kot [[ribe]], [[dvoživke]], [[ptiči]] in [[sesalci]]. [[Latinščina|Latinsko]] ime »''reptilia''« pomeni plaziti se. Ime skupini ustreza, saj večina plazilcev svoje telo vleče po podlagi, čeprav imajo nekatere vrste tudi razvite noge. Plazilci so hladnokrvni in vse življenje dihajo s [[pljuča|pljuči]] in nimajo [[Preobrazba (biologija)|preobrazbe]], kakršno imajo dvoživke. Njihova telesna temperatura se prilagaja okolju in je včasih le neznatno višja od tiste v okolju. Po obliki so si zelo različni, telo imajo lahko okroglo ali ploščato, drugi pa iztegnjeno in črvasto z nogami ali pa brez njih. [[Vrat]] je kratek in negibljiv, ali pa je dolg in upogljiv.<ref name=brehm>Theo Jahn (1982). ''Brehm v barvah: Velika knjiga o živalih''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=45116}}</ref> So prva od življenja v [[voda|vodi]] neodvisna skupina vretenčarjev. Pred izsušitvijo jih varuje luskasta [[koža]], zarodkov razvoj pa poteka v celoti na kopnem. Izlegajo [[Amniota|amniotska jajca]] - to so [[jajce|jajca]] z [[apnenec|apnenčasto]] ali [[pergament]]asto lupino, ki preprečuje izhlapevanje tekočine iz jajca. Večina plazilcev jajca odlaga ([[oviparija]]), za mnoge pa je značilna živorodnost ([[viviparija]]) ali pa samice skotijo žive mladiče, ki pa se malo pred tem izležejo v notranjosti samice iz jajc ([[ovoviviparija]]).<ref name=mrsic>{{navedi knjigo |author=[[Narcis Mršić]] |year=1997 |title=Plazilci (Reptilia) Slovenije |publisher=Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo |isbn=961-234-029-3 |cobiss=65274624 |pages=92-93}}</ref> Danes so plazilci razširjeni na vseh [[celina]]h razen [[Antarktika|Antarktike]] in so razporejeni v štirih [[red (biologija)|redovih]]: * [[Crocodilia]] ([[krokodili]], [[gaviali]], [[kajmani]] in [[aligatorji]]): 23 vrst * [[Sphenodontia]] ([[tuatara]] iz [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]): 2 vrsti * [[Squamata]] (luskarji - [[kuščarji]], [[kače]] in [[kolutniki]]): približno 7.900 vrst * [[Testudines]] ([[želve]]): približno 300 vrst Biološka disciplina, ki proučuje plazilce (in dvoživke) se imenuje [[herpetologija]]. == Klasifikacija plazilcev == === Zgodovina klasifikacije === [[Slika:Traditional Reptilia.png|thumb|300px|Plazilci (zeleno obarvano) so [[parafilija|parafiletska]] skupina, ki izključuje vse ptice in sesalce.]] Plazilci so bili na začeku klasifikacije združeni z [[dvoživke|dvoživkami]]. [[Linnaeus]], ki je raziskoval na [[Švedska|Švedskem]], ki ima malo različnih vrst plazilcev in kjer pogosto najdemo [[navadni gad|navadnega gada]] ter [[belouška|belouško]] loviti v vodi, je v svoji ''[[Systema Naturae]]'' vkjučil vse plazilce in dvoživke v [[razred (biologija)|razred]] "III&nbsp;– Amphibia".<ref name="Linn1758">{{navedi knjigo|last=Linnaeus |first=Carolus |authorlink=Carl Linnaeus |title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. |publisher=Holmiae (Laurentii Salvii) |year=1758 |url=http://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542 |accessdate=2008-09-22 |language=la |edition=10th}}</ref> Izraza "Reptilia (plazilec)" in "Amphibia (dvoživka)" sta bila med seboj zamenljiva, "Reptilia" (iz [[latinščina|latinščine]] ''repere'', "plaziti se") so bolj uporabljali francozi.<ref>Encyclopaedia Britannica, 9th ed. (1878). [http://aleph0.clarku.edu/huxley/UnColl/EnBrit/Amphibia.html original text]</ref> [[Josephus Nicolaus Laurenti]] je prvi uradno uporabil izraz "Reptilia" za razširjen izbor plazilcev in dvoživk, ki je v osnovi podoben Linnaeusovem izboru.<ref>Laurenti, J.N. (1768): ''Specimen Medicum, Exhibens Synopsin Reptilium Emendatam cum Experimentis circa Venena''. [http://gdz.sub.uni-goettingen.de/no_cache/dms/load/img/?IDDOC=281657 Facsimile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150904013401/http://gdz.sub.uni-goettingen.de/no_cache/dms/load/img/?IDDOC=281657 |date=2015-09-04 }}, showing the mixed composition of his ''Reptilia''</ref> Šele na začetku [[19,. stoletje|19. stoletja]] je postalo jasno, da so plazilci in dvoživke v resnici precej različne živali; [[Pierre André Latreille]] je za slednje postavil razred ''Batracia'' (1825), [[tetrapodi|tetrapode]] (vretenčarje s štirimi okončinami) pa je razdelil v štiri razrede plazilcev, dvoživk, ptic in sesalcev.<ref>Latreielle, P.A. (1804): Nouveau Dictionnaire à Histoire Naturelle, xxiv., cited in Latreille's ''Familles naturelles du règne animal, exposés succinctement et dans un ordre analytique'', 1825</ref> Britanski anatom [[Thomas Henry Huxley]], ki je splošno razširil Latreillovo definicijo, je skupaj z [[Richard Owen|Richardom Owenom]] razširil skupino Reptilia z raznimi fosilnimi “pošastmi izpred [[vesoljni potop|vesoljnega potopa]]”, vključno s sesalcem podobnim plazilcem ([[Synapsida|sinapsid]]) [[Dicynodon]], ki ga je sam pomagal opisati. To ni bil edini takratni sistem razvrščanja: v ''[[Hunterian lectures]]'' na [[Royal College of Surgeons of England|Royal College of Surgeons]] leta 1863, je Huxley združil vretenčarje v sesalce, sauroide in ichthyoide (slednji vsebuje ribe in dvoživke). Pozneje je predlagal imena [[Sauropsida]] in [[Ichthyopsida]].<ref>Huxley, T.H. (1863): The Structure and Classification of the Mammalia. Hunterian lectures, presented in ''Medical Times and Gazette, 1863''. [http://aleph0.clarku.edu/huxley/UnColl/Gazettes/Mamma.html original text]</ref> Ob koncu 19. stoletja je razred Reptilia vključeval vse [[Amniota|amniote]] razen [[ptice|ptic]] in [[sesalci|sesalcev]]. Ti plazilci so bili opredeljeni kot skupino [[živali]], ki vključujejo današnje [[krokodili|krokodile]], [[aligatorji|aligatorje]], [[tuatara|tuatare]], [[kuščarji|kuščarje]], [[kače]], [[Amphisbaenia|kolutnike]] in [[želve]], pa tudi fosilne skupine kot so [[dinozavri]], [[sinapsidi]] in primitivni [[Pareiasauridae]]. To je danes še vedno običajna definicija izraza. Vendar pa so v zadnjih letih mnogi [[taksonomija|taksonomisti]] začeli vztrajati, da bi takson moral biti [[klad|monofiletski]], to je, da bi skupine morale vključevati vse potomce. Plazilci, kot so opisani zgoraj, so [[parafilija|parafiletski]], saj izključujejo ptice in sesalce, čeprav so se le-ti prav tako razvili iz prvotnih plazilcev. Colin Tudge piše: <blockquote>Sesalci so [[klad]], zato [[filogenetska nomenklatura|kladisti]] z veseljem potrjujejo tradicionalni takson [[Mammalia]]; prav tako so tudi ptice klad in so splošno uvrščene v uradni takson [[Aves]]. Mammalia in Aves so v resnici, subklada znotraj velikega klada Amniota. Toda tradicionalni razred Reptilia ni klad. Je samo del klada Amniota: del, ki ostane po odcepitvi Mammalia in Aves. To ni mogoče opredeliti z [[sinapomorfija|sinapomorfijo]], kot bi bilo pravilno. Namesto tega je opredeljen s kombinacijo značilnosti, ki jih ima in značilnosti, ki mu manjkajo: plazilcev so amnioti brez krzna ali perja. V najboljšem primeru kladisti prelagamo, da so tradicionalni Reptilia "amnioti brez ptic in sesalcev".<ref name="tudge">{{navedi knjigo | author = [[Colin Tudge]] | year = 2000| title = The Variety of Life| url = https://archive.org/details/varietyoflifesur0000tudg_t0n5 | publisher = Oxford University Press|isbn= 0-19-860426-2 }}</ref></blockquote> Izraza "Sauropsida" ("obrazi kuščarjev") in "[[sinapsidi|Theropsida]]" ("obrazi pošasti") je zopet začel uporabljati leta [[1916]] [[Edwin Stephen Goodrich|E.S. Goodrich]], ki je na ta način razlikoval med kuščarji, pticami in njihovimi sorodniki na eni strani (Sauropsida) in na drugi strani sesalci z njihovimi izumrlimi sorodniki (Theropsida). Goodrich je podpiral to delitev zaradi srca in krvnih žil v vsaki skupini, in zaradi drugih značilnosti kot je struktura možganov. Glede na trditve Goodricha, sta se obe liniji razvili iz zgodnejše skupine Protosauria ("prvi kuščarji"), ki vključuje nekaj [[paleozoik|paleozojskih]] dvoživk, kot tudi zgodnje plazilce.<ref name="goodrich1916">{{cite journal|last=Goodrich|first=E.S.|title=On the classification of the Reptilia|journal=Proceedings of the Royal Society of London|volume= 89B|pages=261–276|year=1916|doi=10.1098/rspb.1916.0012}}</ref> Leta [[1956]] je [[D. M. S. Watson|D.M.S. Watson]] opazil, da sta se prvi dve skupini odcepili zelo zgodaj v zgodovini plazilcev, in tako je Goodrichevo skupino Protosauria razdelil med njima. Prav tako je ponovno interpretiral skupini Sauropsida in Theropsida tako, da je izključil ptice in sesalce. Tako njegova skupina Sauropsida vključuje [[Procolophonia]], [[Eosuchia]], [[Millerosauria]], [[Chelonia]] (želve), [[Squamata]] (kuščarji in kače), [[Sphenodontia|Rhynchocephalia]], [[Crocodilia]], "[[Thecodont]]e" ([[parafilija|parafiletski]] [[Archosauria|arhozavri]]), neleteči [[dinozavri]], [[Pterosauria|pterozavri]], [[Ichthyosauria|ihtiozavri]] in [[Sauropterygia]]<ref name="watson1956">{{cite journal|last=Watson|first=D.M.S.|year=1957|title=On Millerosaurus and the early history of the sauropsid reptiles|url=|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London, Series B, Biological Sciences|volume=240|issue=673|pages=325–400|doi=10.1098/rstb.1957.0003}}</ref>. Delitev na sinapside in sauropside je dododala drug pristop, ki je plazilce razvrščal v štiri podrazrede glede na število in položaj odprtin na straneh lobanje za očmi. Zasnovo za to razvrstitev je postavil [[Henry Fairfield Osborn]], razširil in populariziral pa jo je [[Alfred Romer|Romer]] v svojem klasičnem delu ''[[Vertebrate Paleontology]]''.<ref>{{cite journal | last1=Osborn | first1=H.F. | author-link=Henry Fairfield Osborn | year=1903 | title=The reptilian subclasses ''Diapsida'' and ''Synapsida'' and [the] early history of ''Diaptosauria'' | journal=Memoirs of the American Museum of Natural History | volume=1 | pages=451–507 }}</ref><ref name=romer1933>{{navedi knjigo |last=Romer |first=A.S. |author-link=Alfred Romer |orig-date=1933 |year=1966 |title=Vertebrate Paleontology |url=https://archive.org/details/vertebratepaleon0000rome_q1n3 |edition=3rd |publisher=University of Chicago Press |place=Chicago, IL}}</ref> Ti štirje podrazredi so bili: * [[Anapsida]] (anapsidi) – brez odprtin – [[Captorhinida|cotilozavri]] in [[Želve|chelonia]] ([[želve]] in sorodniki){{efn| Ta taksonomija ne odraža sodobnih molekularnih dokazov, ki uvrščajo želve med [[Diapsida|diapside]]. }} * [[Synapsida]] (sinapsidi) – ena nižja odprtina – [[Pelycosauria|pelikozavri]] in [[Therapsida|terapsidi]] ([[Synapsida|sesalcem podobni plazilci]]) * [[Euryapsida]] (evriapsidi) – ena višja odprtina – [[Protorosauria|protorozavri]] (majhnimi, zgodnji kuščarjem podobni plazilci) ter morski [[Sauropterygia|sauropterigi]] in [[Ichthyosauria|ihtiozavri]]. * [[Diapsida]] (diapsidi) – dve odprtini – večina plazilcev, vključno s [[kuščarji]], [[kače|kačami]], [[krokodili]], [[dinozavri]] in [[Pterosauria|pterozavri]]. [[File:Varanodon1DB.jpg|thumb|right|Filogenetske klasifikacije združujejo tradicionalne "sesalcem podobne plazilce", kot je ta ''[[Varanodon]]'', z drugimi sinapsidi, ne pa z danes živečimi plazilci]] Sestava skupine Euryapsidani bila jasno določena. Za [[Ichthyosauria|ihtiozavre]] je včasih veljalo, da so se razvili neodvisno od ostalih Euryapsida, zato so jim dodelili starejše ime Parapsida. Ta skupina je bila kasneje večinoma opuščena (ihtiozavre pa so uvrstili kot ''[[incertae sedis]]'' (negotovega položaja) ali znotraj Euryapsida). Kljub temu se je delitev na štiri (oz. tri, če se Euryapsida združi z Diapsida) podrazrede ohranila v splošni literaturi skozi celotno 20. stoletje. Sodobni raziskovalci so to delitev večinoma opustili. Izkazalo se je namreč, da se anapsidna zgradba lobanje pojavlja pri tako različnih in nesorodnih skupinah, da ne predstavlja več uporabnega kriterija za razlikovanje.<ref>{{cite journal |last1=Tsuji |first1=L.A. |last2=Müller |first2=J. |year=2009 |title=Assembling the History of the Parareptilia: Phylogeny, diversification, and a new definition of the clade |journal=Fossil Record |volume=12 |issue=1 |pages=71–81 |doi=10.1002/mmng.200800011 |bibcode=2009FossR..12...71T |doi-access=free}}</ref> === Taksonomija === [[Slika:Trachemys_scripta_elegans_(Wied)_(1865)_by_Karl_Bodmer.jpg|thumb|right|[[Rdečevratka]], red [[Turtle|Testudines]]]] [[Slika:Ichthyosaurus h harder.jpg|thumb|right|''[[Ichthyosaurus]]'', red [[Ichthyosauria]]]] [[Slika:Tuatera.JPG|thumb|right|[[Tuatara]], red [[Sphenodontida]]]] [[Slika:Viperaberus1.jpg|thumb|right|[[Navadni gad]], red [[Squamata]]]] [[Slika:China-Alligator.jpg|thumb|right|[[Kitajski aligator]], red [[Crocodilia]]]] General classification of extinct and living reptiles, focusing on major groups.<ref name=benton2005>{{navedi knjigo |last=Benton |first=Michael J. |author-link=Michael J. Benton |year=2005 |title=Vertebrate Palaeontology |edition=3rd |publisher=Blackwell Science |location=Oxford, UK |isbn=978-0-632-05637-8 |url=http://palaeo.gly.bris.ac.uk/benton/vertclass.html |access-date=2015-02-15 |archive-date=2008-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081019121413/http://palaeo.gly.bris.ac.uk/benton/vertclass.html }}</ref><ref name=benton2014>{{navedi knjigo |last=Benton |first=Michael J. |author-link=Michael J. Benton |year=2014 |title=Vertebrate Palaeontology |edition=4th |publisher=Blackwell Science |location=Oxford, UK |isbn=978-0-632-05637-8}}</ref><!-- Note to editors: the nested infraclasses are as presented in Benton's 4th edition. Infraclass Diapsida contains Infraclass Neodiapsida, which contains infraclasses Archosauromorpha and Lepidosauromorpha, with the latter containing Infraclass Ichthyosauria within an unnamed Infrasubclass --> * '''Reptilia'''/'''[[Sauropsida]]''' **{{extinct}}'''[[Parareptilia]]''' ** '''[[Eureptilia]]''' ***{{extinct}}[[Captorhinidae]] ***'''[[Diapsid]]a''' <!-- note that the multiple nested infraclasses is part of the classification in Benton's 4th edition --> ****{{extinct}}[[Araeoscelidia]] ****'''[[Neodiapsida]]''' *****{{extinct}}[[Drepanosauromorpha]] (negotova uvrstitev) *****{{extinct}}[[Younginiformes]] ([[parafiletska]]) *****{{extinct}}[[Ichthyosauromorpha]] (negotova uvrstitev) *****{{extinct}}[[Thalattosauria]] (negotova uvrstitev) *****'''[[Sauria]]''' ******'''[[Lepidosauromorpha]]''' *******[[Lepidosauriformes]] ********[[Rhynchocephalia]] (tuatara) ********[[Squamata]] (kuščarji in kače) ******{{extinct}}[[Choristodera]] (negotova uvrstitev) ******{{extinct}}[[Sauropterygia]] (negotova uvrstitev) ******'''[[Pantestudines]]''' (želve in sorodniki, negotova uvrstitev) ******'''[[Archosauromorpha]]''' *******{{extinct}}[[Protorosauria]] (parafiletski) *******{{extinct}}[[Rhynchosauria]] *******{{extinct}}[[Allokotosauria]] *******[[Archosauriformes]] ********{{extinct}}[[Phytosauria]] (pterozavri) ********'''[[Archosauria]]''' *********[[Pseudosuchia]] **********[[Crocodilia]] (krokodili) *********[[Avemetatarsalia]]/[[Ornithodira]] **********{{extinct}}[[Pterosaur]]ia **********[[Dinosauria]] (dinozavri) ***********{{extinct}}[[Ornithischia]] (ornitishiji) ***********[[Saurischia]] (zavrishiji, vključuje ptiče ('''[[Aves]]''')) === Filogenija === [[Kladistika|Kladogram]] predstavlja "družinsko drevo" plazilcev. Je poenostavljena verzija sorodstev, ki jih je raziskala M.S. Lee, in 2013.<ref name=scaffold2013>{{cite journal | last1=Lee | first1=M.S.Y. | year=2013 | title=Turtle origins: Insights from phylogenetic retrofitting and molecular scaffolds | journal=Journal of Evolutionary Biology | volume=26 | issue=12 | pages=2729–2738 | doi=10.1111/jeb.12268 |doi-access=free | pmid=24256520}}</ref> Vse [[filogenija|genetske]] študije so podprle hipotezo, da so želve diapsidi; nekatere so želve uvrstile znotraj Archosauromorpha,<ref name=scaffold2013/><ref name="Mannen">{{cite journal |author1=Mannena, Hideyuki |author2=Li, Steven S.-L. |year=1999 |title=Molecular evidence for a clade of turtles |url=https://archive.org/details/molecular-phylogenetics-and-evolution_1999-10_13_1/page/144 |journal=[[Molecular Phylogenetics and Evolution]] |volume=13 |issue=1 |pages=144–148 |doi=10.1006/mpev.1999.0640 |pmid=10508547|bibcode=1999MolPE..13..144M }}</ref><ref name=Zardoya>{{cite journal |last1=Zardoya |first1=R. |last2=Meyer |first2=A.| year=1998|title=Complete mitochondrial genome suggests diapsid affinities of turtles |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1998-11-24_95_24/page/14226 |journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences USA]] |volume=95 |issue=24 |pages=14226–14231 |doi=10.1073/pnas.95.24.14226 |doi-access=free |pmid=9826682 |pmc=24355 |bibcode=1998PNAS...9514226Z}}</ref><ref name=Iwabe>{{cite journal |author1=Iwabe, N. |author2=Hara, Y. |author3=Kumazawa, Y. |author4=Shibamoto, K. |author5=Saito, Y. |author6=Miyata, T. |author7= Katoh, K. |date = 2004-12-29 |title = Sister group relationship of turtles to the bird-crocodilian clade revealed by nuclear DNA-coded proteins |journal = [[Molecular Biology and Evolution]] |volume = 22 |issue = 4 |pages = 810–813 |doi = 10.1093/molbev/msi075 |doi-access=free |pmid = 15625185 }}</ref><ref name =Roos>{{cite journal |last1 = Roos |first1 = Jonas |last2= Aggarwal |first2=Ramesh K. |last3=Janke |first3=Axel |date = Nov 2007 |title = Extended mitogenomic phylogenetic analyses yield new insight into crocodylian evolution and their survival of the Cretaceous–Tertiary boundary |url = https://archive.org/details/molecular-phylogenetics-and-evolution_2007-11_45_2/page/663 |journal = [[Molecular Phylogenetics and Evolution]] |volume = 45 |issue = 2 |pages = 663–673 |doi = 10.1016/j.ympev.2007.06.018 |pmid = 17719245 |bibcode = 2007MolPE..45..663R }}</ref><ref name = "Katsu">{{Cite journal | last1 = Katsu | first1 = Y. | last2= Braun |first2=E.L. |last3=Guillette |first3=L.J. Jr. |last4=Iguchi |first4=T. | title = From reptilian phylogenomics to reptilian genomes: analyses of c-Jun and DJ-1 proto-oncogenes | journal = Cytogenetic and Genome Research | volume = 127 | issue = 2–4 | pages = 79–93 | date = 2010-03-17 | doi = 10.1159/000297715 | pmid = 20234127| s2cid = 12116018 }}</ref> čeprav so jih nekatere namesto tega umestile med Lepidosauromorpha.<ref>{{cite journal |author1=Lyson, Tyler R. |author2=Sperling, Erik A. |author3=Heimberg, Alysha M. |author4=Gauthier, Jacques A. |author5=King, Benjamin L. |author6=Peterson, Kevin J. |year=2012 |title=MicroRNAs support a turtle + lizard clade |journal=[[Biology Letters]] |volume=8 |issue=1 |pages=104–107 |doi=10.1098/rsbl.2011.0477 |doi-access=free |pmid=21775315 |pmc=3259949 |bibcode=2012BiLet...8..104L }}</ref> Spodnji kladogram je za pridobitev rezultatov uporabil kombinacijo genetskih (molekularnih) in fosilnih (morfoloških) podatkov.<ref name=scaffold2013/> {{clade| style=font-size:80%;line-height:80% |label1=[[Amniote|Amniota]] |1={{clade |1=[[Synapsida]] ([[sesalci]] in njihovi izumrli sorodniki) [[File:Rattus norvegicus (white background).png|50px]] |label2='''[[Sauropsida|Sauropsida / Reptilia]]''' |sublabel2=(celotna skupina) |2={{clade |label1={{extinct}}[[Parareptilia]] |1={{clade |1={{extinct}}[[Millerettid]]ae [[File:Milleretta BW flipped.jpg|50px]] |label2=<span style="color:white;">unnamed</span> |2={{clade |1={{extinct}}''[[Eunotosaurus]]'' |label2={{extinct}}[[Ankyramorpha]] |2={{clade |1={{extinct}}[[Lanthanosuchidae]] [[File:Lanthanosuchus NT flipped.jpg|50px]] |label2={{extinct}}[[Procolophonia]] |2={{clade |1={{extinct}}[[Pareiasauromorpha]] [[File:Scutosaurus BW flipped.jpg|50px]] |2={{extinct}}[[Procolophonoidea]] [[File:Sclerosaurus1DB.jpg|50px]] }} }} }} }} |label2=[[Eureptilia]] |2={{clade |1={{extinct}}[[Captorhinidae]] [[File:Labidosaurus flipped.jpg|50px]] |label2=[[Romeriida]] |2={{clade |1={{extinct}}''[[Paleothyris]]'' |label2=[[Diapsida]] |2={{clade |1={{extinct}}[[Araeoscelidia]] [[File:Spinoaequalis schultzei reconstruction.jpg|50px]] |label2=[[Neodiapsida]] |2={{clade |1={{extinct}}''[[Claudiosaurus]]''[[File:Claudiosaurus white background.jpg|50px]] |2={{clade |1={{extinct}}[[Younginiformes]] [[File:Hovasaurus BW flipped.jpg|50px]] |label2='''Crown Reptilia'''/ |sublabel2=[[Sauria]] |2={{clade |label1=[[Pan-Lepidosauria]]/ |sublabel1=[[Lepidosauromorpha]] |1={{clade |1={{extinct}}[[Kuehneosauridae]] [[File:Icarosaurus white background.jpg|50px]] |label2=[[Lepidosauria]] |2={{clade |1=[[Rhynchocephalia]] ([[tuatara]] in njeni izumrli sorodniki) [[File:Hatteria white background.jpg|50px]] |2=[[Squamata]] ([[kuščarji]] in [[kače]]) [[File:British reptiles, amphibians, and fresh-water fishes (1920) (Lacerta agilis).jpg|50px]] [[File:Python natalensis Smith 1840 white background.jpg|50px]] }} }} |label2=[[Archelosauria]]/ |sublabel2=[[Archosauromorpha]] ''[[sensu lato|s. l.]]'' |2={{clade |label1=[[Pan-Testudines]]/ |sublabel2=[[Pantestudines]] |1={{clade |1={{extinct}}[[Eosauropterygia]] [[File:Dolichorhynchops BW flipped.jpg|50px]] |2={{clade |1={{extinct}}[[Placodontia]] [[File:Psephoderma BW flipped.jpg|50px]] |2={{clade |1={{extinct}}''[[Sinosaurosphargis]]'' |2={{clade |1={{extinct}}''[[Odontochelys]]'' |label2=[[Testudinata]] |2={{clade |1={{extinct}}''[[Proganochelys]]'' |2=[[Testudines]] ([[želve]]) [[File:Erpétologie générale, ou, Histoire naturelle complète des reptiles (Centrochelys sulcata).jpg|50px]] }} }} }} }} }} |label2=[[Pan-Archosauria]] |2={{clade |1={{extinct}}[[Choristodera]] <span style="{{MirrorH}}">[[File:Hyphalosaurus mmartyniuk wiki.png|60px]]</span> |label2=[[Archosauromorpha]] ''[[sensu stricto|s. s.]]'' |2={{clade |1={{extinct}}[[Prolacertiformes]] [[File:Prolacerta broomi.jpg|50px]] |2={{clade |2=[[Archosauriformes]] ([[krokodili]], [[ptiči]], dinozavri in izumrli sorodniki) <span style="{{MirrorH}}">[[File:Deinosuchus riograndensis.png|50px]]</span> [[File:Meyers grosses Konversations-Lexikon - ein Nachschlagewerk des allgemeinen Wissens (1908) (Antwerpener Breiftaube).jpg|30 px]] |1={{clade |1={{extinct}}[[Rhynchosauria]] [[File:Hyperodapedon BW2 white background.jpg|50px]] |2={{extinct}}''[[Trilophosaurus]]''[[File:Trilophosaurus buettneri (flipped).jpg|50px]] }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} == Evolucija plazilcev == Prvi plazilci so se pojavili pred približno 340 milijoni let, v [[karbon]]ski dobi. Razvili so se iz dvoživk in živeli na kopnem. Čeprav se ne ve dosti o teh prvih plazilcih, se domneva, da so bili podobni današnjim kuščarjem. Pozneje, v [[mezozoik]]u, pred približno 230 do 70 milijoni let, so se pojavili leteči plazilci. Takrat so nekateri plazilci zapustili kopno in se vrnili v vodo, osvojili oceane in jezera, dinozavri pa so zavladali na kopnem. [[Fosil]]ne ostanke prvih prepoznavnih želv so našli v več ko 200 milijonov let starih plasteh. Čeprav želve niso bile nikdar med vodilnimi plazilci, so se sproti prilagajale spremembam v okolju in preživele, medtem ko so mnoge druge skupine plazilcev izumrle. Ta prilagodljivost je omogočila, da so se želve, najstarejše med plazilci, razvile v uspešne kopenske in vodne živali. Kuščarji so se prvič pojavili pred približno 200 milijoni let. Redke fosilne najdbe pričajo, da so proti koncu [[mezozoik]]a živeli različni kuščarji. Okrog 190 milijonov let stari [[Sharovisaurus]] priča o znakih, značilnih tudi za današnje kuščarje: majhna glava, kratek vrat, dolg trup in rep in na stran štrleče »plazilske« okončine. Krokodili so verjetno najbližji sorodniki dinozavrov in so se pojavili v istem času kot kuščarji, pred približno 200 milijoni let, v [[trias]]u. Ostri koničasti zobje pričajo, da so se davni krokodili hranili v glavnem z [[riba]]mi, drugače kot današnji, ki ob mesni hrani zaužijejo tudi nekaj rastlinske. Oblika krokodilje [[lobanja|lobanje]] pa se je do danes le malo spremenila. == Telesna zgradba == Telo plazilcev je, razen pri želvah, podaljšano in ima okončine ali pa je brez njih. Morske želve imajo okončine spremenjene v [[plavut]]i, želve in kuščarji (razen [[Anguis|slepcev]]) imajo dobro razvite okončine. Pri plazilcih je običajno izražen [[spolni dimorfizem]], ki se kaže v velikosti in obarvanosti telesa. === Koža in kožne tvorbe === [[Koža]] ščiti pred izsuševanjem telesa, zato je suha in [[luska]]sta. Zaradi življenja na kopnem je njihovo telo zaščiteno s poroženelimi ali roženimi celicami na površini [[povrhnjica|povrhnjice]]. Pri želvah je roženi sloj v obliki plošč. Luskarji (kače in kuščarji) imajo roženo povrhnjico iz lusk in ploščic, luske se stalno obnavljajo, zato se levijo. Poleg poroženele povrhnjice imajo tudi okostenine v usnjici, ki pri želvah zrastejo z okostjem v hrbtni in trebušni ščit.<ref name=mrsic /> Tako lahko živijo celo v suhih [[puščava]]h. Ker koža nima dihalne vloge, imajo plazilci že bolj razvejana [[pljuča]]. Manj uspešno pa jih koža varuje pred mrazom, zato so odvisni od toplote okolja. Zaradi močnega roženega sloja plazilci, razen kuščarjev, nimajo kožnih [[žleza|žlez]].<ref name=mrsic /> Kuščarji imajo spremenjene kožne žleze na stegnih zadnjih nog in jih imenujemo bedrne (femoralne) pore. === Okostje === [[Slika:SmithTestudoSkeletonTagged.PNG|thumb|200px|right|Okostje želve]] [[Slika:SnakeSkelLyd.jpg|thumb|200px|right|Okostje kače]] [[Slika:Crocodile skeleton.PNG|thumb|200px|right|Okostje krokodila]] [[Okostje]] plazilcev je pokostenelo, [[hrustanec]] se pojavlja le pri gekonih in kuščarjih v repnem delu [[hrbtenica|hrbtenice]]. Med posameznimi skupinami so v obliki in zgradbi okostja precejšne razlike. Pri večini plazilcev ima hrbtenica lepo razvidni vratni, hrbtni, ledveni, križni in repni del in je sestavljena iz [[vretence|vretenc]]. Zaradi izgube okončin pri kačah in kačam podobnih plazilcih je prišlo do sprememb v hrbtenici. Število vretenc in [[rebro|reber]] pa je odvisno od dolžine telesa.<ref name=brehm /> * Želve imajo manj kot 30 vretenc. Imajo oklep sestavljen iz zgornjega in spodnjega dela. Oba dela sta med seboj povezana s kostjo. Rebra in večina vretenc so zlita z zgornjim delom oklepa. Želve nimajo [[grodnica|grodnice]]. </br>Okostje želve (glej sl. desno): 1-lobanja; 2-vratna vretenca; 3-okolčje (''scapula''); 4-nadlahtnica (''humerus''); 5-podlahtnica (''ulna''); 6-koželjnica (''radius''); 7,8,9-prvi,tretji,peti prst; 10-hrbtna vretenca; 11-plastron (trebušni ščit); 12-oplečje (''ilium''); 13-križnična vretenca; 14-mečnica (''fibula''); 15-golenica (''tibia'') * Kače imajo do 400 s sklepi povezanih vretenc, vsako vretence ima 2 izrastka, ki preprečujeta sukanje; rebra so pritrjena na hrbtenico le na trupu. Vretenca imajo dodaten sklep, ki poveča njihovo gibčnost. Kače nimajo grodnice. [[Rep]] nima reber. * Krokodil ima kratek vrat, na prednjih nogah ima 5 med seboj ločenih prstov, na zadnjih nogah so 4 prsti povezani s plavalno kožico. Na prsna vretenca se pričvrščajo rebra, na dve križnični se veže okolčje. </br>Okostje krokodila (glej sl. desno): vretenca (A-vratna; B-hrbtna (hrbet); C-ledvena; D-križnica (medenična votlina), E-repna); 1-lobanja; 2-spodnja čeljust; 3-oplečje; 4-prstne kosti s kremplji; 5-zapestje (''carpus''); 6-podlahtnica (''ulna''); 7-koželjnica (''radius''), 8-nadlahtnica (''humerus''), 9-rebra; 10-stegnenica (''femur''); 11-mečnica (''fibula''); 12-stopalo (''metatarsus''); 13-peta (''tarsus''); 14-golenica (''tibia'') Sploščena [[lobanja]] je precej podobna ptičji lobanji, vendar imajo plazilci čeljustne in obrazne kosti veliko bolj močne.<ref name=brehm /> Okostje [[glava|glave]] je zapleteno in je pomembno pri razvrščanju plazilcev. Pomembno je število slepočnih (temporalnih) odprtin in število ter zgradba senčnih lokov lobanje.<ref name=mrsic /> Razen [[Anapsida|anapsidnih]] želv so vsi danes živeči plazilci [[Diapsida|diapsidni]]. <gallery> Slika:Skull anapsida.svg|[[Anapsida|Anapsidna]] (brezločna) lobanja - vse kosti lobanjskega svoda so združene. Lobanja je kompaktna in zaprta in brez senčnih oken. Anapsidno lobanjo imajo [[želve]]. Slika:Skull_synapsida.png|[[Synapsida|Sinapsidna]] (združenoločna) lobanja - ima bočno senčno odprtino. Sinapsidno lobanjo so imeli nekateri izumrli plazilci ([[pelikozavri]] in [[terapsidi]]) in jo imajo [[sesalci]]. Slika:Skull_diapsida.png |[[Diapsida|Diapsidna]] (dvoločna) lobanja - ima senčno in bočno senčno votlino ter 2 senčna loka. Diapsidno lobanjo so imeli nekateri izumrli plazilci ([[zavropterigiji]] in [[arhozavri]]) in jo imajo [[krokodili]], [[kuščarji]] in [[kače]]. </gallery> === Prebavila === [[Slika:Watersnake.JPG|thumb|200px|Vodna kača [[Malpolon monspessulanus|južnoevropska zrva]] pri hranjenju s kuščarjem. Večina plazilcev je mesojedih in mnogi med njimi v osnovi jedo druge plazilce.]] [[Prebavni trakt|Prebavila]] se med posameznimi skupinami razlikujejo.<ref name=brehm /> Vratni del je pri plazilcih podaljšan in ravno tako [[požiralnik]]. Sledi mu [[želodec]] sestavljen iz obsežnega osnovnega dela in iz vratnega dela. Pri kačah je le-ta raven. V prvi del [[črevo|črevesa]] se izlivata [[trebušna slinavka]] in [[žolčnik]]. Zadnji del črevesa se odpira v [[stok]]. Le pri čokatih živalih ima črevo številne zavoje. * Želve nimajo [[zobje|zob]], drugi plazici pa imajo veliko število zob, ne samo na [[čeljustnica|čeljustnici]], temveč tudi na [[nebnica|nebnici]] in [[ralnica|ralnici]].<ref name=brehm /> Mnoge kače imajo v zgornji čeljusti [[strupnik]]e. Ti zobje so pri nekaterih vrstah cevasti (votli), pri drugih pa žlebasti. Povezani so s strupnimi žlezami. * [[Jezik (organ)|Jezik]] ima različne oblike, kače imajo razcepljenega, krokodil ima štrelečo negibljivo gubo na ustnem dnu, želva ima jezik kratek in mesnat, kuščarji pa imajo jezik jajčast in sploščen, tudi razcepljen. * Želodec se pred črevesjem zapira z zaklopko. * Široko črevo je zavito in kratko. * Črevo se končuje v stok ali kloako. * [[Jetra]], žolčnik in [[vranica]] so vedno razviti, imajo trebušno slinavko. Večina plazilcev je mesojedih in imajo precej enostavno in relativno kratko črevesje, saj je meso enostavno razgradljivo in lahko prebavljivo. Prebava je počasnejša kot pri sesalcih in odraža njihovo preprostejšo [[presnova|presnovo]] in njihovo nesposobnost žvečenja hrane. Biti [[poikilotermija|poikiloterm]] (nestalna telesna temperatura, ki jo regulira temperatura okolice) pomeni, da je njihova potreba po energiji približno petino do desetino energije, ki jo potrebuje sesalec enake velikosti. Veliki plazilci, kot so krokodili in velike [[boa|boe]], lahko več mesecev živijo od enega samega velikega obroka, ki ga počasi prebavljajo. Medtem ko so sodobne vrste plazilcev pretežno mesojede, je v zgodnji zgodovini plazilcev več skupin predstavljalo rastlinojedo [[megafavna|megafavno]]. Danes so želve edina skupina rastlinojedih plazilcev, pa tudi več vrst vrst [[Agamidae|agam]] in [[Iguanidae|legvanov]] se je razvilo tako, da se v celoti ali delno preživijo z rastlinsko prehrano. Rastlinojedi plazilci imajo enake probleme pri žvečenju kot rastlinojedi sesalci, vendar si lahko pri prebavi pomagajo brez zapletenega zobovja sesalcev tako, da nekatere vrste goltajo kamenje in prod (t. i. [[gastrolit]]i): kamenje se premika v želodcu in pomaga pri mletju rastlinske vsebine. Našli so fosilne gastrolite za katere je bilo ugotovljeno, da so bili povezani z [[Sauropoda|zavropodi]]. Morskim želvam, krokodilom in morskim legvanom gastroliti pomagajo kot balast pri potapljanju. === Izločala === [[izločala|Izločanje]] v glavnem opravljajo dve majhni [[ledvica|ledvici]]. Pri diapsidih je [[sečna kislina]] glavni [[dušik]]ov odpadni produkt; želve, kot tudi sesalci, izločajo predvsem [[sečnino|sečnina]]. Za razliko od ledvic sesalcev in ptic, ledvice plazilcev ne morejo proizvajati koncentriran tekoči urin. To je zato, ker nimajo specializirane strukture imenovane [[Henlejeva zanka]], ki je prisotna v [[nefrona|nefronih]] ptic in sesalcev. Zaradi tega mnogi plazilci uporabljajo [[debelo črevo]] za pomoč pri [[resorpcija|resorpciji]] vode (prehajanje vode skozi kožo ali sluznico v telesna tkiva). Nekateri so tudi sposobni prevzeti voda shranjeno v mehurju. === Obtočila === Imajo sklenjeno [[krvožilje]], njihovo [[srce]] je delno predeljeno. Pri vseh je srce sestavljeno iz dveh [[preddvor]]ov in enega [[prekat]]a, ki pa je popolnoma predeljen le pri [[krokodili]]h). Dve [[aorta|aorti]] vodita do [[sistemski krvni obtok|sistemskega krvnega obtoka]]. Stopnja mešanja krvi bogate s [[kisik]]om in deoksigenirane krvi (z malo kisika ali brez) v srcu je odvisna od posamezne vrste in njenega fiziološkega stanja. Pod različnimi pogoji lahko deoksigenirano kri ponovno porinejo nazaj po telesu ali pa kri bogato s kisikom ponovno porinejo nazaj v pljuča. Postavili so domnevo, da to odstopanje v pretoku krvi omogoči bolj učinkovito uravnavanje temperature in daljši čas potapljanja pri vodnih vrstah.<ref>{{cite journal |last=Hicks |first=James |year=2002 |title=The Physiological and Evolutionary Significance of Cardiovascular Shunting Patterns in Reptiles |journal=News in Physiological Sciences |volume=17 |pages=241–245 |pmid=12433978}}</ref> Čeprav so znani po nestalni [[telesna temperatura|telesni]] [[temperatura|temperaturi]] ([[poikilotermija]]), ima kri plazilca, ki se je ogrel na soncu, približno enako temperaturo kot človekova. === Dihala === Vsi plazilci pri [[dihanje|dihanju]] uporabljajo [[pljuča]]. Vodne želve so razvile več prepustne kože, in nekatere vrste so prilagodile svojo [[kloaka|kloake]], da so povečale površino za izmenjavo plinov.<ref>Orenstein, 2001</ref> Kljub tem prilagoditvam, dihanje brez pomoči brez pljuč ni mogoče. Pljučna ventilacija (izmenjava zraka med pljuči in zunanjim zrakom) poteka različno v vsaki glavni skupini plazilcev. Pri luskarjih poteka ventilacija v pljučih skoraj izključno z aksialnim [[mišica|mišičevjem]]. To je isto mišičevje (vertikalno), ki se uporablja pri gibanju. Zaradi te omejitve, je večina luskarjev prisiljena zadrževati dih med intenzivnim tekom. Vendar so nekateri našli način, kako se temu izogniti. [[Varani]], in še nekaj drugih vrst kuščarjev, uporabljajo [[Dihanje#Na pozitivni pritisk|ustno črpanje zraka]] kot dopolnilo njihovega običajnega "aksialnega dihanja", zrak najprej vstopi v [[ustna votlina|ustno votlino]] in nato ga potisnejo proti zvišanemu [[žrelo|žrelu]] ter v pljuča. To omogoča živalim, da v celoti napolnijo svoja pljuča med intenzivnim gibanjem in tako lahko dolgo časa ostanejo gibalno aktivni. [[Crocodilia|Krokodili]] imajo mišično prepono, ki je podobna [[Trebušna prepona|preponi]] sesalcev. Razlika je v tem, da mišice pri krokodilji preponi povlečejo sramnico (del [[medenica|medenice]], ki je pri krokodilih premična) nazaj, kar pomeni, da jetra potisnejo navzdol pri čemer ostane več prostora za širjenje pljuč. === Čutila in živčevje === [[Čutila]] in [[živčevje]] so dobro razviti. Imajo dokaj velike prednje, srednje in male [[možgani|možgane]]. Telesa [[nevron]]ov so zbrana na robu velikih možganov in tvorijo možgansko skorjo. Pri [[voh]]anju si mnoge [[vrsta (biologija)|vrste]] (denimo [[kače]]) pomagajo z razcepljenim [[Jezik (organ)|jezik]]om, s katerim vnašajo snovi v vohalne jamice ([[jacobsonov organ]] na ustnem nebu). Ne [[sluh|slišijo]] najbolje, vendar dobro zaznavajo tresljaje. Nekatere vrste nimajo niti ušesne odprtine, niti srednjega [[uho|ušesa]], zato se zvok prenaša po kosteh.<ref name="ENC_ZIVALI">Več avtorjev (2003). ''Živali: Velika ilustrirana enciklopedija'', ISBN 86-11-16527-6</ref> Oči z vekami imajo večinoma dobro razvite.<ref name="brehm" />. Pri gekonih in kačah so veke zrasle v prozorno opno, ki prekriva [[oko|oči]]. Kuščarji in prakuščarji imajo na temenu za svetlobo občutljivo območje. Nekatere kače imajo organe za zaznavanje temperaturnih sprememb, ki jim pomagajo pri lovu. Večina plazilcev je dnevnih živali. [[Vid]] je običajno prilagojen dnevni svetlobi, z razpoznavanjem barv in z naprednejšim vidnim zaznavanjem globine kot je to pri dvoživkah in večini sesalcev. Pri večini kač, ki rijejo v prsti, oči niso funkcionalne, ker so njihove veke prekrite s prosojnimi luskami. Veliko rodov kač je na sprednji strani glave razvilo za [[Infrardeče valovanje|infrardečo svetlobo]] občutljive jamice, s katerimi lahko zaznajo infrardeče žarke, ki jih oddajajo toplokrvne živali.<ref>{{navedi splet|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_aljancic_tanja.pdf|title=Kače kot hišne živali|author=Tanja Aljančič (diplomsko delo)| publisher=Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko |year= 2006|accessdate=2010-07-22}}</ref> Plazilci se na splošno štejejo za manj inteligentne od sesalcev in ptic.<ref name="Romer, A 1977">[[Alfred Romer|Romer, A.S]]. & T.S. Parsons. 1977. ''The Vertebrate Body.'' 5th ed. Saunders, Philadelphia. (6th ed. 1985)</ref> Velikost njihovih možganov je glede na svoje telo veliko manjša od sesalcev; [[kvocient encefalizacije]] (EQ - označuje odnos med aktualno količino možganov in njegove pričakovane velikosti glede na težo živali) predstavlja približno desetino sesalčevega.<ref>{{navedi splet|url=http://brainmuseum.org/evolution/paleo/index.html |title=Figure of relative brain size in vertebrates |publisher=Brainmuseum.org |date= |accessdate=2010-03-16}}</ref> == Razmnoževanje == [[Oploditev]] je neposredna, notranja. Neodvisnost od vodnega okolja je omogočilo tudi [[amniotsko jajce|amniotsko]] [[jajce]], ki ga najdemo tudi pri [[ptiči]]h in [[stokovci]]h. [[Zarodek]], ki se razvija v notranjosti [[plodnika]], zapolnjenega s [[plodovnica|plodovnico]] (amnionsko tekočino), črpa hrano iz [[rumenjak]]a in [[beljak]]a. Zadnji vsebuje tudi veliko vode. [[Lupina]] ga ščiti pred zunanjimi vplivi in omogoča izmenjavo dihalnih [[plin]]ov [[kisik]]a in [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Njihovi mladiči se navadno izvalijo na kopnem. Ko se izvalijo iz jajc, so podobni staršem, le da so majhni. == Obrambni mehanizmi == [[Slika:Phelsuma dubia edit1.jpg|thumb|200px|Prikrit gekon ''[[Phelsuma deubia]]'' na palmovem listu]] [[Slika:White-headed dwarf gecko.jpg|thumb|200px|Gekon ''[[Lygodactylus picturatus]]'' z odpadlim repom]] Veliko malih plazilcev kot so kače in kuščarji, ki živijo na tleh ali v vodi so ranljivi, ker na njih prežijo raznovrstne mesojede živali. Tako je izogibanje najpogostejša oblika obrambe plazilcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/498684/reptile/38450/Behaviour |title=reptile (animal) :: Behaviour|publisher=Britannica.com |date= |accessdate=2010-03-16}}</ref> Ob prvem znaku nevarnosti se večina kač in kuščarjev odplazi v podrast, želve in krokodili pa se potopijo v vodo in tako izginejo iz vidnega polja. Plazilci se lahko izogejo soočenju s prikrivanjem (kamuflažo). Z uporabo različnih barv sive, zelene in rjave se lahko te živali presenetljivo dobro zlijejo z ozadjem njihovega naravnega okolja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.teachervision.fen.com/animal-behavior/resource/8700.html |title=Reptile and Amphibian Defense Systems |publisher=Teachervision.fen.com |date= |accessdate=2010-03-16 |archive-date=2020-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200601010143/https://www.teachervision.com/animal-behavior/reptile-amphibian-defense-systems |url-status=dead }}</ref> Nekateri celo spreminjajo barvo in risbe na telesu in se tako lažje prikrivajo. Takšno menjavanje barv temelji na premikanju barvil, širjenju in oženju pigmentnih celic v koži.<ref name=brehm /> Če se nevarnost pojavi tako nenadoma, tako da je pobeg lahko nevaren, krokodili, želve, nekateri kuščarji in kače glasno sikajo pri soočenju s sovražnikom. [[Crotalinae|Klopotačam]] začne vibrirati konica repa in s tem povzročajo zvok. Če vse to ne odvrne sovražnika, so različne vrste privzele drugačne obrambne taktike. [[Kače]] uporabljajo zapleten način vedenja, ko so napadene. Nekatere bodo najprej dvignile svojo glavo in razširile kožo na vratu v prizadevanju, da bi izgledale večje in bolj nevarne. Neuspeh te metode lahko privede do drugih ukrepov, ki jih izvajajo predvsem kobre, gadi in njim sorodne vrste, ki uporabljajo za napad [[strup]]. Strup je spremenjena [[slina]], ki se izloča skozi strupnike. Ko se [[Crocodylidae|krokodil]] čuti ogroženega, bo odprl gobec, pokazal zobe in rumeni jezik. Če to ne deluje, krokodil postane bolj vznemirjen in običajno začne sikati. Nato krokodil spremeni svojo držo, da bi bil videti bolj zastrašujoč. Telo se napihne, da navidezno poveča svojo velikost. Če je nujno potrebno, se lahko odloči za napad sovražnika. Nekatere vrste poskusijo ugrizniti, nekateri bodo uporabili svoje glave kot kladivo in tako trčili z nasprotnikom, nekateri bodo iz razdalje drveli ali plavali proti grožnji ali jih celo preganjali.<ref>{{navedi splet|url=http://animal.discovery.com/convergence/safari/crocs/expert/expert6.html |title=Animal Planet :: Ferocious Crocs |publisher=Animal.discovery.com |date=2008-09-10 |accessdate=2010-03-16}}</ref> V primeru nevarnosti lahko [[Gekkonidae|gekoni]], [[Scincidae|skinki]] in drugi [[kuščarji]], ki so ujeti za [[rep]], le tega odvržejo ([[avtotomija]]) in ga kasneje regenerirajo. Pri nepopolni odstranitvi repa in regeneraciji lahko izraste več repkov. Sposobnost regeneracije imajo tudi želve.<ref name=mrsic /> ==Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{seznam_referenc|2}} == Viri == * Plazilci, Svet okrog nas, Colin McCarthy, 1997 * Ilustrirana enciklopedija živali, Plazilci, Karl Schmidt, Robert F.Inger, 1973 == Zunanje povezave == * [http://www.reptil.de The Reptile Database] * {{Cite EB1911 |wstitle=Reptiles |short=x}} {{plazilci}} {{Taxonbar|from=Q10811}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Plazilci|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1768]] [[Kategorija:Razredi vretenčarjev]] awaxh8k3gc5h08scuaolzeesvc5amob 0 36058 6768126 6767271 2026-10-21T11:15:07Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6768126 wikitext text/x-wiki '''Hočevar''' je [[seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|26. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 2820 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Albina Mali Hočevar]] (1925–2000), partizanka, narodna herojinja * [[Alojzij Hočevar]], hidrograf/hidrolog; montanist? * [[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (*1931), biometeorolog, klimatolog, profesor BF UL * [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (*1980), pesnik, esejist, literarni kritik, urednik * [[Andrej Hočevar (hokejist)|Andrej Hočevar]] (*1984), hokejist * [[Andreja Čerček Hočevar]], kemičarka *[[Andreja Hočevar]] (*1962), pedagoginja in sociologinja, prof. FF UL *[[Ani Bitenc]] (r. Hočevar) (1933–2024), prevajalka filmov (TV) * [[Janez Hočevar (duhovnik)|Anton Hočevar]] (1913–1942), duhovnik in mučenec * [[Barbara Hočevar]], novinarka * [[Borut Hočevar]], novinar (ekonomija) * [[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (*1928), montanist, gospodarstvenik * [[Ciril Hočevar]] (1896–1978), telovadec, učitelj, telesnokulturni delavec, lutkar * [[Ciril Hočevar (*1949)|Ciril Hočevar]] (*1949), kipar, izdelovalec jadrnic * [[Danijel Hočevar]] (*1965), filmski producent * [[Darja Hočevar]] (*1955), pisateljica * [[Deodata Hočevar]] (1910–1997), uršulinka, misijonarka * [[Drago Hočevar]] (1897–1960), zdravnik anesteziolog * [[Andrej Hočevar (glasbenik)|Dré A. Hočevar]] (*1987), jazz glasbenik, tolkalist, skladatelj, raziskovalec * [[Duška Kneževič Hočevar]] (*1965), socialna antropologinja * [[Edvard Hočevar|Edvard (Edo) Hočevar]] (1926–1998), nogometaš * [[Eva Hočevar]], umetnica in glasbenica iz Ajdovščine * [[Eva Alina Hočevar]] (*2002), kajakašica in kanuistka * [[Evgenij Hočevar]] (18. stoletje), filozof skotist (frančiškan?) * [[Franc Hočevar]] (1853–1919), matematik, fizik, pisec učbenikov * [[Franc Hočevar (*1946)|Franc Hočevar]] (*1946), zdravstveni menedžer * [[France ("Jurko") Hočevar]] (1911–1945), kulturnik, urednik, prevajalec * [[France Hočevar]] (1913–1992), pravnik, partizan, politik, diplomat * [[Grega Hočevar]] (*1972), tiatlonec * [[Gregor Hočevar]], eden vodilnih strokovnjakov na področju biološkega zobozdravstva * [[Irena Hočevar Boltežar]] (*1958), zdravnica otorinoralingologinja * [[Ivan Hočevar (general)|Ivan Hočevar]] (1933–2021), generalpodpolkovnik JLA, (zadnji) poveljnik TO SRS * [[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] (*1953), policist, obramboslovec, veteran, drž. uradnik * [[Jadran Hočevar]], diplomat * [[Janez Hočevar (Kanada)|Janez Hočevar]], slovenski izseljenec v Kanadi (odlikovan z redom za zasluge RS) * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] (1922–2006), politik, diplomat * [[Janez Hočevar - Rifle]] (*1940), igralec * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714), skladatelj, astronom, pravnik, sodnik (mdr. zadnji sežgani slovenski čarovnici) * [[Janko Hočevar]] (1923–2004), igralec * [[Jelka Hočevar]] (1922–2007), argonomka * [[Jernej Hočevar]] (1947–2012), veterinar * [[Josipina Hočevar|Jospina Hočevar]] (1824–1911), podjetnica in mecenka * [[Jože Hočevar]] (*1929), urednik, prevajalec (s Klaro H.) * [[Jože (A.) Hočevar]] (1934–2011), publicist, urednik, knjižničar (Kp) * [[Jožef Fortunat Hočevar]] (1793–?), skladatelj * [[Jurij Hočevar]] (1922–2010), gozdar, lesar, gospodarstvenik * [[Katarina Bogunović Hočevar]] (*1976), muzikologinja * [[Klara Hočevar]] (*1923), prevajalka (z Jožetom H.) * [[Kristina Hočevar]] (*1977), pesnica *[[Kristijan Hočevar]] (*1999), kolesar * [[Kuno Hočevar]] (1878–1953), gimnazijski ravnatelj, profesor * [[Leopold Hočevar]] - Hoči (1940–1986), slikar * [[Marjan Hočevar]] (*1964), urbani sociolog, univ. prof. * [[Marjana Hočevar]], amaterska gledališčnica, režiserka * [[Marko Hočevar (ekonomist)|Marko Hočevar]] (*1962), ekonomist, univ. prof. *[[Marko Hočevar (kirurg)|Marko Hočevar]] (*1964), onkolog, kirurg *[[Marko Hočevar (fizik)|Marko Hočevar]] (*1972), fizik, prof. FS *[[Marko Hočevar (politolog)|Marko Hočevar]] (*1991), politolog * [[Marta Hočevar Kuharič]] (1917–2011), medicinska sestra * [[Martin Hočevar]] (1810–1886), poslovnež, mecen in politik *[[Matej Hočevar (kemik)|Matej Hočevar]], kemik *[[Mateja Hočevar Gregorič]] (*1967), jezikoslovka slovenistka * [[Matej Hočevar]] (*1982), hokejist *[[Mateja Hočevar Gregorič]], jezikoslovka * [[Matija Hočevar]] (1824–1888), duhovnik, nabožni pisec, prevajalec Sv. pisma * [[Matjaž Hočevar]] - Hoči (?–?), kegljavec (tudi istoimenski [[bibliograf]], r. 1951 in pa župan [[Občina Velike Lašče|občine Velike Lašče]]) * [[Mercedes Hočevar]] (r. Andrič), slikarka * [[Meta Hočevar]] (*1942), gledališka režiserka in scenografka, prof. AGRFT * [[Miha Hočevar]] (*1963), filmski režiser * [[Mika Hočevar]], pisateljica in fotografinja * [[Milan Hočevar]] (*1940), gozdar * [[Miloš Hočevar]] (1921–1997), politični delavec * [[Miran Hočevar]] (1921–1999), slikar * [[Mirjam Hočevar]], menedžerka * [[Miroslav Hočevar|Miško (Miroslav) Hočevar]] (1924–2001), zabavni glasbenik (kitarist, kontrabasist, skladatelj) * [[Pavla Hočevar]] (1889–1972), učiteljica, feministka, publicistka; prevajalka * [[Pija Hočevar]], flavtistka * [[Samo Hočevar|Samo B. Hočevar]] (*1968), kemik * [[Sergej Hočevar]] (1896–1973), slikar, grafik, likovni pedagog * [[Simon Hočevar|Simeon Hočevar]] (*1974), kanuist, trener * Simon Hočevar (*1990), biatlonec *Slavko Hočevar (1897–1969), farmacevt * [[Slavko Hočevar]] (1927–1996), likovni pedagog, oblikovalec lutk * [[Sonja Hočevar]] (*1927), sopranistka, operna pevka * [[Stana Hočevar]] (1922–1996), biologinja * [[Stanislav Hočevar]] (*1945), salezijanec, beograjski nadškof * [[Stanko Hočevar]] (1896–1982) & [[Nika Hočevar]] (1911–2007), farmacevta *[[Stanko Hočevar]] (*1947), fizikalni kemik *[[Tomaž Hočevar]], informatik/računalnikar *[[Tončka Hočevar]] (–), VDC Tončke Hočevar * [[Tone Hočevar (zdravnik)|Tone Hočevar]] (1899–1982), zdravnik, sodelavec OF, kočevski odposlanec * [[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] (*1946), novinar, mednarodni dopisnik, TV voditelj, ljubitelj psov * [[Tone Hočevar (kanuist)|Tone Hočevar]] (*1951), kanuist * [[Toussaint Hočevar]] (1927–1987), slovensko-ameriški ekonomist in zgodovinar * [[Uroš Hočevar]], fotoreporter, publicist (estetik) * [[Urška Hočevar Čepin]] (*1985), pevka, fotomodel, ... * [[Zoran Hočevar]] (*1944), pisatelj in slikar *[[Zvonko Hočevar]] (?–2019), kirurg in jadralec * [[Žiga Lin Hočevar]] (*2007), kajakaš in kanuist == Glej tudi == * priimek [[Kočevar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hočevar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] n99ej8xvno3ynx7n2lfb6i5cibx8wkd 0 36066 6768029 6766308 2026-10-21T08:33:22Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6768029 wikitext text/x-wiki '''Horvat''' je priimek [[Hrvati|hrvaškega]] izvora. Je najpogostejši priimek na [[Hrvaška|Hrvaškem]]<ref name="hrcensus2011">{{Croatian Census 2011|N|tabid=31|tabname=Most frequent surnames}}</ref> in [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|drugi najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 9.975 oseb. V obliki Horvath je zelo pogost na Madžarskem in Slovaškem. Priimek izvira iz Hrvaške in je starejša oblika besede Hrvat, avtonima Hrvatov. Starejša oblika avtonima je ohranjena v kajkavskih govorih severne in osrednje Hrvaške, kjer svoji domovini še dandanes pravijo Horvatska. V Sloveniji je med najpogostejšemi kombinacijami imena in priimka na prvem mestu ''Jožef Horvat'', med ženskami pa je na drugem mestu ''Marija Horvat''. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleksander Horvat]] (1915–1997), dr. teologije, salezijanec v Čilu * [[Aleksander Horvat|Aleks(ander) Horvat]] (1923–2012), slikar * [[Aleksander Horvat, geolog|Aleksander Horvat]] (*1961), geolog, paleontolog * [[Alenka Horvat]] (*1963), konservatorka * [[Alenka Horvat Ledinek]], zdravnica nevrologinja, strokovnjakinja za multiplo sklerozo * [[Aleš Horvat]] (1957–2007), gozdar, hudourničar *[[Alja Horvat]] (*1996), ilustratorka * [[Andraš Horvat]] (1744–1789?), hrvaški učitelj in kantor (pesnik) v [[Slovensko Porabje|Slovenskem Porabju]] * [[Anika Horvat]] (*1977), pevka zabvne glasbe * [[Anita Horvat]] (*1996), atletinja tekačica * [[Ante Horvat]], goslar (izdelovalec violin) * [[Avgust Horvat]] (1920–?), sociolog (SKA, Argentina) * [[Barbara Horvat]], klinična psihologinja, terapevtka * [[Bogdan Horvat]] (1961–2016), zoolog, muzealec * [[Bogomir Horvat]] (1936–2013), elektronik, univ. prof. * [[Boris Horvat]] (*1956), izdelovalec glasbil * Boris Horvat Tihi, invalidski aktivist * [[Borut Horvat]] (*1978), kanuist na divjih vodah * [[Boštjan Horvat]] (*1975), atlet - tekač * [[Branko Horvat]] (*1950), nogometaš, trener * [[Darko Horvat]] (*1966), finančni-privatizacijski mogotec * [[Drago Horvat]] (*1958), hokejist * [[Etelka Korpič - Horvat]] (*1948), pravnica, ustavna sodnica * [[Ferry Horvat]], skladatelj popularne glasbe (oče Anike) * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941–2020), ekonomist, gospodarstvenik in politik * [[Franc Horvat (slikar)|Franc (Frančišek) Horvat]] (1870–1944), cerkveni slikar * [[Franc Horvat Meštrovič]] (*1948), športni novinar, trener in publicist * [[Franci Horvat]] - Frenk (*1956), alpinist, fotograf, publicist * [[Goran Horvat]] (*1955), slikar samouk (sin Jakija) * [[Ines Horvat]], atletinja * [[Ivan Horvat]], politični delavec ? * [[Jana Horvat]] (*1959), arheologinja, izr. članica [[SAZU]] * [[Jana Horvat (*1992)|Jana Horvat]] (*1992), nogometašica * [[Jasna Horvat]] (*1945), (umetnostna) zgodovinarka, muzeologinja * [[Jože Horvat - Jaki]] (1930–2009), slikar samouk * [[Jože Horvat]] (*1942), novinar, urednik, publicist, pisatelj * [[Jožef Hovat (duhovnik)|Jožef Hovat]] (1880–1932), duhovnik, narodni buditelj v Prekmurju * [[Jožef Horvat]] (*1955), fizik in politik * [[Jožek Horvat - Muc]] (*1965), romolog, pisatelj, publicist in aktivist * [[Kaja Horvat]], oblikovalka in kiparka * [[Katja Horvat]] (*1993), alpska smučarka * [[Ksenija Horvat]] (*1970), novinarka, TV voditeljica, direktorica * [[Ksenija Vidmar Horvat]] (*1966), sociologinja, univ. prof. * [[Lucas Mario Horvat]] (*1985), slovansko-argentinski nogometaš * [[Ludvik Horvat]] (*1949), psiholog, univ. profesor in politik * [[Marička Horvat]] ([[Marija Hlavaty|Marija (por.) Hlavaty]] - Marička), alpinistka * [[Marina Horvat|Mar(t)ina Horvat]], psihologinja *[[Marjan Horvat]], veteran *[[Marjan Horvat (novinar)|Marjan Horvat]], novinar, organizator? *[[Marjan Horvat (sociolog)|Marjan Horvat]] (*1978), sociolog * [[Martin Horvat]] (1910–1972), zdravnik ortoped in travmatolog * [[Martin Horvat (*1983)|Martin Horvat]] (*1983), (filozof, grecist), filmski scenarist (ZDA) * [[Matija Horvat]] (1935–2014), zdravnik internist, kardiolog, akademik * [[Matija Horvat ml.]] (*1961), predsednik Učiteljskega združenja Slovenije * [[Miha Horvat]] (*1976), vizualni-digitalni umetnik * [[Miha Horvat]] (*1982), igralec badmintona * [[Milan Horvat]] (*1957), policist, veteran vojne za Slovenijo * [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] (*1948), arheologinja * [[Milena Horvat]] (*1958), kemičarka, okoljska znanstvenica, ambasadorka znanosti RS * [[Mirjam Horvat]], mezzosporanistka * [[Mitja Horvat]] (*1961), pravnik, prof., poslanec (politik) * [[Mitja Horvat]] (*1990), atlet * [[Mojca Horvat]] (*1958), plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja *[[Mojca Kumin Horvat]] (*1984), jezikoslovka dialektologinja *[[Nika Horvat]] (*1989), smučarka * [[Petra Horvat]], saksofonistka * [[Renato Horvat]], RTV-napovedovalec * [[Rok Horvat]] (*1997), nogometaš * Rok Horvat, slikar * [[Roman Horvat]] (*1971), košarkar * [[Rudolf Horvat]] (1870–?), učitelj, poslanec * [[Samoel Horvat]] (1924–1995), generalpodpolkovnik JLA * [[Sandi Horvat]] Sunny (*1985), glasbenik; novinar, urednik in voditelj romskih oddaj RTVS, preds. Romskega akademskega kluba * [[Sebastijan Horvat]] (*1971), gledališki režiser * [[Simon Horvat]] (*1963), sintezni biolog, biotehnolog, genetik * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022), znanstvenica, gozdarka * [[Štefan Horvat]] (1932–2022), slikar in elektronik, inovator * [[Tadej Horvat]] (*1982), pianist * [[Tina Horvat]] (r. [[Mihelič]]), novinarka, alpinistka (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Tomaž Horvat]] (*1971), baletnik * [[Tomaž Horvat]], cineast, programski vodja [[Grossmannov festival filma in vina|Grossmannovega festivala]] * [[Tomi Horvat]] (*1999), nogometaš * [[Urban Horvat]] (1865–?), časnikar, publicist * [[Uroš Horvat]] (*1961), geograf (prof. UM) * [[Urška Horvat]], violončelistka * [[Vera Horvat]] (1906–2000), slikarka in likovna pedagoginja * [[Vladimir Horvat]] (*1958), vrhovni sodnik == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandar Horvat|Aleksandar (Aleksander, Aleksa, Šandor) Horvat]] (1875–1928), hrvaški politik, pravaš * [[Anđela Horvat]] (1911–1985), hrvaška umetnostna zgodovinarka in konservtorka * [[Anka Horvat- Gottlieb|Anka Horvat-Gottlieb]] (1884–1948), hrvaška operna pevka * [[Benko Horvat]] (1873–1955), hrvaški numizmatik in umetnostni kolekcionar * [[Bo Horvat]] (*1995), kanadski hokejist * [[Branko Horvat]] (1928–2003), hrvaški ekonomist, univ. profesor, politik in publicist *[[Branko Horvat]] (*1963), hrvaški tenisač in športni delavec (vnuk [[Vinko Cajnko|Vinka Cajnka]]) * [[Damjan Horvat od Litve]] (15. stoletje), hrvaško-slavnosnko-dalmatinski ban * [[Darko Horvat]] (*1973), hrvaški nogometaš * [[Franjo Horvat-Kiš]] (1876–1924), hrvaški književnik * [[Franjo Horvat]] (1920–1997), hrvaški baletnik in koreograf * [[Frank Horvat]] (1928–2020), hrvaško-francoski fotograf svetovnega slovesa * [[Gabrijela Horvat]] ([[Horvátová]]) (1877–1967) hrvaško-češka mezzosopranistka * [[Hrvoje Horvat]] (*1946), hrvaški rokometaš in trener * [[Ignac Horvat]] ([[Horvath]]) (1895–1973), gradiščansko-hrvaški pisec in kulturni delavec * [[Ivan Horvat]] (1594–1656), slovensko-hrvaški misijonar (jezuit) * [[Ivan Horvat (1732|Ivan Horvat]] (1732–1799), hrvaški pedagog in filozof (jezuit) * [[Ivan Horvat Hlebinski]] (*1932), hrvaški kajkavski pesnik * [[Ivo Horvat]] (1897–1963), hrvaški botanik in planinec * [[Ivo Horvat (1903|Ivo Horvat]] (1903–1994), hrvaški pesnik in bibliograf * [[Ivaniš Horvat]] (14. stoletje), mačvanski ban * [[Ivica Horvat]] (1926–2012), hrvaški nogometaš in trener * [[Josip Horvat]] (Horvath) (1896–1968), hrvaški publicist in kulturni zgodovinar * [[Josip Horvat Međimurec]] (1904–1945), hrvaški slikar * [[Joža Horvat]] (1915–2012), hrvaški pisatelj in pomorščak * [[Juro Horvat]] (1882–1954), hrvaški elektrotehnik (tudi v Sloveniji) * [[Karlo Horvat]] (1874–1920), hrvaški zgodovinar * [[Lavoslav Horvat]] (1901–1989), hrvaški arhitekt * [[Lidija Horvat]] (*1982), hrvaška rokometašica * [[Lidija Horvat-Dunjko]] (*1967), hrvaška sopranistka * [[Marijan Horvat]] (1903–1967), hrvaški pravni zgodovinar * [[Miho Horvat (]][[Mihály Horváth]]) (1733–1810) gradiščansko-hrvaški teolog, zgodovinar in pesnik * [[Milan Horvat (hrvaški dirigent)|Milan Horvat]] (1919–2014), hrvaški dirigent (tudi v Ljubljani) * [[Miljenko Horvat]] (1935–2012), hrvatški avantgardni/večmedijski umetnik, arhitekt, pesnik, fotograf in slikar. * [[Nikolina Horvat]] (*1986), hrvaška atletinja * [[Pavao Horvat]] (14. stoletje), zagrebški škof * [[Rudolf Horvat]] (1873–1947), zgodovinar in politik * [[Srećko Horvat]] (*1983), hrvaški filozof, publicist in aktivist * [[Stanko Horvat]] (1930–2006), hrvaški skladatelj, pedagog in akademik * [[Stevan Horvat]] (1932–2018), srbski (vojvodinski) rokoborec in kineziolog * [[Steve Horvat]] (*1971), avstralski nogometaš * [[Stjepan Horvat]] (1895–1985), hrvaški geodet, univ. profesor in publicist (od 1945 v izgnanstvu) * [[Vera Horvat-Pintarić]] (1926–2024), hrvaška umetnostna zgodovinarka in akademkinja * [[Vladimir Horvat]] (1891–1962), hrvaški novinar, fotograf, planinec in jamar * [[Vladimir Horvat (1923|Vladimir Horvat]] (1923–?), hrvaški kineziolog * [[Vladimir Horvat (1923|Vladimir Horvat]] (1935–2019), hrvaški filolog in publicist, jezuit * [[Zdravko Horvat]] (1946–1998), hrvaški aforist * [[Zlatko Horvat]] (*1984), hrvaški rokometaš * [[Zorislav Horvat]] (*1937), hrvaški arhitekt in konservator * [[Zvonko Horvat]] (1912–1975), hrvaški kegljač === Horvath === * [[Alexander Horváth]] (*1938) (češko-)slovaško-belgijski nogometaš in trener * [[Andrea Horwath]] (*1962), kanadska političarka * [[Attila Horváth]] (*1966), madžarski rokometaš * [[Attila Horváth]] (*1967), madža''r''ski metalec diska * [[Attila Horváth]] (*1971), madžarski nogometaš (tudi v Sloveniji) * [[Bronco (Joseph Rudolph) Horvath]] (*1930), kanadsko-ameriški hokejist * [[Csaba Horváth]] (1930–2004), madžarsko-ameriški kemijski inženir in fizikalni kemik * [[Csaba Horváth (*1968)|Csaba Horváth]] (*1968), madžarski šahovski velemojster * [[Csaba Horváth]] (*1971), madžarski kanuist * [[Cyrill Horváth]] (1804–1884), madžarski filozof * [[Emmerich Horvath]] (1912–2003), avstrijski teolog in biograf * [[Ethan Horvath]] (*1995), ameriško-belgijski nogometaš * [[Gábor Horváth]] (*1971), madžarski kajakaš in kanuist * [[Gergely Horváth]] (*1975), madžarski metalec kopja * [[Géza Horváth]] (1847–1937), madžarski biolog in entomolog * [[Ivan Horvath]] (1904–1960), slovaški književnik, diplomat in politik * [[Joan Horvath]], ameriška astronomka in aeronavtična strokovnjakinja * [[Johann "Hans" Horvath]] (1903–1968), avstrijski nogometaš * [[Jozef Horváth]] ([[Chorváth]]) (1840–1913), slovaški prosvetni delavec in pedagog * [[Jozef Horváth]] (*1964), madžarski šahovski velemojster * [[Karoly Horvath]], madžarsko-ameriški pediater in gastroenterolog * [[Károly Horváth (|Károly Horváth]] (1950–2015), romunsko-madžarski skladatelj in glasbenik * [[Keresztély János Horváth]] (1732–1799), madžarsko-slovaški jezuit, profesor in fizik * [[Les Horvath]] (1921–1995), igralec ameriškega nogometa * [[Mihály Horváth]] (1809–1878), madžarski zgodovinar, škof in politik * [[Marián Horváth]] (*1965), slovaški hokejist in trener * [[Marián Horváth]] (*1968), madžarska sabljačica * [[Nick Horvath]] (*1981), ameriško-novozelandski košarkar * [[Ödön Horváth|Ödön von Horváth]] (1901–1938), avstrijski književnik * [[Opika von Méray Horváth]] (1889–1977), madžarska umetnostna drsalka * [[Pavel Horváth (1926|Pavel Horváth]] (1926–1999), slovaški zgodovinar * [[Pavel Horváth]] (*1975), češki nogometaš * [[Péter Horváth]] (*1974), madžarski plavalec * [[Polly Horvath]] (*1957), ameriško-kanadska pisateljica * [[Rudolf Horváth]] (*1947), (češko-)slovaški rokometaš * [[Scott Horvath]] (*1982), ameriški hokejist * [[Steve Horvath]] (*1967), ameriški biogenetik, proučevalec staranja ("Horvathova ura") * [[Zoltan Horváth|Zoltán Horváth]] (*1937) madžarski sabljač * [[Zoltan Horváth|Zoltán Horváth]] (*1966), švicarski filmski animator * [[Zoltán Horváth (1979–2009)|Zoltán Horváth]] (1979–2009), madžarski košarkar * [[Zsofi Horvath]] (*1980), belgijska manenka/fotomodel == Glej tudi == * priimek [[Crobath]] * priimek [[Hrovat]] *priimek [[Hrvatin]] == Zunanje povezave == <!-- {{baza imen SURS|priimek=Horvat}} ---> * https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Horvat {{Priimki}} [[Kategorija:Hrvaški priimki]] [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Madžarski priimki]] [[Kategorija:Slovaški priimki]] kfp3u3mxalpuf0nklb1j8ny267t2xac 0 36153 6768006 6413005 2026-10-21T06:26:48Z Upwinxp 126544 v -> na Gornjem Seniku 6768006 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bellosics Bálint Vend házak.jpg|thumb|Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem]] [[Slika:Borovnjakini, Batjimi, Verica.JPG|thumb|right|200px|Ti. raztresno naselje na [[Verica-Ritkarovci|Verici-Ritkarovci]] - ta tip naselij je značilen v Porabju.]] '''Porabski Slovenci''' je naziv za pripadnike [[Slovenci|slovenske]] [[manjšina|manjšine]], ki žive v vaseh južno od [[Monošter|Monoštra]] na ozemlju današnje [[Madžarska|Madžarske]], ki je znano tudi pod nazivom [[Slovensko Porabje]]. Po madžarskem popisu prebivalstva iz leta 2001 govori [[slovenski jezik|slovensko]] 3.108 prebivalcev Madžarske, 3.429 pa jih navaja slovensko poreklo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/06/00/tabeng/1/load01_10_0.html |title=Madžarski statistični urad |accessdate=2010-04-13 |archive-date=2011-04-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110414085041/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/06/00/tabeng/1/load01_10_0.html |url-status=dead }}</ref> ==Zgodovina== Predniki porabskih Slovencev so to območje poselili že v [[9. stoletje|9. stoletju]] in so živeli v sklopu [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]]. Tudi po madžarskem uničenju te države v [[10. stoletje|10. stoletju]] so uspeli ohraniti svoje [[Porabsko narečje|narečje]], ki je podobno narečju sosednjega [[Goričko|Goričkega]]. Po koncu [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], ko je vojska [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] zasedala [[Prekmurje]], ji je [[antanta]] prepovedala zasedbo Porabja, ki je tako po podpisu [[trianonska pogodba|trianonske pogodbe]] pripadlo Madžarski ter postalo vkleščeno med Avstrijo in Kraljevino SHS, zaradi česar so bile pretrgane prej tesne vezi s Prekmurjem in regija je pričela gospodarsko zaostajati. Med obema svetovnima vojnama se madžarske oblasti niso dosti ukvarjale z narodnimi manjšinami na svojem ozemlju, po letu 1945 pa so z odlokom dovolile izobraževanje nemadžarskih učencev v svojih [[materni jezik|maternih jezikih]]. Po resoluciji [[Informbiro]]ja leta 1948, ko je Madžarska ostala [[Sovjetska zveza|sovjetski]] satelit, so se odnosi z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] poslabšali, kar je občutila tudi slovenska manjšina. Odpravili so pouk v [[slovenščina|slovenščini]] na treh porabskih šolah, pričelo se je preseljevanje v notranjost države, psihološka propaganda in popolna zapora meje z matično državo. Ponovni poskusi reševanja problematike dvojezičnega šolstva so se pričeli leta 1969 z ustanovitvijo posebne [[komisija|komisije]] za narodne manjšine. Sprememba [[ustava|ustave]] leta 1972 je slovenski skupaj z drugimi manjšinami dala možnost rabe maternega jezika. Leta 1979 je na Radiu [[Győr]] dobila 25 minut slovenskega programa na teden. V glasilu »Narodne novine«, ki so ga v [[Budimpešta|Budimpešti]] sicer izdajali za potrebe [[Hrvati|hrvaške]] in [[Srbi|srbske]] manjšine, je bila tudi polstranska priloga v knjižni slovenščini. Ob [[demokracija|demokratičnih]] spremembah na Madžarskem so se razmere za manjšino nekoliko izboljšale. Oktobra 1990, po razpadu [[Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem|Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem]], je bila na Gornjem Seniku ustanovljena [[Zveza Slovencev na Madžarskem]], ki ima sicer sedež v Monoštru. Ta zveza je leto kasneje pričela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, še eno leto kasneje pa je madžarska [[televizija]] pričela s predvajanjem 25 minutne oddaje »Slovenski utrinek« vsakih 14 dni. Leta 1993 je zakon 13 manjšinam, tudi slovenski, omogočil voljenje manjšinskih samouprav. Slovenci so jih najprej ustanovili v sedmih porabskih vaseh (sedež [[Državna slovenska samouprava|Državne slovenske samouprave]] je na Gornjem Seniku), pozneje pa še v [[Sombotel]]u (Szombathely), [[Budimpešta|Budimpešti]] (v obeh mestih deluje slovensko društvo) in [[Mosonmagyaróvár]]u. Leta [[1998]] so v [[Monošter|Monoštru]] odprli [[generalni konzulat]] Slovenije in Slovenski kulturno - informacijski center. 23. junija 2000 je na Radiu Monošter pričel oddajati vsakodnevni enourni program v slovenščini. Po osamosvojitvi Slovenije je odprtje več [[mejni prehod|mejnih prehodov]] na Goričkem olajšalo stike manjšine s Slovenijo. Ob začetku [[1990.|90.]] let se je pojavila ideja [[železnica|železniške]] povezave med [[Murska Sobota|Mursko Soboto]] in [[Monošter|Monoštrom]] čez Porabje, vendar je bila proga nato iz ekonomskih in praktičnih razlogov speljana čez [[Hodoš]] in ob reki [[Zala (reka)|Zali]] proti vzhodu. Zato pa od leta 2005 obe mesti povezuje [[avtobus]]na proga. Pristop Slovenije in Madžarske v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]] je stike še olajšal. Navkljub občutno izboljšanemu položaju v zadnjih 15 letih razmere za manjšino še vedno niso idealne. Območje je zaradi obmejne lege nerazvito, večina zemlje v vaseh pripada godpodarsko neperspektivnim majhnim kmetijam (precejšen del jih ne meri več kot 3 [[hektar|ha]]), kar spodbuja preseljavanje zlasti mladih v industrijsko razvitejši Monošter, kjer pa sta prevladujoči [[Avstrija|avstrijski]] in [[Nemčija|nemški]] [[kapital]] bolj naklonjena [[nemščina|nemščini]]. Slovenska manjšina nima zagotovljenega sedeža v madžarskem državnem [[parlament]]u, poleg tega uradna [[Budimpešta]] za delovanje organizacij slovenske manjšine nameni le desetino finančnih sredstev, kolikor jih za [[Madžari|madžarsko]] manjšino v Sloveniji nameni uradna [[Ljubljana]]. == Jezik == {{glavni|Porabsko narečje}} {{slog}} Narečje porabskih Slovencev je podnarečje [[prekmursko narečje|prekmurščine]], nekoč pa je bilo podnarečje [[goričko narečje|goričkega govora]].<ref>F. Just: Porabje, 43. str.</ref> V katoliški liturgiji so v Porabju ohranili prekmurski narečje (predvsem delno v obredu in pri spevanju). Od devetdesetih let izhaja porabski narečni tednik ''[[Porabje (časopis)|Porabje]]'' in tudi radijski spored ''[[Slovenski utrinki]]'' ima oddaje v porabskem narečju. [[Francek Mukič]] je v porabskem narečju napisal roman ''Garaboncijaš,'' ki je obenem prvi roman v enem od prekmurskih narečij. ==Pogosta slovenska imena na Madžarskem== * '''Doncsecz''' ''(Dončec)'' * '''Bajzek''' ''(Bajzek)'' * '''Szvétecz''' ''(Svetec)'' * '''Gyécsek''' ''(Geček)'' * '''Sulics''' ''(Šulič)''<ref>Changing World - The Hungarian Slovenes (''Változó Világ),'' 30. str.</ref> ==Znani Slovenci na Madžarskem== * [[Jožef Košič]] - pisatelj, pesnik, etnolog in jezikoslovec * [[Avgust Pavel]] - pisatelj, pesnik, prevajalec, etnolog, muzeolog, jezikoslovec * [[Karel Dončec]] - lončar, mojster ljudske obrti * [[Antal Rogán]] - politik * [[Tibor Gécsek]] - metalec kladiva ==Sklici== <references/> ==Viri== * Marija Kozar-Mukič, ''Slovensko Porabje-Szlovénvidék'', Ljubljana-Szombathely, 1983 * Marija Kozar: Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely [[1996]]. ISBN 963-7206-620 * Katalin Munda Hirnök, ''O nekaterih aktualnih vprašanjih Slovencev na Madžarskem: ekspertiza, (Ekspertize 170)''. Ljubljana:INV, 1998 * Ludvik Olas, ''Porabski Slovenci'', Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana, 1995 * Brezovnik Branko: ''Slovenci v zamejstvu in Romskokatoliška cerkev'' Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2011 {{COBISS|ID=258617088}} * Mária Mukics: ''Changing World - The Hungarian Slovenes'' (''Változó Világ'' - ''A magyarországi szlovének'') Press Publica ==Glej tudi== * [[Slovensko Porabje]] * [[Šomodski Slovenci]] * [[Slovenska okroglina]] * [[Slovenska krajina (Ogrska)]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] ==Zunanje povezave== * [http://www.uvi.si/slo/slovenija/kratka-predstavitev/prebivalstvo/manjsina-madzarska/ Predstavitev manjšine na straneh UVI] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051113024534/http://www.uvi.si/slo/slovenija/kratka-predstavitev/prebivalstvo/manjsina-madzarska/ |date=2005-11-13 }} * [http://www.mfa.gov.hu/kulkepviselet/SLO/slo/slo_bilateral/sodelovanje_v_zvezi_z_manjsinami.htm Sodelovanje v zvezi z masnjšinami] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071121102035/http://www.mfa.gov.hu/kulkepviselet/SLO/slo/slo_bilateral/sodelovanje_v_zvezi_z_manjsinami.htm |date=2007-11-21 }} na straneh madžarskega veleposlaništva v Sloveniji * [https://www.rtvslo.si/prekmurje/porabje/porabje-samosvoj-koscek-zemlje-kjer-kljub-vsemu-se-zivijo-slovenci/479500 Porabje: samosvoj košček zemlje, kjer kljub vsemu še živijo Slovenci - MMC RTV SLO] [[Kategorija:Madžarski Slovenci]] [[Kategorija:Zamejski Slovenci]] kpbzr8glynj1aqyegmm61s49v9uxg1c 1 46137 6768019 243544 2026-10-21T07:53:26Z TadejM 738 oznaka [[WP:KRON]] 6768019 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ==Izstop Nemčie iz Društva narodov== Na [[:de:Völkerbund]] pravijo, da je Nemčija izstopila iz [[Društvo narodov|Društva narodov]] '''14.''' oktobra 1933. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 00:36, 11 oktober 2005 (CEST) 79v0px1xwau1vumw4ob4q806z91ty0g 0 49677 6767913 6735970 2026-10-20T19:09:03Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6767913 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[arhitekt]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Lothar Paul Abel]] * [[Gustav Abend]] * [[Raimund Abraham]] (avstrijsko-ameriški) * [[Heinrich Adam]] *[[Domenico dell'Allio]] (1505–1563) (italijansko-avstrijski) * [[Carl Appel]] == B == *[[Bernardo Bader]] *[[Mauriz Balzarek]] *[[Ludwig Baumann]] *[[Carlo Baumschlager]] *[[Peter Behrens]] (nemško-avstrijski) *[[Franz Beer]] *[[Alexander Bellon]] *[[Karin Bily]] * [[Peter Paul Brang]] *[[Gerald Brodnig]] *[[Karl Brünnler]] *Hans von Burghausen *[[Bernhard Bügelmayer]] *W. Burgstaller & A. Zauner == C == *[[Carlo Carlone]] (italijansko-avstrijski) *[[Alfred Castelliz]] (doma iz Celja) *[[Max Czeike]] == D == * [[Helmut Dietrich]] * [[Christoph Dientzenhofer]] (bav./nem.-češ.-avstrijski) == E == *[[Karl Ehn]] *[[Hermann Eisenköck]] * [[Rudolf Eisler (arhitekt)|Rudolf Eisler]] * [[Paul Engelmann]] *Ernst Epstein? * [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]] * [[Johann Eustacchio]] == F == *[[Maks Fabiani]] *[[Heirich von Ferstel]] *[[Eugen Fassbender]] *Julius Feldbacher (krajinski) *[[Ferdinand Fellner]] *[[Heinrich von Ferstel]] *[[Max von Ferstel]]      *[[Johann Bernhard Fischer]] (von Erlach) *[[Karl Fischl]] *[[Wilhelm Flattich]] *[[Emil Förster]] *[[Ludwig Christian Friedrich Förster]] *Dagobert Frey (konservator) *Fritz Friedriger (Mb) (1859-1922) *[[Ernst Fuchs]] == G == * [[Heinrich Goldemund]] *Karl Ghega (gradbeni inženir) *[[Alexander Graf]] *Johann Evangelist Graus (konservator) *[[Friedrich Grünanger]] (transilvansko-bolgarski) *[[Gustav Gugitz]] == H == *[[Johann Georg Hagenauer]] *[[Wolfgang Hagenauer]] *[[Theophil Hansen]] (dansko-grško-avstrijski) *[[Karl von Hasenauer]] *[[Ferdinand Hauser]] *[[Karl Hayek]] *[[Hermann Helmer|Hermann Gottlieb Helmer]] (nem.-avstrijsko-hrvaški) *[[Johann Ferdinand Hetzendorf von Hohenberg]] *[[Johann Lukas von Hildebrandt]] *[[Ernst Hoffmann]] *[[Josef Franz Maria Hoffmann]] ([[Josef Hoffmann]]) *[[Hans Hollein]] (1934-2014) *[[Wilhelm Holzbauer]] (1930-2019) *[[Clemens Holzmeister]] (1886-1983) *E. Hoppe *[[Josef Hudetz]] ([[Josip Hudetz]]) *[[Friedensreich Hundertwasser]] == J == *[[Hans Jaksch]] *[[Walter Jaksch]] *[[Raimund Jeblinger]] *[[Richard Jordan]] == K == *[[Klaus Kada]] *[[Marcel Kammerer]] *[[Arnold Karplus]] *[[Paul Katzberger]] *[[Alfred Keller (arhitekt)|Alfred Keller]] *[[August Kirstein]] *[[Markus Klaura]] & [[Dietmar Kaden]] *[[Richard Kloss]] *[[Adolf Koch]] (nemško-avstrijski) *[[Karl König|Karl (]][[Carl König|Carl]]) König *[[Joseph Kornhäusel]] * [[Julius Kornweitz]] *[[Ceno Kosak]] (Košak) *[[Eberhard Kraigher]] *[[Eduard Kramer]] *[[Franz Krauss|Franz (von) Krauss]] *[[Josef Krawina]] *[[Adolf Krischanitz]] *Stephan Krumenauer *Peter K. Kulterer == L == *[[Karl Laužil]] (češ. rodu) *Horst & Christine Lechner *[[Hannes Lintl]] *[[Adolf Loos]] *[[Peter Lorenz]] *[[Michael Loudon]] *''Christian Ludwig'' (1901-1967) (avstrijsko-slovaški) *[[Victor Luntz]] *Joseph August Lux (kritik) == M == * Josef Melan (gradbeni inženir) * [[Josef Mocker]] (na Češkem) *[[Kurt Moritz]] *[[Joseph Munggenast]] == N == *[[Alfred Neumann]] (avstrijsko-češko-izraelsko-avstralski) *[[Franz Neumann mlajši]] *[[Richard Neutra]] (avstrijsko-ameriški) * [[Georg Niemann]] (nemško-avstrijski); tudi arheolog *[[Rudolf Nitzch]] *[[Pietro Nobile|Peter von Nobile]] *[[Eduard van der Nüll]] == O == *[[Peter Ocvirk]] (slovensko-avstrijski) *[[Friedrich Ohmann]] *[[Joseph Maria Olbrich]] *Giovanni Domenico Orsi (avstr.-češki) * [[Anton Ospel]] *[[Janez Oswald]] *[[Max Ott]] == P == * [[Nikolaus Pacassi]] *[[Hans Pascher]] (1858-1942) *[[Dagobert Peche]] *[[Gustav Peichl]] (1928-2019) *[[Max Peintner]] *[[Wilhelm Peterle]] *Albert Pi ? *[[Walter Pichler]] (1936-2012) * [[Anton Pilgram]] * [[Ernst Anton Plischke|Ernst A(nton) Plischke]] (1903-1992) (avstrijsko-novozelandski) *[[Boris Podrecca]] *[[Leopold Pollack]] *[[Michael Pollack]] (avstrijsko-madžarski) * [[Jakob Prandtauer]] == R == * [[Roland Rainer]] * [[Wolf Dietrich von Raitenau]] * [[Wilhelm Resori]] /Rezori * [[Franz Reznicek]] * [[Benedikt Ried]] (češ. Rejt) * [[Kristijan Rieger]] *[[Richard Riemerschmied]] * [[Alfred Rinesch]] *[[Carl Roesner]]/[[Karl Rösner]] == S == *[[Ernst Schäfer]] (češki Nemec) *[[August Sarnitz]] *Albert Schickedanz (avstrijsko-ogrski) *[[Rudolph Schindler]] (avstrijsko-ameriški) *Karl Friedrich Schinkel? *[[Friedrich Schmidt]] baron (gl. spodaj) *[[Hans Schneider]] *([[Johann Schöbl]]) *[[Friedrich W. Schöffauer]] *Robert Schonhofer *[[Otto Schönthal]] *[[Friedrich Schmidt|Friedrich von Schmidt]] (nemško-avstrijski) (1825–1891) *[[Margarete Schütte-Lihotzky]] *[[Karl Schwanzer]] *[[Anton Schweighofer]] *[[Gabriel von Seidl]] *[[Harry Seidler]] *[[August Siccard von Siccardsburg]] *[[Friedrich Sigmundt]] * [[Camillo Sitte]] * [[Santino Solari]] (italijansko-avstrijski) * [[Johann Staber]] *[[Hans Steineder]] * [[Matthias Steinl]] *[[Wilhelm Stiassny]] *[[Friedrich August von Stache]] * [[Josef Strauss]] * [[Jörg Streli]] * [[Josef Stummer von Traunfels]] == T == *[[Johann Joseph Thalherr]] *[[Peter Thumb]] *[[Carl Tietz]] (nemško-avstrijski) *[[Josef Tölk]] *[[Luis Trenker]] *[[Wolfgang Tschapeller]] == U == * [[Ottokar Uhl]] * [[Much Untertrifaller]] * [[Joseph Urban]] == W == *[[Adolf Wagner]] *[[Otto Wagner]] *[[Rudolf F. Weber]] *[[Ernst Wiesner]] (Arnošt Wiesner) *[[Josef Benedict Withalm]] *([[Ludwig Wittgenstein]]) {{seznami narodov po poklicu|arhitektov}} [[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Arhitekti]] [[Kategorija:Avstrijski arhitekti|*]] anlg77lhjd8ezned97j0gaz30x1tt48 0 52449 6767828 271521 2026-10-20T15:46:35Z Yerpo 8417 primernejša preusmeritev 6767828 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Had (grški bog)]] e4nzdrtxt4x6d6bz1gba2g8n92l5gyz 0 52914 6767989 6758225 2026-10-21T00:46:24Z ~2026-44996-51 264415 6767989 wikitext text/x-wiki '''Wilson''' je priimek več znanih ljudi: * [[Albert George Wilson]] (1918–2012), ameriški astronom * [[Alexander Wilson]], ime več Škotov * [[Alice Wilson]], kanadska geologinja * [[Amanda Wilson]] (1980), britanska pevka in kantavtorica * [[Angus Wilson]] (1913–1991), angleški/britanski pisatelj/pripovednik in literarni kritik (istospolni) * [[Art Wilson]] * [[A. N. Wilson]] * [[August Wilson]] * [[Benjamin Wilson (slikar)|Benjamin Wilson]] (1721–1788), angleški slikar, grafik in naravososlovec *[[Bevil Thomson Wilson]] ([[1885]]–[[1975]]) britanski general * [[Brian Wilson]] (1942–2025), ameriški pevec, tekstopisec in producent (soust. [[Beach Boys]]) * [[Britton Wilson]] (2000), ameriška atletinja - tekačica * [[Carl Wilson]] (1946 –1998), ameriški glasbenik, pevec in tekstopisec * [[Cassandra Wilson]] (1955–2026), ameriška jazzovska pevka *[[Charles Erwin Wilson]], ameriški politik * [[Charles Thomson Rees Wilson]] (1869–1959), škotski fizik in meteorolog * [[Chris Wilson]] * [[Colin Wilson|Colin (Henry) Wilson]] (1931–2013), angleški pripovednik in kritik, začetnik angleškega ekisetncializma *[[David Sloan Wilson]] * [[Dennis Wilson]] *[[Donald James Wilson-Haffenden]] ([[1900]]–[[1986]]), britanski general *[[Edgar Bright Wilson]] (1908–1992), ameriški kemik * [[Edmund Wilson]] (1895–1972), ameriški literarni kritik, pesnik in pisatelj * [[Edward Adrian Wilson]] * [[Edward Osborne Wilson]] (1929–2021), ameriški sociobiolog * [[Emily Wilson]] (1971), britansko-ameriška klasična filologinja in prevajalka * [[Frank Wilson]] * [[Frank Wilson]] * [[Gary Wilson]] (1985), angleški igralec snookerja (biljard) * [[Georges Wilson]], francoski igralec *[[Gordon Wilson]] (1887–1971), britanski general * [[Gretchen Wilson]] * [[Harold Wilson|(James) Harold Wilson]] (1916–1995), britanski laburistični politik, premier Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v letih 1964-70 in 1974-76 * [[Henry Wilson]], ameriški politik *[[Henry Maitland Wilson, 1st Baron Wilson|Henry Maitland Wilson]] (1881–1964), britanski general oz. feldmaršal *[[Herbert Wilson|Herbert (Rees) Wilson]] (1929–2008), britanski fizik * [[Jackie Wilson]] * [[James Wilson]] * [[John Wilson]] (1741–1793), angleški matematik iz 18. stoletja ([[Wilsonovo praštevilo]], [[Wilsonov izrek]]) *[[John A. Wilson]], ameriški politik *John Wilson (1968), britanski rimskokatoliški nadškof [[Southwark|Southwarka]] ([[London]]) *John Wilson (1986), ameriški režiser dokumentarcev *[[John Stuart Wilson]] (1944), britanski matematik in skladatelj *[[John Tuzo Wilson]] (1908–1993), kanadski geolog in geofizik, najtehtnejši prispevek geologiji v 20. stoletju, utemeljl teorijo "ploščne tektonike" * [[Joseph C. Wilson]] * [[Kenneth G. Wilson]] (1936–2013), ameriški fizik, nobelovec * [[Keri-Lynn Wilson]] (1967), kanadska dirigentka, šefinja dirigentka [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] * [[Kyren Wilson]] (1991), angleški igralec snookerja (biljard) * [[Lambert Wilson]], francoski igralec in režiser * [[Landon Wilson]] * [[Lanford Wilson]] * [[Lindsay Wilson]], avstralski nogometaš *[[Marc Wilson]], irski inogometaš *[[Marilyn Wilson]], avstralska plavalka *[[Mark Wilson (politik)|Mark Wilson]], ameriški politik * [[Mary Wilson]] * [[Michael Wilson]] (1937–2019), kanadski politik * [[Mike Wilson]] * [[Murry Wilson]] *[[Nigel Maitland Wilson]] (1884–1950), britanski general, tudi v 2. svet.vojni *[[Olin Chaddock Wilson]] (1909–1994), ameriški astronom * [[Patrick Wilson]] * [[Pete Wilson]], ameriški politik, guverner Kalifornije * [[Peter Wilson]], avstralski nogometaš * [[Philip Edward Wilson]] (1950–2021), avstralski rimskokatoliški nadškof ([[Adelaide]]) * [[Richard Wilson (slikar)|Richard Wilson]] (1714–1782), valižanski slikar * [[Richard Michael Wilson]] (1945), ameriški matematik * [[Robert Anton Wilson]] *[[Robert Wilson|Robert (Bob) Wilson]] (1941–2025), ameriški avantgardni gledališki in filmski umetnik ter dramatik *Robert Primrose "Bob" Wilson, škotski nogometaš * [[Robert Rathbun Wilson]] (1914–2000), ameriški fizik * [[Robert Woodrow Wilson]] (1936), ameriški fizik, nobelovec *[[Roger Cochrane Wilson]] ([[1882]]–[[1966]]) britanski general *[[Ruth Wilson]] (1982), angleška igralka * [[Sandy Wilson]] = [[Colin Alexander St John Wilson|Colin Alexander St John ("Sandy") Wilson]] (1922–2007), angleški/britanski arhitekt * [[Steven Wilson]] (1967), angleški glasbenik, ustanovitelj, kitarist, glavni vokalist in tekstopisec rock skupine [[Porcupine Tree]], pa tudi član številnih drugih skupin * [[Terry Jean Wilson]] (1954), ameriška polarna znanstvenica, vodilna raziskovalka antarktične tektonike, interakcije med zemeljsko skorjo in kriosfero *[[Thomas Arthur Atkinson Wilson]], britanski general * [[Thomas Needham Furnival Wilson]], britanski general * [[Wade Wilson]] (*1994), ameriški kriminalec, soimenjak istoimenskega fiktivnega lika, znanega tudi pod vzdevkom [[Deadpool]] * [[William Griffith Wilson]] * [[William Julius Wilson]] (1935), (afro-)ameriški sociolog * [[Wilson Wilson]] * [[Woodrow Wilson]] (1856–1924), 28. ameriški predsednik (1913–21) * [[Andrew Wilson]] - [[Bridgette Wilson]] - [[Demond Wilson]] - [[Lewis Wilson]] - [[Lois Wilson (igralka)]] - [[Luke Wilson]] - [[Mara Wilson]] - [[Owen Wilson]] - [[Patrick Wilson]] - [[Rita Wilson]] - [[Terry Wilson]] - [[Thomas F. Wilson]], ameriški igralci == Glej tudi == * priimke [[Willis]], [[Wilkins]], [[Wilkinson]] * priimka [[Williams]], [[Williamson]] {{priimek}} j239mucx7adgwou0viji9cx7z83g90o 0 57341 6768021 6759134 2026-10-21T08:00:00Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6768021 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[botanik]]ov in [[Vrtnarjenje|vrtnarjev]]''' (hortikulturnikov). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Brane Anderle]] (*1955) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) == B == *[[Valerija Babij]] *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Martina Bačič|Martina (Tinka) Bačič]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[David Bavcon]] *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Marija Bavdaž]] (1926–2025) *[[Alojzij Benkovič]] ? *[[Stanislav Bevk]] *[[Ivan Nepomuk Biatzóvszky]] (1801–1863) *[[Rihard Blagaj|Rihard '''(Ursini''' grof) Blagaj]] (1786–1858) *([[Pavle Bohinc]] 1911–1991) *[[Albert Bois de Chesne]] (1871–1953) *[[Robert Brus]] (*1965) == C == * Bois de Chesne *[[Martin Cilenšek]] (1848–1937) *[[Dario Cortese]] (1964–2021) *[[Metka Culiberg]] (r. [[Šercelj]]) (*1950) *[[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == * [[Andraž Čarni]] (*1962) * [[Katarina Čufar]] (*1958) * [[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] (*1957) *[[Jelena Kovačič-De Belder]] (1925–2003) *Leo Derganc (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) ? *[[Leon Detela]] (1902–1982) * [[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[Jasna Dolenc Koce]] *[[Anton Dolinar]] (1847–1930) *[[Branko Dolinar]] *[[Jurij Dolinar (zdravnik)|Jurij Dolinar]] (1794–1872) * [[Fran Dolšak]] (1877–1941) *[[Petra Draškovič]] *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Katarina Daniela Dubravec]] (*1933) (Zgb) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] (*1971) == E == * [[Klemen Eler]] (*1978) * [[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) (dendrolog) == F == *[[Viktor Fabian]] (1905–1982) *[[Anton Fakin]] (1885–1963) *[[Nataša Ferant]] (hmelj) *[[Alojzij Filipič]] (1888–1963) (herbarij) *Božidar Flajšman? (*1956) * [[Katarina Flajšman]] *[[Andrej Fleischmann]] (1804/5?–1867) * [[Janez Krstnik Flysser]] *[[Božo Frajman]] * [[Henrik Freyer]] (1802–1866) == G == *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Katja Galle Toplak]] *([[Boštjan Godec]]) *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Mateja Grašič (botaničarka)]] *[[Tine Grebenc]]? *[[Tanja Grmovšek]] (1976-) *([[Srečko Grom]] 1887–1971) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) == H == *[[Baltazar Hacquet]] (~1735–1805) *[[Peter Haderlap]]<nowiki/>p *[[Vaclav Hejnic]] <nowiki/>(1864–1929) mestni vrtnar v Lj *[[Blagajana Herzog Velikonja|Blagajana Herz]]<nowiki/>[[Blagajana Herzog Velikonja|og Velikonja]] *[[Franc de Paula Hladnik|Franc (de Paula) Hladnik]] (1773–1844) *[[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] (1771–1844) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) *[[Ivo Horvat]] (1897–1963) (hrvaški) *[[Stjepan Horvatić]] (1899–1975) *[[Davorin Hostnik]] (1853–1929) == J == *[[Klemen Janša]] (1825–1854) *[[Ignac Janžekovič]] *[[Marjeta Jeraj]] *[[Ciril Jeglič]] (1897–1988) *([[Marko Jelnikar]] 1928–2009) *(Alojzij Jenčič 1874–?) *[[Fran Jesenko]] (1875–1932) * [[Nejc Jogan|Nejc (Jernej) Jogan]] (*1966) *[[Dušan Jurc]] (*1962) *[[Rajko Justin]] (1865–1938) *[[Franc Juvan]] (1875–1960) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Mirko Karlin]] ? *Ančka Kavs (vrtnarka v Juliani) *[[Zdravko Keglevič]] *[[Viljem Kindler]] (vrtnar) *[[Mateja Kišek Vovk]] (dendrologinja) *[[Rihard Klemen]]? (1902–1998) *[[Marjetka Kljun Terčon]] *[[Friderik Kokalj]] (1802–1865) *Jurij Kos (Rusija - sin Ivana Kosa) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Aleksander Kozina]] *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Katja Kramberger]]? *[[Fran Krašan]] (1840–1907) *[[Ivan Krečič]] (1909–1983) *[[Luka Kristanc]] *[[Juta Krulc]] (1913–2015) (krajinska arhitektka) *([[Marija Kuhar]]) *[[Bojka Kump]] *[[Lado Kutnar]] (*1966) *[[Filip Küzmič]] == L == * [[Anton Lap]] (1894–1971), lj. mestni vrtnar * [[Jože Lazar]] (1903–1975) * [[Tomislav Levanič|Tom(islav) Levanič]] (*1964) *[[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855–1937) *[[Matevž Likar]]? (biologija rastlin) *[[Vojteh Lindtner]] (1904–1965) *[[Matej Lipovšek]] (*1939) ? *[[Milan Lovka]] (1946–2017) == M == *[[Ivan Macher]] (1857–1919) *[[Irena Maček]] *[[Jože Maček]] (*1929), fitopatolog *[[Jože Majes]] (*1943) (zeliščar) *[[Katja Malovrh]] *[[Alenka Marinček]] *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) (fitocenolog) *[[Andrej Martinčič|Andrej (Tine) Martinčič]] (*1935) *[[Matjaž Mastnak]] (*1963) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) * [[Ernest Mayer]] (1920–2009) *Renato Mezzena (1922–2010) (Trst) *([[Dušan Mlinšek]] 1925–2020) *[[Alenka Munda]] ? *[[Ivka Marija Munda]] (1927–2009) == N == * [[Marija Nabernik]] (mentorica botanične ilustracije ALUO) == O == * [[Rudi Ocepek]] (*1943) ? *[[Josip Otopal]] == P == * [[Andreja Papež Kristanc]] * [[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Andrej Paušič]] (*1983) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Branko Petan]]? *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Viktor Petkovšek]] (1908–1994) * [[Meta Petrič]] (1914–2007) *[[Andrej Piltaver]] (*1955) (mikolog) *([[Luka Pintar (zdravnik)|Luka Pintar]] 1929–2023: fotograf) *[[Natalija Pipenbacher]] ? * [[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Jernej Piškur (*1938) (gozdar) *[[Meta Pivec]] (Šepic) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) * [[Valentin Plemel]] (1820–1875) * Ruth Podgornik Reš? *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *Livio Poldini (1930–2024) (Trst) *Florijan Poljšak *Eduard Pospichal (1838–1905) (Trst) *[[Nada Praprotnik]] (1951–2023) *[[Branko Prekoršek]] (1917–1975) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) (gozdar) *[[Josip Priol]] (1889–1969) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Špela Pungaršek]] == R == *[[Nikomed Rastern]] (1806–1875) *[[Jelka Rataj]] *[[Vlado Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Blanka Ravnjak]] *[[Marjana Regvar]] (*1965) *Dušan Robič (1933-2013) (gozdar) *[[Janko Rode]] *[[Franc Rome]] (1906–1994) == S == * [[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) * [[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Amalija Seliškar]] (1914–1998) * [[Andrej Seliškar]] (*1949) * [[Janez Seliškar]]? * [[Mirko Silan]], arborist v [[Arboretum Volčji Potok|Arboretumu Volčji Potok]] *[[Tomaž Sinkovič]] *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tanja Slatinek]] *Ivan Smole ? (gozdar) *([[Darinka Soban]] 1921–2008) *([[Ivan Stanič]] 1900–1976 : mikolog) *[[Attilio Stefani]] (1851–1916) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *[[Vinko Strgar]] (1928–1992) *[[Simona Strgulc Krajšek]] *([[Anton Suhadolc]]) *Julija Suppantschitsch >> Julijana Zupančič *[[Boštjan Surina]] *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == * [[Janez Šafer]] /Janez Šafar * [[Meta Šepic]] Pivec *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Milan Šerko]] (1881–1965) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Aleksander Škofic]] (1822–1892) * [[Sonja Škornik]] (*1970) * [[Ante Špan]] (1929–2001) ([[Split]]) *[[Andrej Šušek]] * [[France Šuštar]] (1923–2016) == T == *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]] (1899–1977) *[[Iztok Tomažič]] (dendrolog?) *[[Muzio Tommasini]] (1794–1879) *[[Maja Tomšič]] *Anton Tožbar (vrtnar v Juliani >> hči Marija por. Završnik) *Milica Tortić *[[Valentin Tratnik]] (1801–1876) *[[Ana Tregubov]] (1915–2004) *Vlado Tregubov (1904–1974) (gozdar) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Boris Turk (botanik)]] *[[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == *[[Josip Ukmar]] (1894–1982) *[[Andreja Urbanek Krajnc]] *Franc (František) Urbanek (1872–1951) vrtnar v Mb *Franc Urbanek ml. (1909–1988) vrtnar v Mb *Jože Urbanek, vrtnar v Mb *[[Katja Urbanek]], dr.-vrtnarka v Mb * Rihard Ursini-Blagaj (gl. zgoraj pod [[Blagaj]]) == V == *[[Miha Valič]] *[[France Vardjan]] (1900–1994) (vrtnarski strokovnjak) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Friderik Velbič]]/Welwitsch (1806–1872) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Lorenz Chrysanth Vest]] (1776–1840) *[[Natalija Vidergar Gorjup]] *[[Urška Videmšek]] *[[Alja Videtič-Paska]] *[[Barbara Vilhar]] *[[Dominik Vodnik]] (*1967) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Wilhelm Voss]] (1849–1895) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Branko Vrhovec]] *[[Aleksander Vukovič]] == W == *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Franz Xaver von Wulfen]] (1728–1805) == Z == * [[Marko Zalokar]] *Marija in [[Jože Završnik]] (1946-2005) (vrtnarja v Juliani) >> [[Klemen Završnik]] & [[Martina Tekavec]] (PMS) *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Vili Zorn]] *Julijana Zupančič (1878–1953?) * [[Mitja Zupančič]] (*1931) == Ž == *[[Vinko Žagar]] (*1944) * ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]], [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] ,[[seznam slovenskih dendrologov]], [[seznam slovenskih farmacevtov]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|botanikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Botaniki]] [[Kategorija:Slovenski botaniki|*]] lr0sue7cndok4zfmwo9u99caj89qa0g 6768138 6768021 2026-10-21T11:34:42Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6768138 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[botanik]]ov in [[Vrtnarjenje|vrtnarjev]]''' (hortikulturnikov). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Brane Anderle]] (*1955) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) == B == *[[Valerija Babij]] *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Martina Bačič|Martina (Tinka) Bačič]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[David Bavcon]] *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Marija Bavdaž]] (1926–2025) *[[Alojzij Benkovič]] ? *[[Stanislav Bevk]] *[[Ivan Nepomuk Biatzóvszky]] (1801–1863) *[[Rihard Blagaj|Rihard '''(Ursini''' grof) Blagaj]] (1786–1858) *([[Pavle Bohinc]] 1911–1991) *[[Albert Bois de Chesne]] (1871–1953) *[[Robert Brus]] (*1965) == C == * Bois de Chesne *[[Martin Cilenšek]] (1848–1937) *[[Dario Cortese]] (1964–2021) *[[Metka Culiberg]] (r. [[Šercelj]]) (*1950) *[[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == * [[Andraž Čarni]] (*1962) * [[Katarina Čufar]] (*1958) * [[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] (*1957) *[[Jelena Kovačič-De Belder]] (1925–2003) *Leo Derganc (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) ? *[[Leon Detela]] (1902–1982) * [[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[Jasna Dolenc Koce]] *[[Anton Dolinar]] (1847–1930) *[[Branko Dolinar]] *[[Jurij Dolinar (zdravnik)|Jurij Dolinar]] (1794–1872) * [[Fran Dolšak]] (1877–1941) *[[Petra Draškovič]] *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Katarina Daniela Dubravec]] (*1933) (Zgb) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] (*1971) == E == * [[Klemen Eler]] (*1978) * [[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) (dendrolog) == F == *[[Viktor Fabian]] (1905–1982) *[[Anton Fakin]] (1885–1963) *[[Nataša Ferant]] (hmelj) *[[Alojzij Filipič]] (1888–1963) (herbarij) *Božidar Flajšman? (*1956) * [[Katarina Flajšman]] *[[Andrej Fleischmann]] (1804/5?–1867) * [[Janez Krstnik Flysser]] *[[Božo Frajman]] * [[Henrik Freyer]] (1802–1866) == G == *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Katja Galle Toplak]] *([[Boštjan Godec]]) *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Mateja Grašič (botaničarka)]] *[[Tine Grebenc]]? *[[Tanja Grmovšek]] (1976-) *([[Srečko Grom]] 1887–1971) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) == H == *[[Baltazar Hacquet]] (~1735–1805) *[[Peter Haderlap]]<nowiki/>p *[[Vaclav Hejnic]] <nowiki/>(1864–1929) mestni vrtnar v Lj *[[Blagajana Herzog Velikonja|Blagajana Herz]]<nowiki/>[[Blagajana Herzog Velikonja|og Velikonja]] *[[Franc de Paula Hladnik|Franc (de Paula) Hladnik]] (1773–1844) *[[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] (1771–1844) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) *[[Ivo Horvat]] (1897–1963) (hrvaški) *[[Stjepan Horvatić]] (1899–1975) *[[Davorin Hostnik]] (1853–1929) == J == *[[Klemen Janša]] (1825–1854) *[[Ignac Janžekovič]] *[[Marjeta Jeraj]] *[[Ciril Jeglič]] (1897–1988) *([[Marko Jelnikar]] 1928–2009) *(Alojzij Jenčič 1874–?) *[[Fran Jesenko]] (1875–1932) * [[Nejc Jogan|Nejc (Jernej) Jogan]] (*1966) *[[Dušan Jurc]] (*1962) *[[Rajko Justin]] (1865–1938) *[[Franc Juvan]] (1875–1960) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Mirko Karlin]] ? *Ančka Kavs (vrtnarka v Juliani) *[[Zdravko Keglevič]] *[[Viljem Kindler]] (vrtnar) *[[Mateja Kišek Vovk]] (dendrologinja) *[[Rihard Klemen]]? (1902–1998) *[[Marjetka Kljun Terčon]] *[[Friderik Kokalj]] (1802–1865) *Jurij Kos (Rusija - sin Ivana Kosa) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Aleksander Kozina]] *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Katja Kramberger]]? *[[Fran Krašan]] (1840–1907) *[[Ivan Krečič]] (1909–1983) *[[Luka Kristanc]] *[[Juta Krulc]] (1913–2015) (krajinska arhitektka) *([[Marija Kuhar]]) *[[Bojka Kump]] *[[Lado Kutnar]] (*1966) *[[Filip Küzmič]] == L == * [[Anton Lap]] (1894–1971), lj. mestni vrtnar * [[Jože Lazar]] (1903–1975) * [[Tomislav Levanič|Tom(islav) Levanič]] (*1964) *[[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855–1937) *[[Matevž Likar]]? (biologija rastlin) *[[Vojteh Lindtner]] (1904–1965) *[[Matej Lipovšek]] (*1939) ? *[[Milan Lovka]] (1946–2017) == M == *[[Ivan Macher]] (1857–1919) *[[Irena Maček]] *[[Jože Maček]] (*1929), fitopatolog *[[Jože Majes]] (*1943) (zeliščar) *[[Katja Malovrh]] *[[Alenka Marinček]] *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) (fitocenolog) *[[Andrej Martinčič|Andrej (Tine) Martinčič]] (*1935) *[[Matjaž Mastnak]] (*1963) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) * [[Ernest Mayer]] (1920–2009) *Renato Mezzena (1922–2010) (Trst) *([[Dušan Mlinšek]] 1925–2020) *[[Alenka Munda]] ? *[[Ivka Marija Munda]] (1927–2009) == N == * [[Marija Nabernik]] (mentorica botanične ilustracije ALUO) == O == * [[Rudi Ocepek]] (*1943) ? *[[Josip Otopal]] == P == * [[Andreja Papež Kristanc]] * [[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Andrej Paušič]] (*1983) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Branko Petan]]? *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Viktor Petkovšek]] (1908–1994) * [[Meta Petrič]] (1914–2007) *[[Andrej Piltaver]] (*1955) (mikolog) *([[Luka Pintar (zdravnik)|Luka Pintar]] 1929–2023: fotograf) *[[Natalija Pipenbacher]] ? * [[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Jernej Piškur (*1938) (gozdar) *[[Meta Pivec]] (Šepic) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) * [[Valentin Plemel]] (1820–1875) * Ruth Podgornik Reš? *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Livio Poldini]] (1930–2024) (Trst) *[[Florijan Poljšak]] (ljubiteljski, naravosl. fotograf) *Eduard Pospichal (1838–1905) (Trst) *[[Nada Praprotnik]] (1951–2023) *[[Branko Prekoršek]] (1917–1975) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) (gozdar) *[[Josip Priol]] (1889–1969) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Špela Pungaršek]] == R == *[[Nikomed Rastern]] (1806–1875) *[[Jelka Rataj]] *[[Vlado Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Blanka Ravnjak]] *[[Marjana Regvar]] (*1965) *Dušan Robič (1933-2013) (gozdar) *[[Janko Rode]] *[[Franc Rome]] (1906–1994) == S == * [[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) * [[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Amalija Seliškar]] (1914–1998) * [[Andrej Seliškar]] (*1949) * [[Janez Seliškar]]? * [[Mirko Silan]], arborist v [[Arboretum Volčji Potok|Arboretumu Volčji Potok]] *[[Tomaž Sinkovič]] *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tanja Slatinek]] *Ivan Smole ? (gozdar) *([[Darinka Soban]] 1921–2008) *([[Ivan Stanič]] 1900–1976 : mikolog) *[[Attilio Stefani]] (1851–1916) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *[[Vinko Strgar]] (1928–1992) *[[Simona Strgulc Krajšek]] *([[Anton Suhadolc]]) *Julija Suppantschitsch >> Julijana Zupančič *[[Boštjan Surina]] *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == * [[Janez Šafer]] /Janez Šafar * [[Meta Šepic]] Pivec *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Milan Šerko]] (1881–1965) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Aleksander Škofic]] (1822–1892) * [[Sonja Škornik]] (*1970) * [[Ante Špan]] (1929–2001) ([[Split]]) *[[Andrej Šušek]] * [[France Šuštar]] (1923–2016) == T == *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]] (1899–1977) *[[Iztok Tomažič]] (dendrolog?) *[[Muzio Tommasini]] (1794–1879) *[[Maja Tomšič]] *Anton Tožbar (vrtnar v Juliani >> hči Marija por. Završnik) *Milica Tortić *[[Valentin Tratnik]] (1801–1876) *[[Ana Tregubov]] (1915–2004) *Vlado Tregubov (1904–1974) (gozdar) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Boris Turk (botanik)]] *[[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == *[[Josip Ukmar]] (1894–1982) *[[Andreja Urbanek Krajnc]] *Franc (František) Urbanek (1872–1951) vrtnar v Mb *Franc Urbanek ml. (1909–1988) vrtnar v Mb *Jože Urbanek, vrtnar v Mb *[[Katja Urbanek]], dr.-vrtnarka v Mb * Rihard Ursini-Blagaj (gl. zgoraj pod [[Blagaj]]) == V == *[[Miha Valič]] *[[France Vardjan]] (1900–1994) (vrtnarski strokovnjak) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Friderik Velbič]]/Welwitsch (1806–1872) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Lorenz Chrysanth Vest]] (1776–1840) *[[Natalija Vidergar Gorjup]] *[[Urška Videmšek]] *[[Alja Videtič-Paska]] *[[Barbara Vilhar]] *[[Dominik Vodnik]] (*1967) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Wilhelm Voss]] (1849–1895) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Branko Vrhovec]] *[[Aleksander Vukovič]] == W == *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Franz Xaver von Wulfen]] (1728–1805) == Z == * [[Marko Zalokar]] *Marija in [[Jože Završnik]] (1946-2005) (vrtnarja v Juliani) >> [[Klemen Završnik]] & [[Martina Tekavec]] (PMS) *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Vili Zorn]] *Julijana Zupančič (1878–1953?) * [[Mitja Zupančič]] (*1931) == Ž == *[[Vinko Žagar]] (*1944) * ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]], [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] ,[[seznam slovenskih dendrologov]], [[seznam slovenskih farmacevtov]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|botanikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Botaniki]] [[Kategorija:Slovenski botaniki|*]] 0s48hh0kc8491samhrkgg7nyuaza66g 0 59322 6767933 6534123 2026-10-20T19:41:10Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6767933 wikitext text/x-wiki '''Tomc''' je [[priimek]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2020 uporabljajo 487 oseb. Največ oseb s tem priimkom (213) živi v [[Osrednjeslovenska statistična regija|Osrednjeslovenski statistični regiji]]. Priimek nosi več znanih [[Slovenci|slovenskih]] oseb: * [[Barbara Kobal Tomc]], sociologinja socialne politike, direktorica inštituta za socialno varstvo RS * [[Bojana Tomc]], latinistka in hispanistka * [[Egon Tomc]] (1913–1969), novinar, radijski reformator, dopisnik * [[Franc Tomc]] (1873–1951), ljudski misijonar, nabožni pisec, organizator in graditelj verskih stavb * [[Gregor Tomc]] (* 1952), sociolog, publicist, pankovski/ kulturni aktivist, univ. prof. * [[Helena Gabrijelčič Tomc]], prof. NTF za informacijsko-grafične tehnologije, 3-D modeliranje * [[Jaka Tomc]] (* 1980), pisatelj, pesnik, novinar, založnik * [[Katarina Tomc]], misijonarka * [[Kristina Tomc]], klasična filologinja * Maja Cerar (r. Tomc), slikarka * [[Maša Tomc]], violončelistka * [[Matija Tomc]] (1899–1986), rimskokatoliški duhovnik in skladatelj * [[Matej Tomc]] (1814–1885), podobar, kipar in pozlatar * [[Miha Tomc]], atletski trener * [[Miroslav Tomc]] (1850–1894), slikar * [[Romana Tomc]] (* 1965), ekonomistka in političarka * [[Stanislav Tomc]] (1936–1997), odvetnik v Kranju * [[Tjaša Tomc]] (* 1993), gledališka in filmska umetnica, igralka, režiserka, animatorka * [[Valentin Tomc]] (1886–1970), duhovnik katehet, glasbenoprosvetni organizator == Glej tudi == * priimek [[Tomec]] * priimek [[Tomac]] * priimek [[Tome]] *priimek [[Tomič]] *priimka [[Tominec]], [[Tominc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tomc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gpqmelj8ss90lxx05yjwky3xrmizizy 0 59535 6768137 6765286 2026-10-21T11:33:26Z ~2026-45085-22 264465 6768137 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== * [[Mimi Antolović]] *[[Uroš Abram]] *[[Bojan Adamič]] *[[Jaka Adamič]] *[[Jure Ahtik]] *[[Rok Alboje]] *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]] *[[Ciril Ambrož]] *[[Iztok Ameršek]] * [[Igor Andjelić]] *[[Gero Angleitner]] * [[Igor Antič]] * [[Goran Antlej]] *[[Franc Aparnik]] * [[Tina Arh]] *[[Bojan Arrigler]] * [[Dragan Arrigler]] (1946-2025) *[[Vojko Artač]] *[[Ernest Artič]] *[[Marjan Artnak]] *[[Dušan Arzenšek]] *[[Florjan Auser]] *[[Polona Avanzo]] *[[Miro Ažman]] ==B== *[[Andrej Babič]] *[[Jaka Babnik]] *[[Urban Babnik]] *[[Drago Bac]] *[[Martin Baebler]] *[[Zorko Bajc]] *[[Marin Bajd]] *[[Alma Bajt]] *[[Egon Bajt]] *[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]] *[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] *[[Robert Balen]] *[[Boštjan Banfi]] *[[Franci Bar]] *[[Antonio Baričević]] *[[Miro Bark-Hojnik]] *[[Jože Bartolj]] *[[Rihard Baša]] *[[Jani Batič]] *[[Vilma Batič Pfeifer]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]] *[[Franc Bazelj]] *[[Marjan Bažato]] *[[Jan Beguš-Begi]] *[[Lavoslava Benčič]] *[[Saša Benda]] *[[Tomaž Berce]] *[[Nataša Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Tadej Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[August Berthold]] *[[Goran Bertok]] *[[Veličan Bešter]] *[[Špela Bevc]] *[[Albin Bezjak]] *[[Roman Bezjak (fotograf)]] *[[Katja Bidovec]] *[[Mirko Bijuklić]] *[[Nace Bizilj]] *[[Bojan Bizjak]]? *[[Bruno Bizjak]] *[[Primož Bizjak]] *[[Rajko Bizjak]] *[[Sašo Bizjak]] *[[Vojko Bizjak]] *[[Andrej Blatnik (fotograf)]] *[[Avgust Blaznik]] *[[Metod Blejec]] *[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]] *Böhm *[[Dragomil Bole|Drago(mil) Bole]] *[[Urška Boljkovac]] *[[Zdenko Bombek]] *[[Iztok Bončina]] *[[Ivo Borko]] *[[Štefi P. Borko]] *[[Manca Borštnar]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Brane Božič]] *[[Jani Božič]] *[[Emil Božnar]] *[[Alfred Bradač]] *[[Matija Bradaška]] *[[Marcandrea Bragalini]] *[[Janko Branc]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.) *[[Aleš Bravničar]] *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]] *[[Primož Brecelj]] *[[Jure Breceljnik]] *[[Jaka Bregar]] *[[Tomo Brejc (fotograf)]] *[[Boris Brelih]]? *[[Kaja Brezočnik]] *[[Vid Brezočnik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Tomaž Bricelj]] *[[Bogumil Brinšek]] *[[Klemen Brumec]] *[[Matija Brumen]] *[[David Brusnjak]] *[[Vanja Bučan]]/Bućan *[[Toni Bukovnik]] *[[Jaka Bulc]] *[[Boštjan Burger]] *[[Marko Burnik]] (ornitol.) *[[Darko Butinar]] == C == *[[Rafael Cajhen]]? *[[Valentin Casarsa]] *[[Jorg Ceglar]] *[[Aljaž Celarc]] *[[Ljuban Cenčič]] *[[France Cerar]] (1904-60) *[[Josip Cerk]] *[[Biserka Cesar]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Anja Cigala]] *[[Ladislav Ciglenečki]] *[[Urša (Urška Nina) Cigler]] *[[Marjan Ciglič (fotograf)]] *[[Marjan Cigoj]] *[[Borut Cirnski]] *[[Tjaša Cizelj]] *[[Vlado Cizelj]] *[[Luka Cjuha]] *[[Andrej Colja]] *[[Martin Cregeen]] *[[Darko Crnkovič]] *[[Petra Cvelbar]] *[[Borut Cvetko]] *[[Tilen Cvetko]] *[[Branko Cvetkovič]] *[[Danilo Cvetnič]] ==Č== *[[Jernej Čampelj]] *[[Herman Čater]] *[[Matjaž Čater]] *[[Branko Čeak]] *[[Barbara Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Jure Čeh]] *[[Erika Čelan]] *[[Klemen Čepič]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Bogomir Čerin]] *[[Ivo Čerle]] *[[Jan Čermelj]] *[[Janez Černe]] *[[Robert Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Aleš Černivec]] *[[Dajana Čok]] *[[Irena Čok]] (podvodna) *[[Radovan Čok]] *[[Anže Čokl]] *[[Anja Čop]] *[[Jaka Čop]] *[[Suzana Čotar]] *[[Marija Čreslovnik Kotnik]] *[[Miha Črnigoj]] *[[Vesna Črnivec]] *[[Franc Črv]] *[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]] *[[Mario Ćulibrk]] ==D== *[[Luka Dakskobler]] *[[Luka Dekleva (1976)]] *[[Matjaž Dekleva]] *[[DK]] (''Damjan Kocjančič'') *[[Alojz Demšar]] *[[Anton Demšar]] *[[Jon Derganc]] *[[Janko Dermastja]] *[[Rok Deželak]] *[[Janez Dobeic]] *[[Aleš Doberlet]] *[[Vasja Doberlet]] *[[Fran Dobovšek]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Bor Dobrin]] *[[Božidar Dolenc]] *[[Domen Dolenc]] *[[Hinko Dolenc]] *[[Oskar Dolenc]] *[[Davor Dolenčić]] *[[Leon Dolinšek]] *[[Mihael Dolinšek]] *[[Žiga Dolinšek]] *[[Drago Dolžan]] *[[Boštjan Doma]] *[[Gašper Domjan]] *[[Petra Draškovič Pelc]] *[[Stane Draškovič Pelc]] *[[Matej Družnik]] *[[Borut Dvornik]] *[[Ivan Dvoršak]] *[[Emil Dzimski]] (1824-1863) ==E== *[[Edi Einspieler]] - Sherpa *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Jaka Ercegovčević]] *[[Jožef Erjavec]] *[[Jure Eržen]] *[[Matic Eržen]] *[[Ivan Esenko]] *[[Luka Esenko]] ==F== *[[Gregor Fajfar]] *[[Nataša Fajon]] *Matjaž Fajt? *[[Vilko Fajt]] *[[Neca Falk]] *[[Boris Farič]] *[[Aco Ferenc]] *[[Franc Ferjan]] *[[Peter Fettich]] *[[Aleš Fevžer]] *[[Vilko Filač star.|Vilko (&Zora) Filač star.]] *[[Niki Filipovič]] *[[Adi Fink]] *[[Vilko Finžgar]] *[[Dušan Fišer]] *[[Matej Fišer]] *[[Gregor Födransperg - Fedr]] *[[Zorko Fon]] *[[Jošt Franko]] *[[Miha Fras]] *[[Ivo Frelih]] *[[Jure Frelih]] *[[Uroš Frelih]] *[[Saša Fuis]] *[[Lovrenc Funtek]] *[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]] *[[Borut Furlan]] (''podvodni'') *[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]] *[[Vladimir Furlan]] *[[Nika Furlani]] == G == *[[Boris Gaberščik]] (ml.) *[[Janko Gačnik]] *[[Dušan Gajšek]] *[[Vid Gajšek]] *[[Jože Gal]] *[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'') *[[Jošt Gantar]] *[[Janez Gartner]]? *[[Jaka Gasar]] *[[Peter Gedei]] (''jamski'') *[[Iztok Geister]] *[[Damjan Gerl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Martin Germ]] *[[Maks Gliha]] *[[Damir Globočnik]] *[[Jakob Gnilšak]] *[[Boris Godnič]] *[[Tomo Godnič]] (podvodni) *[[Ivo Gogala]] *[[Bojan Golčar]] *[[Katja Goljat]] *[[Franc Golob]] *[[Gorazd Golob]] (živali-naravoslovni) *[[Rok Golob]] *[[Tibor Golob]] *[[Urban Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Vili Gombač]] *[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]] *[[Marko Gorenc]] *[[Jože Gorjup (fotograf)]] *[[Dora Gorše]] *[[Stane Gortnar]] *[[Stojan Gorup]] *[[Marko Gosar]] *[[Črtomir Goznik]] *[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]] *[[Urška Gradišnik]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Stane Grandljič]] *[[Davide Grassi]] *[[Milan Grego]] *[[Aleš Gregorič]] *[[Tomaž Gregorič]] *[[Zoran Gregorič]] *Barbara Gregurič Silič *[[Nina Grein]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Domen Grögl]] *[[Karol Grossmann]] *[[Brigita Grošelj]] *[[Boštjan Gunčar]] *[[Milan Grego]] *([[Bogdan Grom]]) *[[Svetozar Guček]] *[[Boštjan Gunčar]] ==H== *[[France Habe]]? *[[Dejan Habicht]] *[[Marko Habič]] *[[Vladimir Habjan]] *[[Janez (Janko) Hafner]] *[[Miran Hafner]] *''István Hagymás'' *[[Bojan Hajdu]] *([[Hanno Hardt]]) *[[Irena Herak]] (Bgd/Zemun) *[[Luka Hernet]] *[[Darko Herič]] *[[Hugo Hibšer]] *[[Primož Hieng]] *[[Franc Hlupič]] *[[Grega Hočevar]] *[[Uroš Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Jožef Hochstätter]] *[[Mišo Hochstätter]] *([[Zoran Hochstätter]]) *[[Roman Hojnik]] *[[Nika Hölcl Praper]] *[[Karel Holec]] *[[Karel Holyinski]] *[[Dragutin Horvat]] *[[Franci Horvat]] *[[Jure Horvat]] *[[Borut Hribar]] *[[Feruccio Hrvatin]] *[[Jernej Humar]] *[[Marjan Humar]] *[[Robert Hutinski]] *[[Gregor Hvastja]] == I == * [[Matjaž Intihar]] * [[Tjaša Iris]] *[[Avgust Ivančič]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] == J == *[[Stane Jagodič]] (fotomontaže) *[[Danilo Jakovčič]] *([[Božidar Jakac]]) *[[Lado Jakša]] *[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) *[[Tone Jakše]] *[[Franc Jamar|Franc(i) Jamar]] *[[Marko Jamnik]] *[[Stefano Jančar]] *[[Domen Jančič]] *Peter Janežič- Petrač (planinski) *[[Mirko Japelj]] *[[Marko Jarc]] *[[Ciril Jazbec]] *[[Vlado Jehart]] (naravoslovni) *[[Jernej Jelen]] *[[Aleš Jelenko]] *[[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] *[[Marjan Jelnikar]]? *[[Valerija Jenko]] *[[Franc Jensterle]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Jaka Jeraša]] (*1953) *[[Rado Jerič]] *[[Anton Jerkič]] *[[Ludvik Jerkič]] *[[Stane Jerko]] *[[Mirko Jernejčič]] *[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.) *[[Andrej Jerovšek]] *[[Stane Jeršič]] & [[Barbara Jeršič]] *[[Tomo Jeseničnik]] *[[Izidor Jesenko]] *[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]] *[[Dušan Jež]] *[[Oskar Jogan]] *[[Leon Joske]] *[[Varja Jovanović Trobec]] *[[Miran Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Janez Juvan]] *[[Manca Juvan]] Hessabi *[[Primož Juvan]] == K == *[[Mihael Kacafura|Miha(el) Kacafura]] *[[Matjaž Kačičnik]] *[[Sara Kager]] *[[Janez Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]]? *[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'') *[[Mirko Kambič]] *[[Špela Kasal]] *[[Jure Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *[[Egon Kaše]] *[[Luka Kaše]] *?Kelbl? *[[Stojan Kerbler]] *[[Matej Kerec]] *[[Janko Kermelj]] *[[Simon Kerševan]] *[[Rada Kikelj Drašler]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Branko Klančar]] *[[Jasna Klančišar]] *[[Anton Klančnik]]? *[[Lado Klar]] *[[Stane Klemenc]] *[[Dore Klemenčič]] *[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020) *[[Dušan Klenovšek]]? *[[Vida Klenovšek]] *[[Kaja Kristovič]] *[[Jan Kocjan]] *[[Damjan Kocjančič]] - DK *[[Darja Kocjančič]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Oskar Kocjančič]] *[[Peter Kocjančič]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Dejan Kokol]] *[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković] *[[Katarina Kolenc]] *[[Jože Kološa]] - Kološ *[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju *Mišo Koltak *[[Biserka Komac]]? *[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.) *[[Aleš Komovec]] *[[Miro Kompare]] *[[Franci Koncilija (fotograf)]] *[[Klemen Korenjak]] *[[Maša Kores]] *[[Žiga Koritnik]] *[[Ante Kornič]] *[[Marko Korošec]] *[[Primož Korošec]] *[[Janez Korošin]] *Brane P. Kos *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Mateo Kos]] *[[Matic Kos]] *[[Nataša Kos]] *[[Franc Kosi]] *[[Tončka Kosi]] *[[Alan Kosmač]] *[[Peter Kosmač]] *[[Peter Košenina]] *[[Aleš Košir]] *[[Lovrenc Košir]] *[[Matej Košir]]? *[[Tit Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Nataša Košmerl]] *[[Peter Koštrun]] *[[Ivan Kotar]] (1865-1908) *[[Janez Kotar]] (z droni) *[[Jože Kotnik]] *[[Darija Kovačič]] *[[Jože Kovačič]] *[[Rok Kovačič]] (''podvodni'') *[[Saša Kovačič]] *[[Simon Kovačič]] (''naravoslovni'') *[[Alenka Kozinc]] *[[Emil Kozole]] *[[Ivo Koželj]] *[[Jure Krajc]] *[[Borut Krajnc]] *[[Damijan Krajnc]] *Bogdan Kralj? *[[Vladislav Kralj]] *[[Arven Šakti Kralj-Szomi]] *[[Lado Kraljič]] *[[Janez Kramar (fotograf)]] *[[Vekoslav Kramarič]] *[[Valter Kranjc]] *[[Andreja Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Miško Kranjec (fotograf)]] *[[Hinko Krapek]] *[[Miran Krapež]] *[[Primož Krašna]] *[[Fran Krašovec]] *[[Iko Krašovec]], predsednik FK Diana *[[Jure Kravanja]] *[[Franjo Kravos]] *[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni) *[[Matic Kremžar]] *[[Gregor Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[France Kreuzer]] *[[Matjaž Krivic]] *[[Alojz Krivograd]] - Futy *[[Andrej Križ]] *[[Tomi Križaj]] *[[Naško Križnar]] *[[Vladimir Kržišnik]] *[[Janez Kukec-Mezek]] *[[Marjan Kukec]] *[[Milan Kumar]]? *[[Jože Kunaver]] *[[Klemen Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Franc Kunc]] ( *[[Maks Kunc]] *[[Franjo Kunšek]] *[[Jurij Kurillo]] *[[Roberto Kusterle]] (Italija) *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904-84) *[[Blaž Kutin]] (1970–2025) *[[Dino Kužnik]] *[[Slavko Kvas]] *[[Rok Kvaternik]] == L == *[[Peter Lampič]] (1899-2001) *[[Andrej Lamut]] *[[Franc Langerholc]] *[[Tomaž Lanišek]] *[[Igor Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Eva Lasič]] *[[Tomaž Lauko]] *[[Viljem Lavrenčič]] *[[Aljaž Lavrič]] *[[Stanko Lavrič]] *[[Marjan Laznik]] *[[Ivica Leban]] *[[Valter Leban]] *[[Vid Leban]] (naravoslovni) *[[Tajda Lekše]] *[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966) *[[Branko Lenart]] *[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910) *[[Karl Leskovar]] *[[Ivan Leskovšek]] *[[Gašper Lešnik]] *[[Peter Lešnik]] *[[Vladka Likar Kobal]] (1936-2018) * [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916) *[[Mirko Ličen]] *([[Rado Likon]]) *[[Davor Lipej]] * [[Dušan Lipovec]] *[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] *[[Milan Lipovec]] *[[Rado Lipovec]] * [[Marijan Lipovšek]] *[[Janko Logar]] *[[Ivo Lorenčič]] - Loren *[[Marko Lipuš]] (Avstrija) *[[Anton Ločnikar]] (1857) *[[Tomi Lombar]] *[[Teodor Lorenčič]] * [[Primož Lukežič]] *[[Urška Lukovnjak]] *[[Nives Lunder]] * [[Tomaž Lunder]] *[[Ferdo Lupša]] *Maruša Lužnik == M == *[[Jože Maček (fotograf)]] *[[Peter Marinšek]] *[[Lucija Magajna]] *[[Mario Magajna]] *[[Ante Mahkota]] *[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski) *[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni) *[[Davorin Majkus]] *[[Marija Makarovič]] *[[Rok Malek]] *[[Andrej Malenšek]] *[[Miha Maleš]] *[[Jože Mally]] *[[Ivan Malovrh]] *[[Bogomir Maraž]] *[[Tone Marčan]] *[[Janez Marenčič]] (1914-2007) *[[Marjeta Marinčič]] *[[Jože Marinič]] *[[Peter Marinšek]] *[[Apolonija Marolt]] *[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]] *[[Ljubo Maroša]] *[[Jožef Martini]] *[[Julie Martini]] *[[Milan Matko]] *[[Iztok Medja]] *[[Nina Medved]] *[[Drago Mehara]] *[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]] *[[Nino Mihalek]] - Muha *[[Jože A. Mihelič]] *[[Rok Mihevc]] *[[Iztok Medja]] *[[Janez Medvešek]] *[[Lujo Michieli]] *[[Dejan Mijović]] *[[Rado Miklavčič]] *[[Rok Mikuletič]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Mate Mioč]] *[[Dušan Gorast Miška]] *[[Darinka Mladenovič]] *[[Marko Mladovan]] *[[Polona Mlakar Baldasin]] *[[Tone Mlakar]] *[[Lado Mlekuž]] *[[Ciril Mlinar Cic]] *[[France Modic]] *[[Igor Modic]] *[[Marko Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dragiša Modrinjak]] *[[Maja Modrinjak]] *[[Miha Mohorič]] *[[Srdan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *([[Inge Morath]]) *[[Andrej Morovič]] *[[Flavio Mosseti]] *[[Matjaž Motaln]] *[[Ljubo Motore]] *[[Peter Mrhar]] *[[Tilyen Mucik]] *[[Jože Mušič]] *[[Niko Mušič]] *[[Mare Mutić]] ==N== *[[Peter Naglič]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Valter Nanut]] *[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]] *[[Carmen Narobe]] *[[Savo Nedeljkov]] *[[Nik Erik Neubauer]] *[[Niko Nikolčič]] - Matužinov *[[Dejan Nikolić]] *[[Sašo Niskač]] *[[Ivan Noč]] ? *[[Danica Novak]] *[[Iva L. Novak]] *[[Jani Novak (1967)]] *[[Jaro Novak]] *[[Sandi Novak]] *[[Boris Novković]] == O == *[[Alojz Ojsteršek]] *[[Žiga Okorn]] *[[Matjaž Omerzel]] *[[Mojca Opresnik]] *[[Stanko Oražem]] (1887-1965) *[[Vito Oražem]] (holograf) *[[Alojz Orel]] (1918-2002, Istra) *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Miran Orožim]] *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]] *[[Štefan Oštir]] *[[Aleksander Ota]] *[[Tomaž Ovčak]] *[[Alen Ožbolt]]? *[[Jani Orehek]] == P == *[[Justina Hermina Pacek]] *[[Vladimir Pajek]] *[[Kristijan Pajer]] *[[Milan Pajk]] *[[Volbenk Pajk]] *[[Tanja Pak]] *[[Domen Pal]] *[[Milan Papež]] *[[Marjan Paternoster]] *[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'') *[[Gregor Pavlin]] *[[Fran Pavlin]] *[[Miran Pavlin (fotograf)]] *[[Matija Pavlovec]] *[[Alojz Pavšič]] (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) *[[Gianni Pečar]] *[[Urška Pečnik]] *[[Milenko Pegan]] *[[Andreja Peklaj]] *[[Josip Pelikan]] *[[Matej Peljhan]] *[[Janez Pelko]] *[[Zvone Pelko]] *[[Rok Peric]] *[[Andrej Perko (fotograf)]] *[[Miha Perne]]? *[[France Peršak]]? *[[Borut Peršolja]]? *[[Branko Petauer]] *[[Jože Petek]] *[[Matej Petelin]] *[[Borut Peterlin]] *[[Jani Peternelj]] *[[Viktor Petkovšek]]''?'' *[[Marjan Pfeifer]] *[[Miran Pflaum]] *[[Marko Pigac]]? *[[Veno Pilon]] *[[Luka Pintar (zdravnik)]] *[[Tihomir Pinter]] *[[Dušan Pirih Hup]] *[[Urška Pirjevec]] *[[Silvan Pittoli]] *[[Herman Pivk]] *[[Mateja Pivk]] *[[Mavric Pivk]] *[[Jurij Pivka]] *(Libero Pizzarello : Koper>Italija) *[[Tomaž Planina]] (jamski) *[[Boža Pleničar]] *[[Zora Plešnar]] (1925-2021) *[[Tanja Plevnik]] *[[Valentina Počkaj]] *[[Alja Podgornik]] *[[Dušan Podgornik]] *[[Janez Podnar]] *[[Rafael Podobnik]] *[[Matej Podrekar]] (naravoslovni) *[[Ana Pogačar]] *[[Kaja Pogačar]]? *[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]] *[[Gregor Pohleven]] *[[Peter Pokorn]] (st.) *[[Peter Pokorn ml.]] *[[Florijan Poljšak]] (naravoslovni) *[[Marko Polutnik]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Robert Potokar]] *[[Stane Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Sandra Požun]] *[[Gregor Preac]] *[[Primož Predalič]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Urša Premik]] *[[Nina Premk]] *[[Ferdo Premru]] *[[Andrej Prešeren]] *[[Matjaž Prešeren]] *[[Jakob Prešern]] *[[Vitomir Pretnar]] *[[Pia Prezelj]] *[[Marko Prezelj]] *[[Andrej Prijatelj]] *[[Jaka Prijatelj]] *[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] *[[Nada Primožič]] *[[Boris Prinčič]] *[[Josko Prinčič]] *[[Loredana Prinčič]] *[[Jože Pristavec]] *[[Martin Prosen]] *[[Marko Pršina]] *[[Jurij Puc]] *[[Boštjan Pucelj]] *[[Janez Avguštin Puhar|Janez (Avguštin) Puhar]] *[[Mitja Puhar]] *[[Maruša Puhek]] *[[Janez Pukšič]] *[[Benka Pulko]] *[[Nastja Pungračič]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Smiljan Pušenjak]] *[[Matej Pušnik]] ==R== *[[Bojan Radin]] *[[Gregor Radonjič]] *[[Sandi Radovan]] *[[Bojan Radovič]] *[[Vekoslav Rajh]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Uroš Ravbar]] *[[Andreja Ravnak]] *[[Janko Ravnik]] *[[Klemen Razinger]] *[[Aljoša Rebolj]] *[[Aleksander Remec]] *[[Jela Repič]] *[[Marjan Richter]] (podvodni) *[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Tatjana Rodošek]] *[[Ana Roj]] *[[Uroš Rojc]] *[[Daniel Rojšek]] Danč *[[Peter Rombo]] *[[Matic Romih]] *[[Mladen Romih]] *[[Aleš Rosa]] *[[Lucija Rosc]] *[[Igor Rosina, fotograf]] *[[Martin Rotovnik]] *[[Goran Rovan]] *[[Nik Rovan]] *[[Samo Rovan]] *[[Martin Rovšček]] *[[Davorin Rovšek]] *[https://valentinrozman.si Valentin Rozman] *[[Zoran Rožič]] *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] *[[Matej Rupel]] *[[Bojan Rupnik]] *[[Jože Rupnik]] *[[Matjaž Rus]] *[[Jadran Rusjan]] *[[Matjaž Rušt]] *[[Dušan Rutar]]? *[https://sites.google.com/view/koljarudasphotography/home Kolja Rudaš] == S == *[[Oton Sadar]] *[[Katarina Sadovski]] *[[Eva Sajovic]] *[[Bojan Salaj]] *[[Boris Salobir]] *[[Gregor Salobir]] *[[Blaž Samec]] *[[Denis Sarkić]] *[[Ajda Schmidt]] *[[Erno Sebastian]] *[[Gregor Sečen]] *[[Damijan Sedevčič]] *[[Nataša Segulin]] *[[Boštjan Selinšek]] *[[Bojan Senjur]] *[[Janez Sever]] *[[Nina Sever]] *[[Olja Simčič Jerele]] *[[Slobodan Simič-Sime]] *[[Jelka Simončič]] *[[Vlastja Simončič]] *[[Janko Simonič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Matej Sitar]] *[[Nadja Skale]] *[[Tomaž Skale]] *[[Vinko Skale]] *[[Janko Skerlep]] *[[Ana Skobe]] *[[Peter Skoberne]] *[[Vili Skok]] *[[Klemen Skubic]] *[[Niko Sladič]] *[[Bor Slana]] *[[Silvo Slapar]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maja Slavec]] *[[Alenka Slavinec]] *[[Klavdij Sluban]] *[[Ana Sluga]] *Borut Sluga *Dejan Sluga (galerist) *[[Marjan Smerke]] *[[Katja Smolar]] *[[Slavko Smolej]] *[[Tina Smrekar]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Albert Staržik]]? *[[Katarina Staut]] *France Stele (1934-2011) *France Stele (*1955) *[[Bojan Stepančič]] *[[Nicefor Stepančič]] *[[Jošt Stergaršek]] *[[Marjan Stojko]] *[[Tone Stojko]] *[[Simon Stojko Falk]] *[[Fran Stres]] *[[Boris Strmšek]] *[[Simon Strnad]] *[[Jurij Struna]] *[[Lado Stružnik]] *[[Jože Suhadolnik]] ==Š== *[[Maks Šeber]] *[[Edi Šelhaus]] *[[Julijana Šelhaus]] *[[Bojan Šenet]] *[[Marjan Šenica]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Vinko Šeško]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Smiljan Šiška]] *[[Maja Šivec]] *[[Franc Šivic]] *[[Špela Šivic]] *[[Igor Škafar]] *[[Tone Škarja]] *[[Dušan Škerlep]] *[[Fedor Škerlep]] *[[Miha Škerlep]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Primož Škof]] *Tadej Škofic (arhitekturni) *[[Danilo Škofič]] *[[Špela Škulj]] *[[Josip Šlajmer]] *(Iztok Šmajs - Muni) *[[Viktor Šmid]] *[[Matija Šircelj]] (astronomski) *[[Bojan Šnut]] *[[Nino Špacapan]] *[[Luka Šparl]] (naravoslovni) *[[Božo Štajer]] *[[Matej Štalcer]] *[[Tone Štamcar]] *[[Urban Štebljaj]] *[[Dominik Šteiner]] *[[Jana Štok]]? *[[Jendo Štoviček]] *[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]] *[[Jane Štravs]] *[[Darja Štravs Tisu]] *[[Jože Štucin]] *[[Andrej Štular]]? *[[Milan Štupar]] *[[Anton Šušteršič]] *[[Jernej Šušteršič]] *[[Miloš Švabić]]? *[[Cveto Švigelj]] ==T== *[[Boštjan Tacol]] *[[Vanja Tajnšek]] *[[Andrej Tarfila]] *[[Matjaž Tančič]] *[[Teotim Logar Zorn]] *[[Tjaša Gnezda]] *[[Boštjan Tacol]] *[[Janez Tarman]] *[[Bogo Tavčar]] *[[Darjo Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Vinko Tavčar]] *[[Franc Temelj]] *[[Alenka Teran Košir]]? *[[Simon Tihec]] *[[Robert Tisnikar]] *[[Blaž Tišler]] *[[Matej Tomažin]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Nika Tomažinčič]] *[[Matija Tomc (fotograf)]] *([[Davorin Tome]] - naravoslovni) *[[Stanko Tominšek]] (planinski) *[[Bojana Tomše]] *[[Ivan Tomše]] *[[Sanja Tošić]] *[[Nejc Trampuž]] *[[Anton Tratnik]] *[[Jernej Trnkoczy]] *[[Ubald Trnkoczy]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Dare Trobec]] *[[Rok Tržan]] *[[Brane Tuma]] *[[Branko Turin]] *[[Tom Turk]] (podvodni) ==U== * [[Aleksander Uderman]] * [[Peter Uhan]] *[[Nejc Urankar]] *[[Gorazd Uršič]] *[[Brane Usenik]] ==V== *[[Aleksandra Vajd]] *[[Lovro Vakselj]] *[[Boris Valenčič]] *Ivan Varl *[[Maja Vauda]] *[[Živa Vaukan]] *[[Tadej Vaukman]] *[[Alenka Veber]] *[[Vinko Vedlin]] *[[Tomaž Velechovsky]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ? *[[Ciril Velkovrh]] *[[Petra Vencelj]] *[[Slavko Vengar]] *Tim Vengust *[[Marjan Verč]] *[[Neta Vergan]] *[[Metka Vergnion]] *[[Tanja Verlak]] *[[Fran Vesel]] *[[Žare Veselič]] *[[Franjo Veselko]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Viktor Vičič]] *[[Damijan Vidic]] *[[Leon Vidic, fotograf]] *[[Mitja Vidmar]] *[[Stane Vidmar (fotograf)]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Anton Vilar]] *[[Borut Vild]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Franci Virant]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Samo Vidic]] *[[Zoran Vidrih]] *? Vilhar *[[Jaka Vinšek]] *[[Žiga Virc]] *[[Andrej Viršček]] *[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]] *[[Vlado Vivod]] *[[Janez Vlachy]] *[[Andrej Vodopivec]] *[[Voranc Vogel]] *[[Boris Voglar]] *[[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] *[[Zdenko Vogrič]] *[[Martin Vogrič Dežman]] *[[Zoran Vogrinčič]] *[[Andrej Voje]] *[[Tomaž Vojvoda]] *[[Davorin Volavšek]] *[[Tjaša Volčič]] *[[Karl Vouk]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Tomaž Vrabič]] *[[Matej Vranič]] *[[Jože Vrč]] *[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'') *[[Matjaž Vrečko]] *[[Franjo Vršič]] *[[Fran Vršnak]] *[[Drago Vuica]] *[[Bogdan Vuk]] (astrofotograf) ==W== *[[Dunja Wedam]] *[[Matjaž Wenzel]] ==Z== *[[Jožica Zafred]] *[[Uroš Zagožen]] *[[Brane Zalar]] *[[Jožef Zalar]] *[[Sonja Zalar Bizjak]] *Janez Zalaznik *[[Matej Zalokar]] *[[Petra Zalokar]] *[[Simon Zamar]] *[[Igor Zaplatil]] *[[Marjan Zaplatil]] *[[Marko Zaplatil]] *[[Ana Zavadlav]] *[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]] *[[Viljem Zavadlav]] *[[Danijel Zavratnik]] *[[Smiljan Zavrtanik]] *[[Jožef Zazula]] *[[Aleš Zdešar]] *[[Miro Zdovc|Miro(slav) Zdovc]] *[[Ana Zibelnik]] *[[Stanko Zidar]] (&sin [[Orlando Zidar]]) *[[Cveto Zlate]] *[[Manja Zore]] *[[Matic Zorman]] *[[Janez Zrnec]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Dani Zupan]] *[[Viljem Zupanc]] *[[Blaž Zorko]] *[[Primož Zorko]] *[[Branko Zorovič]] *[[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] *[[Milijan Zupančič]] *[[Šimen Zupančič]] *[[Andreja Zupanec Bajželj]] *[[Dejan Zvonar]] *[[Žiga Zwitter]] ==Ž== *[[Špela Žabkar]] *[[Brane Žalar]] *[[Janez Žalig]] *[[Peter Žargi]] *[[Anton Žbogar]] *[[Rajko Žbogar]] *[[Jože Žerjal]] *[[Katja Žerko]] *[[Nada Žgank]] *[[Aleš Žiberna]] *[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]] *[[Damjan Žibert]] *[[Antonio Živkovič]] *[[Borut Živulović]] *[[Srdjan Živulović]] *[[Žiga Živulović]] *[[Rok Žlebnik]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Aljaž Žnidaršič]] *[[Tadej Žnidarčič]] *[[Joco Žnidaršič]] *[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?) *[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021) *[[Julijan Žnidaršič]]? *[[Matjaž Žnidaršič]] *[[Nina Žnideršič]] *[[Metka Žulič]] *[[Rebeka Žvagen]] *[[Anton Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|*]] kg3c8m09de0ihm94pd21h8miyri3gv6 0 73103 6768130 6766914 2026-10-21T11:24:28Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6768130 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lučka Abram]] *[[Maruška Agrež]] *[[Kozma Ahačič]] *[[Martin Ahlin]] *[[Jurij Alič]] *[[Ema Andoljšek]] *[[Špela Arhar Holdt]] *[[Simon Atelšek]] *[[Branko Ažman]] == B == * [[Matjaž Babič]] * [[Saša Babič]] * [[Vanda Babič]] * [[Jasna Baebler]] * [[Anton Bajec]] * [[Marija Bajzek Lukač]] * [[Tatjana Balažic Bulc]] * [[Júlia Bálint Čeh]] * [[Friderik Baraga]] (1797–1868) * [[Samanta Baranja]] * [[Anton Bartel]] * [[Andrej Bartol]] * [[Urban Batista]] * [[Marjana Baumgarten Briški]] * [[Kasilda Bedenk]] * [[Agnieszka Będkowska Kopczyk]] * [[Ana Beguš]] * [[Gašper Beguš]] * [[Andrej Bekeš]] * [[Mojca Belak]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Francka Benedik]] * [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] * [[Juan Benigar]] * [[Anja Benko]] * [[Zdenka Beran]] * [[Sonja Berce]] * [[Simona Bergoč]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Marja Bešter Turk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[Janko Bezjak]] * [[France Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Marija Bidovec]] * [[Franc Bilc]] * [[Maja Bitenc]] * [[Zvonko Bizjak]] * [[Aleksandra Bizjak Končar]] * [[Aleš Bjelčevič]] * [[Dana Blaganje]] * [[Ksenija Bogetić Pejović]] * [[Adam Bohorič]] (~1520–1596) * [[Ljudmila Bokal]] * [[József Bókor]] * [[Marija Bolta]] * [[Janez Božič (duhovnik)]] * [[Stojan Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Valter Braz]] * [[Franc Breckerfeld]] * [[Anton Breznik (1881–1944)]] * [[Aleksandra Brezovec]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Mojca Brglez]] * [[Jožef Briginel]] * [[Mihaela Brumen]] * [[Stanko Bunc]] * [[Lara Burazer]] == C == * [[Oroslav Caf]] ([[1814]]-[[1874]]) * [[Dubravka Celinšek]] * [[Jadranka Cergol]] *[[Majda Cibic]] Cergol * [[Matej Cigale]] ([[1819]]-[[1889]]) *[[Fanny Susan Copeland]]? *[[Rada Cossutta]] *[[Franco Crevatin]] *Oliver Currie *[[Ljudmila Cvetek Russi]] *[[Slavko Cvetek]] * [[Varja Cvetko Orešnik]] == Č == *[[Janko Čar]] *[[Matija Čep]] *[[Metod Čepar]] *[[Danica Čerče]] *[[Ivana Černelič]] *([[Mirko Černič]]) *[[Manca Černivec]] *[[Anton Čižman]]? *[[Josip Čižman]]? *[[Lucija Čok]] *[[Bojan Čop]] *[[Dušan Čop]] *[[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] ([[1797]]-[[1835]]) *[[Rosana Čop]] *[[Rajmund Čuček]] *[[Darko Čuden]] == D == *[[Peter Dajnko]] *[[Roberto Dapit]] *[[Margaret Davis]] *[[Anton Debeljak]] *[[Janez Debevec]] *[[Narcis Dembskij]] *[[Aleksandra Derganc]] *[[Slavko Deržek]] *[[Tamara Ditrich]] *[[Duša Divjak Race]] * [[Helena Dobrovoljc]] *[[Kaja Dobrovoljc]] * [[Anton Dokler]] * [[Marijan Dokler]] *[[Kaja Dolar]] *[[Janez Dolenc]]? *[[Milan Dolgan]] *[[Nataša Domadenik]] (por. ''Detič'') *[[Teodor Domej]] *[[Silvester Domicelj]] *[[Akoš Dončec]] *[[Katja Drnovšek]]? *[[Josip Drobnič]] *[[Marko Drobnjak]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] == Đ == * [[Maja Đukanović]] == E == * [[Janez Erat]] * ([[Edo Erzetič]]) == F == *[[Melanija Larisa Fabčič]] *[[Diomira Fabjan Bajc]] *[[Jože Faganel]] ? *[[Tanja Fajfar]] *[[Ina Ferbežar]] *[[Franc Ferk]]? *[[Fedora Ferluga-Petronio]] *[[Alja Ferme]] *([[Goran Filipi]]) *[[Jože Filo]] *[[Mateja Forte]] *[[Jasmin Franza]] *[[Franc Friedl]]? *[[Jože Ftičar]]? * [[Metka Furlan]] == G == *[[Mateja Gaber]] *[[Dejan Gabrovšek]] *[[Dušan Gabrovšek]] *[[Apolonija Gantar]] *[[Velemir Gjurin]] *[[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]]) *[[Nataša Gliha Komac]] *[[Darja Globevnik]] (Žorga-G.) *[[Joža Glonar]] *[[Alenka Gložančev]] *[[Neva Godini]]-Godnič? *[[Lara Godec Soršak]]? * [[Marija Golden]] * [[Janko Golias]] * [[Nina Golob]] * [[Tina Golob]] * [[Katarina Gomboc Čeh]]? *[[Mateja Gomboc]] *[[Vojko Gorjanc]] *[[Januška Gostenčnik]] *[[Anton Grad]] *[[Martin Grad]] *([[Janez Gradišnik]]) * [[Marc L. Greenberg]] * Kristina Gregorčič * [[Matejka Grgič]] *[[Majda Grmek]] *[[Milan Grošelj]] *[[Nada Grošelj]] *[[Ada Gruntar Jermol]] *[[Mita Gustinčič Pahor]] *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *[[Juraj Habdelić|Jurij Habdelič]] *([[László Hadrovics]]) *[[Stanislav Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Milena Hajnšek Holz]] *[[Nanika Holz]] *[[Hipolit Novomeški]] *[[Kristina Hmeljak Sangawa]] *[[Mateja Hočevar Gregorič]] *[[Luka Horjak]] *Mojca in [[Sonja Horvat]] *[[Davorin Hostnik]] ([[1853]] - [[1929]]) *[[Nataša Hribar]] *[[Matej Hriberšek]] *[[Ladislav Hrovat]] *[[Damjan Huber]] *[[Marjeta Humar]] == I == * [[Gašper Ilc]] * [[Aleksander Isačenko]] * [[Martin Ivanetič]]? * [[Barbara Ivančič Kutin]] == J == *[[Vladislav Jagodic]] *[[Nataša Jakop]] *[[Tjaša Jakop]] *[[Franc Jakopin]] * [[Primož Jakopin]] *[[Harald Jaksche]] *[[Marija Jamar-Legat]]? *[[Anton Janežič]] *[[Marija Janežič]] *[[Anton Janko]] *[[Jurij Japelj]] *[[Mojca Jarc]] *[[Urban Jarnik]] *[[Anton Jehart]] *[[Alenka Jelovšek]] * [[Alojz Jembrih]] *[[Mateja Jemec Tomazin]] *[[Elizabeta Mojca Jenko]] * [[Elza Jereb]] *[[France Jesenovec]] * [[Marko Jesenšek]] * [[Vida Jesenšek]] *[[Martin Jevnikar]] *[[Marija Jež Grgič]] *[[Janoš Ježovnik]] *[[Jožica Jožef Beg]]? * [[Hermina Jug-Kranjec]] *[[Janko Jurančič]] *[[Klementina Jurančič Petek]] * [[Peter Jurgec]] * [[Andraž Jurtela]] *([[Janez Justin]]) *[[Dunja Jutronić]] *[[Fran Juvančič]] *[[Rudolf Južnič]] *([[Stane Južnič]]) == K == *[[Anton Kacin]] *[[Mateja Kadivec]] *[[Vatroslav Kalenić]] *[[Monika Kalin Golob]] *[[Stanko Kamenšček]]? *[[Ženja Kansky]] *[[Matija Karba]] *[[Jože Karba]]? *[[Pavel Karlin]] *[[Ludvik Karničar]] *[[Franc Kattnig]]? *[[Majda Kaučič Baša]] *[[Monika Kavalir]] *[[Jerneja Kavčič]] *[[Janez Keber]] *[[Jakob Kelemina]] * [[Karmen Kenda - Jež]] * [[Boris Kern]] * [[Apolonija Klančar Kobal]] *[[Iva Klemenčič]] * [[Simona Klemenčič]] *[[Slavo Klemenčič]] *[[Stanko Klinar]] *[[Anka Kline]] *([[Rudolf Friderik Knapič]]) *[[Mihaela Knez]] *[[Rok Kobal]] *[[Alenka Kocbek]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Nike Kocijančič Pokorn]]? * [[Polonca Kocjančič]] *[[Rudolf Kolarič]] *[[Mihaela Koletnik]] *[[Anna Kóllath]] *[[Nataša Komac]] (gl. Gliha) *[[Smiljana Komar]] *[[Tatjana Komarova]] *[[Mojca Kompara Lukančič]] * [[Jernej Kopitar]] ([[1780]]-[[1844]]) *[[Silvester Kopriva]], tudi Kopriva, Silvo, 1908-1991 *[[Metka Kordigel]] Aberšek *[[Tomo Korošec]] *[[Viktor Korošec]] *[[Vladimir Kos]] *[[Albert Kosmač]]? *[[Polona Kostanjevec]] *[[Petra Kostelec]] *[[Borislava Košmrlj Levačič]] *[[Silvin Košak]] *[[Lea Košmrlj]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] *[[Janko Kotnik]] *[[Stanko Kotnik]]? *Marija Kovač? *[[Vesna Kovač, pevka|Vesna Kovač]] * [[Irena Kovačič]] *[[Krištof Jacek Kozak]]? *[[Ivana Kozlevčar Černelič]] *[[Janez Krajnc]] *[[Mira Krajnc Ivič]] *[[Tadej Kralj]] * [[Simona Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Gregor Krek]] *[[Miroslav Krek]] *[[Simon Krek]] * [[Sebastijan Krelj]] ([[1538]]-[[1567]]) *[[Uršula Krevs Birk]] * [[Martina Križaj Ortar]] *[[Franc Križman]] *[[Jožef Križman]] *[[Mirko Križman]] *[[Domen Krvina]] * [[Erika Kržišnik]] *[[Vlasta Kučiš]] *[[Melita Kukovec]] *[[Marjan Kulčar]] *[[Blaž Kumerdej]] *[[Mojca Kumin Horvat]] *[[Dušica Kunaver]]? *[[Olga Kunst Gnamuš]] *[[Ivan Kunšič]] *[[Rok Kuntner]] *[[Koloman Kvas]] == L == *[[Meta Lah]] *[[Herta Lausegger]] *[[Branka Lazar]] *[[Vesna Lazović]] *[[Ksenija Leban]] *[[Rada Lečič]] *[[Nina Ledinek]] *[[Andreja Legan Ravnikar]] *[[Lia Legiša]] *[[Lino Legiša]] *[[Melita Lemut Bajec]] *[[Jakob Lenardič]] *[[Lena Lenček]] * [[Rado Lenček]] *[[Tina Lengar Verovnik]] *[[Andrea Leskovec]] *[[Fran Levstik]] *[[David Limon]] *[[Alja Lipavic Oštir]] *[[Jože Lipnik]] ? *[[Albina Lipovec]] * [[Frančiška Lipovšek]] *[[Nataša Logar]] (-''Berginc'') *[[Tine Logar]] *[[Tone Logar]] *[[Tomaž Longyka]] *[[Dušan Ludvik]] == M == * [[Ivan Macun]] *[[Franjo Magdič]] *[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]]? *[[Barbara Majcenovič Kline]] * [[Viktor Majdič]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Jasna Makovec Černe]] *[[Franc Malavašič]] *[[Christina Manouilidou]] *[[Karin Marc Bratina]] *[[Marko Marinčič]] *[[Jasmina Markič]] *[[Mihael Markič]] ? *[[Franjo Marn]] *[[Josip Marn]] * [[Franc (Lanko) Marušič]] * [[Tatjana Marvin]] Derganc *[[Herta Maurer-Lausegger]] *[[Darja Mazi Leskovar]] *([[Hieronim Megiser]]) *[[Pavle Merkù]] *[[Maja Melinc Mlekuž]] * [[Majda Merše]] *[[Drago Mertelj]] *[[Franc Serafin Metelko]] *[[Matej Meterc]] *[[Joža Meze]] *[[Adriana Mezeg]]? *[[Maja Mezgec]] *[[Mija Michelizza]] *[[Janez Mihelčič]] *[[Erika Mihevc Gabrovec]] *[[Tjaša Miklič]] * [[Fran Miklošič]] ([[1813]]-[[1891]]) *[[Janez Miklošič]]? *[[Inka Mikluž-Štrukelj]] *[[Vesna Mikolič]] *[[Tamara Mikolič Južnič]] *[[Anton Mikuš]] *[[Radivoj Franciscus Mikuš|Radivoj F. Mikuš]] *[[Milena Milojević Sheppard]] *[[Irena Mirnik Prezelj]]? *[[Tanja Mirtič]] *[[Petra Mišmaš]] *[[Doris Mlakar Gračner]] *[[Janko Moder]] *[[Izidor Modic]] *[[Nagisa Moritoki Škof]] *[[Uroš Mozetič]]? *[[Janez Mrdavšič]] *[[Oton Muhr]] *[[Francek Mukič]]? *[[Jakob Müller]] *[[Anton Murko]] * [[Matija Murko]] *[[Ana Marija Muster]] (Nanika Muster Čenčur) == N == *[[Martin Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Jožica Narat]] *[[Vladimir Nartnik]] *[[Ivan Navratil]] * [[Albina Nećak-Lük]] *[[Davorin Nemanič]] *([[Gerhard Neweklowsky]]) *[[Mojca Nidorfer]] *[[Gjoko Nikolovski]] * [[France Novak]] *[[Vilko Novak]] *[[Sonja Novak Lukanović]] == O == *[[Pavel Obersteiner]] *[[Vatroslav Oblak]] *[[Jera Oman]] *[[Franc Omerza]] *[[Irena Orel]] *[[Silvana Orel Kos]] * [[Janez Orešnik]] * [[Martina Orožen]] * [[Iztok Osojnik]]? * [[Karel Oštir]] *[[Juan Carlos Oven]] *[[Irma Ožbalt]]? *[[Martina Ožbot Currie]] == P == *[[Franc Pacheiner]] *[[Vlasta Pacheiner Klander]] *[[Kristina Pahor de Maiti Tekavčič]] *[[Nina Pahor]] *Jozef Pallay *Jožef Papp? *[[Joseph Paternost]] *[[Katerina Paternost]] * [[Avgust Pavel]] *[[Dušan Pavlič]] *[[Matic Pavlič]] *[[Karl Pečnik]]? *Vid Dominik Pen(n) *[[Andrej Perdih]] * [[Gregor Perko]] *[[Mojca Perkon Kofol]] *[[Majda Perne]] ([[Majda Merše]]) *[[Rajko Perušek]] *[[Robert Petaros]] *Urška Petek? *[[Marija Mojca Peternel]]? *[[Janez Petkovšek]]? *[[Špela Petric Žižić]] * [[Teodor Petrič]] *[[Marija Petrov Slodnjak]] *[[Mateja Petrovčič]] *[[Tanja Petrović]]? * [[Mateja Pezdirc Bartol]] *[[Barbara Pihler Ciglič]] *[[Mira Pihler]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] *[[Nataša Pirih Svetina]] *[[Marta Pirnat Greenberg]] *[[Viktor Pirnat]]? *[[Žiga Pirnat]]? *[[Agnes Pisanski Peterlin]] *[[Milena Piškur]]? *([[Leonid Pitamic]])? *[[Karmen Pižorn]]? *[[Katja Plemenitaš]] *[[Maks Pleteršnik]] *[[Melita Počkar]] (Marija Pirc) *[[Katarina Podbevšek]] *[[Štefan Podboj]] *[[Josip Podgoršek]] *[[Saša Podgoršek]] * [[Vladimir Pogačnik]] * [[Breda Pogorelec]] *[[Heinz-Dieter Pohl]]? *[[Marko Pohlin]] *[[Jožef Poklukar]] *[[Avgust Pokorn]]? *[[Janja Polajnar Lenarčič]] *[[Justina Popac]] *[[Damjan Popič]] *''Janez Valentin Sigmund''/[[Žiga Popovič]] *[[Ina Poteko]] *[[Aneta Potočnik]] *[[Boleslav Povšič]] *[[Breda Požar]]? *[[Vesna Požgaj Hadži]] *[[Zvonka Praznik]] *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] *[[Tomaž Prelokar]] * [[Francka Premk]] *[[Nikolaj Preobraženski]] *[[Janez Nepomuk Primic]] *[[Erich Prunč]] *[[Simona Pulko]]? == R == *[[Duša Race]] *[[Božo Radovič|Božo (Natalino) Radovič]] *[[Bernard Rajh]] *[[Atilij Rakar]]? *[[Engelbert Rakovec]] *[[Rudolf Rakuša]] (esperantist) * [[Fran Ramovš]] ([[1890]]-[[1952]]) * [[Pia Rednak]] *[[Vera Remic Jager]]? *[[Ana Renčelj|Ana (Marija) Renčelj]] *[[Luka Repanšek]] *([[Milan Rešetar]]) *[[Cvetka Rezar]] * [[Jakob Rigler]] * [[Damjan Ristić]] * [[Maks Robič]]? *[[Neža Rojko]] *[[Jurij Rojs]]? *[[Pavel Rostohar]]? *[[Veronika Rot Gabrovec]] *[[Maja Rotter]] *[[Tadeja Rozman]] *[[Jutka Rudaš]] *[[Mirko Rupel]] *([[Marija Rus]] 1921-2019) *[[Vida Rus]] == S == *[[Linda Sadnik Aitzetmüller]] *[[Mitja Saje]] *[[Tomaž Sajovic]] *[[Irena Samide]]? *[[Krištof Savski]] *[[Janez Scheinig]] (Šajnik) *[[Anton Schellander]] *[[Mojca Schlamberger Brezar]] *([[Éva Schwetter]]) *[[Klaudija Sedar]] *([[Peter Semolič]]) *[[Marjeta Senčar Bohinjec]] *[[Saša Sernec]] *[[Urška Sešek]] *[[Jože Sever]] *[[Chikako Shigemori Bučar]] *[[Eva Sicherl]] *[[Dragotin Simandl]] *[[Marko Simonović]] *[[Eliza Skalicky]]? *[[Jože Skaza]] *[[Janez Skela]] *[[Jožef Srbinšek|Jožef Skrbinšek]] *[[Andrej E. Skubic]] *[[Mitja Skubic]] *[[Vika Slabe]] *[[Franc Slivnik]] *([[Ivan Slokar]]) * [[Vera Smole]] *[[Mojca Smolej]] *[[Viktor Smolej]] *[[Maja Smotlak]] *[[Andrej Snedec]] *[[Jerica Snoj]] (r. Kavčič) * [[Marko Snoj]] *[[Josip Sodja|Josip (Jože) Sodja]] * [[Cvetka Sokolov]] *[[Gabrijela Sorman]] *[[Dimitrij Sovre]] *[[Helena Spanring]] *[[Liliana Spinozzi Monai]] * [[Tatjana Srebot Rejec]] *[[Anita Srebrnik]] * [[Marko Stabej]] * [[Leopold Stanek]]? * [[Petra Stankovska]] *[[Janez Stanonik]]? *[[Vasilka Stanovnik]] *[[Sonja Starc]] *[[Penka Stateva]] *[[Johannes Jacobus Steenwijk|Johannes Jacobus (Han) Steenwijk]] *[[Dragi Stefanija]] *[[Adrian Stegovec]] *[[Arthur Stepanov]] * [[David Stermole]] * [[Andrej Stopar]] *[[Irena Stramljič Breznik]] *([[Hildegard Striedter-Temps]]) *[[Mojca Stritar Kučuk]] *[[Anja Strojin Štampar]]? *[[Đurđa Strsoglavec]] *[[Alojzij Strupi]] *[[Helena Stupan]] (r. Tominšek) *[[Katja Sturm-Schnabl]] *[[Namita Subiotto]] *[[Jože Suhadolc]] *[[Stane Suhadolnik]] *[[Lovro Sušnik]] *[[Miha Sušnik]] *[[Slavko Sušnik]] *[[Vaso Suyer]]? *[[Luka Svetec]] == Š == * [[Nada Šabec]] *[[Agata Šega]] *[[Meta Šega Potokar]] *[[Polonca Šek Mertük]] * [[Matej Šekli]] *[[Anton Šepetavc]]? *[[Vinko Šercl]] (1843-1906) *[[Cvetka Šeruga Prek]] (strok. za izreko) *[[Marjana Šifrar Kalan]] *([[Mate Šimundić]]) *[[Ivanka Šircelj Žnidaršič]] * [[Alenka Šivic Dular]] *[[Tanja Škerlavaj]] *[[Stanko Škerlj]] *[[Jožica Škofic]] *[[Stanislav Škrabec]] ([[1844]]-[[1918]]) *[[Katja Škrubej]]? *[[Manja Škrubej]] *[[Sergij Šlenc]] *[[Matej Šmalc]]?/[[Matevž Šmalc]] *[[Janez Leopold Šmigoc]] *[[Jakob Šolar]] *[[Janez Šolar]]? *[[Mojca Šorli]] *[[Miran Špelič]]? *[[Milan Štante]] ([[1930]]-[[1999]]) *[[Rozka Štefan]] *[[Franc Štiftar]] *[[Karel Štrekelj]] *[[Inka Štrukelj]] (Inka Mikluž-Štrukelj) * [[Saška Štumberger]] *[[Franc Šturm]] *[[Vida Šturm]] *[[Josip Šuman]] *[[Klara Šumenjak]] *([[Jelica Šumič Riha|Jelica Šumić Riha]]) *[[Rastislav Šuštaršič]] == T == *[[Alojzij Tavčar]] *[[Cvetana Tavzes]] *[[Nataša Terbovšek Coklin]] *[[Karmen Teržan Kopecky]] *[[Lucien Tesnière]] *[[Hotimir Tivadar]] *[[Suzana Todorović]] *[[Emil Tokarz]] * [[Ivan Tominec]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Josip Tominšek]] *[[Vlasta Tominšek]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Ivan Topolovšek]] * [[Jože Toporišič]] ([[1926]]-2014) *[[Silvo Torkar]] *[[Alenka Tratnik]] *[[Andreja Trenc]] *[[Ivan Trinko]]? * [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] *[[Marko Trobevšek]]? *[[Mitja Trojar]] *([[Davorin Trstenjak]]) *[[Olga Trtnik]] por. Rossettini *[[Vladka Tucovič]] *[[Henrik Tuma]] *[[Boštjan M. Turk]] *[[Maja Turnher Miklavc]]? == U == *[[Mladen Uhlik]] *[[Natalija Ulčnik]] *[[Fedora Umek]] *[[Jerneja Umer Kljun]] *[[Drago Unuk]] *[[Veronika Urank-Olip]] *[[Boris Urbančič]] *[[Janja Urbas]] *[[Viljem Urbas]] == V == *Damjan Vahen (esperantist) *[[Urška Valenčič Arh]] *[[Matija Valjavec]] *[[Alenka Valh Lopert]] *[[József Varga]] *[[Sonia Vaupot]] *[[Franc Verbinc]] *[[Darinka Verdonik]] *[[Tina Verovnik]] *[[Branislava Vičar]] *[[Ada Vidovič Muha]] *[[Primož Vitez]] *[[France Vodnik]]? * [[Valentin Vodnik]] *[[Božo Vodušek]] * [[Jerica Vogel]] *[[Nastja Vojnovič]]? *[[Jana Volk]] *[[Ines Voršič]] *[[Urška Vranjek Ošlak]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[France Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] * [[Tatjana Vučajnk]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] == W == * [[Peter Weiss (razločitev)|Peter Weiss]] == Z == *[[Renata Zadravec Pešec]] *[[Mihael Zagajšek]] *[[Janez Zalokar]] *[[Pavel Zdovc]] *[[Melita Zemljak Jontes]] *[[Jana Zemljarič Miklavčič]] *[[Janko Zerzer]] *[[Jana Zidar Forte]] *[[Luka Zima]] *[[Stanislav Zimic]]? *[[Marija Zlatnar Moe]]? *[[Gruša Zlobec]]? * [[Janez Zor]] *[[Zinka Zorko]] *[[Anja Zorman]] * [[Marina Zorman]] *[[Nubia Zrimec]] *[[Nives Zudič Antonič]] *[[Danila Zuljan Kumar]] *[[Jakob Zupan]] *[[Nina Zver]] *[[Ana Zwitter Vitez]] == Ž == *[[Jošt Žabkar]] *[[France Žagar]] *([[Igor Ž. Žagar]]) *[[Mojca Žagar Karer]] *[[Rok Žaucer]] *[[Andrejka Žejn]] *[[Andreja Žele]] *[[Mirjana Želježič]] *[[Gregorij Žerjav]] *[[Adela Žgur]] *[[Sašo Živanović]] *[[Janja Žmavc]]? *[[Darja Žorga Globevnik]] *[[Davorin Žunkovič]] *[[Franc Žužek]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] *[[Seznam slovenskih filologov]] *[[Seznam slovenskih leksikografov]] *[[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti UL]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci|*]] qwa1pnpwti8l0v0u5qan7ddt5z70n36 0 73621 6768132 6750605 2026-10-21T11:25:02Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6768132 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[slovaropisec|slovaropiscev]] ([[leksikograf]]ov).''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[France Adamič]] * [[Peter Amalietti]] * [[Martin Ahlin]] * [[Ana Anžel]] * [[Ivan Anton Apostel]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Bronislava Aubelj]] * [[Otmar Avsec]] == B == * [[Karel Bačer]] * [[Anton Bajec]] * [[Drago Bajt]] * [[Jože Bajuk]] * [[Marija Bajzek Lukač]] * [[Júlia Bálint Čeh]] * [[Bojan Balkovec]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Stanko Banič]] * [[Friderik Baraga]] * [[Anton Bartel]] * [[Janez Batis]] * [[Ljubo Bavcon]] * [[Angelos Baš]] * [[Andrej Bekeš]] * [[Marjana Benčina]] * [[Francka Benedik|Francka (Frančiška) Benedik]] * [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Mirjam Beranek]] * [[Sonja Berce]] * [[Stane Bernik]] * [[France Bezlaj]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Franc Bilc]] * [[Zvonko Bizjak]] * [[Aleksander Bjelčevič]] * [[Oskar Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Ljudmila Bokal]] * [[Zdenko Borovka]] * [[Alenka Božič]] * [[Fran Bradač]] * [[Valter Braz]] * [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Franc Anton Breckerfeld]] * [[Janez Sigmund Breckerfeld]] * [[Lan Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)]] * [[Ivanka Brglez]] * [[Miran Brinar]] * [[Ivan Brlek]] * [[Nataša Bucik]] * [[Milan Bufon]] * [[Stanko Bunc]] * [[Franca Buttolo|Franca (Frančiška) Buttolo]] == C == * [[Izidor Cankar]] * [[Božo Cerar]] * [[Emilijan Cevc]] * [[Matej Cigale]] * [[Rada Cossutta]] * [[Rudolf del Cott]] * [[Franco Crevatin]] == Č == * [[Metod Čepar]] * [[Ivanka Černelič]] * [[Mirko Černič]] * [[Darko Čuden]] == D == * [[Jurij Dalmatin]] * [[Anton Debeljak]] * [[Janez Debevec]] * [[Friderik Degen]] * [[Dino Del Medico]] * [[Narcis Dembskij]] * [[Marjeta Demšar]] * [[Alenka Dermastia]] * [[Duša Divjak Race]] * [[Karel Dobida]] * [[France Dobrovoljc]] * [[Helena Dobrovoljc]] * [[Anton Dokler]] * [[Marjan Dolgan]] * [[Darko Dolinar]] * [[France Martin Dolinar]] * [[Ksenija Dolinar]] * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Josip Drobnič]] * [[Nina Drstvenšek]] == Đ == * [[Maja Đukanović]] * [[Vlado Đukanović]] == E == * [[Janez Erat]] * [[Tomaž Erjavec]] * [[Urh Erjavec]] * [[Edo Erzetič]] == F == * [[Diomira Fabjan Bajc]] * [[Jože Faganel]] * [[Marijan Flander]] * [[Evald Flisar]] * [[Darja Frelih]] * [[Jerneja Fridl]] * [[Metka Furlan]] * [[Silvan Furlan]] == G == * [[Dušan Gabrovšek]] * [[Jakob Gale]] * [[Apolonija Gantar|Apolonija (Polona) Gantar]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Gorazd Gavez]] * [[Joža Glonar]] * [[Alenka Gložančev]] * [[Edi Gobec]] * [[Marjetka Golež Kaučič]] * [[Edi Gobec]] ([[Ameriški Slovenci|ameriški Slovenec]]) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Berta Golob]] * [[Gorazd Golob]] * [[Sonja Gorec]] * [[Katarina Grabnar]] * [[Anton Grad]] * [[Janez Gradišnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Niko Grafenauer]] * [[Igor Grdina]] * [[Jože Gregorič]] * [[Bruno Gričar]] * [[Vekoslav Grmič]] * [[Adolf Groebming]] & [[Ivan Lesica]] * [[Martin Grum]] * [[Alfonz Gspan]] * [[Nada Gspan Prašelj]] * [[Ožbalt Gutsman]] == H == * [[Stanislav Hafner]] * [[Milena Hajnšek Holz]] * [[Bajram Haliti]] * [[Hipolit Novomeški]] * [[Miran Hladnik]] * [[Lena Holmqvist]] * [[Peter Holozan]] * [[Nanika Holz]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Jože Hradil]] * [[Matej Hriberšek]] * [[Niko Hudelja]] * [[Marjeta Humar]] * [[Blanka Husu]] == I == * [[Albin Igličar]] * [[Iztok Ilich]] * [[Andreja Inkret]] * [[Barbara Ivančič Kutin]] * [[Martin Ivanič]] == J == * [[Ivan Jakič (1946)]] * [[Milena Jaklič]] * [[Dušan Jakomin]] * [[Franc Jakopin]] * [[Primož Jakopin]] * [[Vid Jakulin]] * [[Marija Jamar-Legat]] * [[Peter Jambrek]] * [[Marjanca Jamnik]] * [[Anton Janežič]] * [[Marija Janežič]] * [[Stanko Janežič]] * [[Anton Janko]] * [[Janez Janžekovič]] * [[Urban Jarnik]] * [[Marjan Javornik]] * [[Marija Javornik Krečič]] * [[Marija Javoršek]] * [[Danilo Jejčič]] * [[Klemen Jelinčič Boeta]] * [[Alenka Jelovšek]] * [[Mateja Jemec Tomazin]] * [[Mojca Jenko]] * [[Frančišek Jere]] * [[Viktor Jesenik]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Pavle Jezeršek]] * [[Marija Jež Grgič]] * [[Niko Jež]] * [[Janoš Ježovnik]] *Janez Jug * [[Janko Jurančič]] * [[Petra Jurič]] * [[Franci Just]] * [[Majda Juteršek]] == K == * [[Mateja Kadivec]] * [[Igor Kafol]] (& Branka Mirjanić) * [[Aleksej Kalc]] * [[Branka Kalenić Ramšak]] * [[Miroslav Kališnik]] * [[Meta Kambič]] * [[Ludvik Karničar]] * [[Matija Kastelec]] * [[Jože Kastelic]] * [[Franc Kattnig]] * [[Bojan Kavčič]] * [[Janez Keber]] * [[Jožef Kek]] * [[Karmen Kenda-Jež|Karmen Kenda Jež]] * [[Boris Kern]] * [[Darja Keše]] * [[France Kidrič]] * [[Drago Kladnik]] * [[Tomaž Kladnik]] * [[Edvard Klasinc|Edvard (Edi) Klasinc]] * [[Izidor Klemen]] * [[Simona Klemenčič]] * [[Boris Klun]] * [[Ida Knez Račič]] * [[Seta Knop]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Darja Kocjan Ačko]] * [[Marta Kocjan Barle|Marta Kocjan-Barle]] * [[Marijan Kočevar]] * [[Robert Kodrič]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Mojca Kompara Lukančič]] * [[Ileana Kopčavar|Ileana]] in [[Cene Kopčavar]] * [[Marjan Koren]] * [[Tomo Korošec]] * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Peter Kos]] * [[Iztok Kosem]] * [[Silvin Košak]] * [[Lovrenc Košir]] * [[Stanko Košir]] (1917-2014) * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Janko Kotnik]] * [[Metka Kraigher]] [[Metka Kraigher Hozo|Hozo]] * [[Rok Kraigher]] *Andrej Kranjc (*1931) (metalurg v Braziliji) * [[Janez Kranjc]] * [[Marijan F. Kranjc]] * [[Jože Krašovec]] * [[Bojan Kraut]] * [[Simon Krek]] * [[Jožef Križman]] * [[Marjan Krušič]] (1937-2022) * [[Slavko Krušnik]] (1924-2019) * [[Domen Krvina]] * [[Boris Kryštufek]] == L == * [[Andrijan Lah]] * [[Avguštin Lah (geograf)]] * [[Klemen Lah]] * [[Aleš Lajovic]] * [[Tomo Lajovic]] * [[Barbara Lampič]] * [[Branka Lazar]] * [[Andreja Legan Ravnikar]] * [[Simon Lenarčič]] * [[Jernej Lenček]] * [[Rado Lenček]] * [[Josip Valjavec|Josip (Jože) Valjavec]] * [[Bogdan Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Miha Likar]] * [[Albinca Lipovec]] * [[Nataša Logar]] * [[Tine Logar]] * [[Janko Lokar]] * [[Igor Longyka]] * [[Tomaž Longyka]] * [[Milan Lovenjak]] * [[Franc Ksaver Lukman]] == M == * [[Helena Majcenovič]] * [[Viktor Majdič]] * [[Marko Marinčič]] * [[Jasmina Markič]], Barbara Pihler, Branka Kalenić Ramšak, Urša Geršak, Petra Novak, Marjeta Drobnič * [[Josip Marn]] * [[Milko Matičetov]] * [[Mira Matjaž]] * [[Jakob Medved]] * [[Jernej Medved]] * [[Hieronim Megiser]] * [[Luc Menaše]] * [[Pavle Merkù]] * [[Majda Merše]] * [[Franc Serafin Metelko|Fran]] [[Franc Serafin Metelko|Serafin Metelko]] * [[Matej Meterc]] * [[Mija Michelizza]] * [[Bibijana Mihevc]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Franc Miklošič]] * [[Lev Milčinski]] * [[Tanja Mirtič]] * [[Branko Milovanović]] * [[Dušan Mlacović]] * [[France Mlakar]] * [[Anton Mlinar]] * [[Janko Moder]] * [[Uroš Mozetič]] * [[Jožef Muhovič]] * [[Francek Mukič]] * [[Ivan Mulaček]] * [[Jakob Müller]] * [[Blažka Müller Pograjc]] * [[Jože Munda]] * [[Anton Murko]] * [[Janez Mušič]] == N == * [[Miha Naglič]] * [[Vladimir Naglič]] * [[Vladimir Nartnik]] * [[Karel Natek]] * [[Marjeta Natek]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Barbara Novak]] * [[Bogdan Novak]] * [[Boris A. Novak]] *Franc Novak (1915–1979) * [[France Novak]] * [[Irena Novak-Popov]] * [[Vilko Novak]] * [[Predrag Novaković]] * [[France Novšak]] == O == * [[Pavel Obersteiner]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Maja Ogrizek]] * [[Martin Ojsteršek]] * [[Lojze Orešič]] * [[Mari Jože Osredkar]] *([[Karel Oštir]]) == P == * [[Andrej Pančur]] * [[Marijan Pavčnik]] * [[Alenka Pavko-Čuden]] * [[Slavica Pavlič]] * [[Josip Pavlica]] * [[Rajko Pavlovec]] * [[Kristina Pegan Vičič]] * [[Dominik Pen]] * [[Darja Peperko Golob]] * [[Alojz Perger]] *([[Gregor Perko]]) * [[Tomaž Petauer]] * [[Janez Petkovšek]] * [[Fran Petrè]] * [[Špela Petric Žižić]] * [[Lena Petrič]] (r. Holmqvist) * [[Avgust Pirjevec]] * [[Alenka Pirman]] * [[Milena Piškur]] * [[Primož Plahuta]] * [[France Planina]] * [[Maks Pleteršnik]] * [[Štefan Podboj]] * [[Aleš Pogačnik]] * [[Jelka Pogačnik]] * [[Breda Pogorelec]] * [[Marko Pohlin]] * [[Primož Ponikvar]] * [[Zvonka Praznik]] * [[Vasja Predan]] * [[Tomaž Prelokar]] * [[Francka Premk]] * [[Janko Pretnar]] * [[Tone Pretnar]] * [[Tadej Pretner]] * [[Marijan Prosen]] - Majo * [[Erich Prunč|Erik Prunč]] == R == * [[Božidar Race]] * [[Duša Race]] * [[Ida Knez Račič]] * [[Jože Račič]] * [[Dalibor Radovan]] * [[Sašo Radovanovič]] * [[Jože Rajhman]] * [[Fran Ramovš]] * [[Mojca Ramšak]] * [[Vladimira Rejc]] * [[Aleksandra Rekar]] * [[Peter Repolusk]] * [[Jakob Rigler]] * [[Leo Rigler]] * [[Grega Rihtar]] * [[Andrej Rijavec]] * [[Andrej Rozman]] * [[France Rozman]] * [[Tadeja Rozman]] * [[Samo Rugelj]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Lado Rupnik]] * [[Vida Rus]] == S == * [[Linda Sadnik Aitzetmüller]] * [[Mitja Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Smiljan Samec]] * [[Igor Sapač]] * [[Franc Savinšek]] * [[Roman Savnik]] * * [[Peter Scherber]] * [[Matjaž Schmidt]] * [[Bojan-Ilija Schnabl]] * [[Bela Sever]] * [[Dalja Sever Jurca]] * [[Jože Sever]] * [[Peter Simonič]] * [[Sandi Sitar]] * [[Ivan Sivec]] * [[Dušan Sket]] * [[Ingrid Slavec Gradišnik]] * [[Dagmar Slekovec]] (r. [[Škerlj]]) * [[Ivan Slokar]] * [[Viktor Smolej]] * [[Marijan Smolik]] * [[Jana Snoj]] * [[Jerica Snoj]] * [[Jože Snoj]] * [[Marko Snoj]] * [[Jože Spanring]] * [[Anita Srebnik]] * [[Vlado Sruk]] * [[Jože Stabej (1896-1980)]] * [[Tončka Stanonik]] * [[Branko Stanovnik]] * [[Dragi Stefanija]] * [[Han Stenwijk]] * [[Miroslav Stepančič]] * [[Ivan Stopar]] * [[Irena Stramljič Breznik]] * [[Anton Stres]] * [[Vojteh Strnad]] * [[Đurđa Strsoglavec]] * [[Albert Struna]] * [[Lavoslav Struna]] * [[Katja Sturm-Schnabl]] * [[Stane Suhadolnik]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] == Š == * [[Rajko Šajnovič]] * [[Barbara Šatej]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Lidija Šega]] * [[Alenka Šelih]] * [[Živko Šifrer]] * [[Igor Šimac]] * [[Lucijan Marija Škerjanc]] *Dagmar Škerlj-Slekovec * [[Ružena Škerlj]] * [[Stanko Škerlj]] * [[Jožica Škofic]] * [[Edo Škulj]] * [[Janko Šlebinger]] * [[Sergij Šlenc]] * [[Neva Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Martin Šteiner]] * [[Jože Šter]] * [[Ivan Janez Štuhec]] * [[Renate Štrucl]] * [[Franc Šturm]] * [[Florjan Šunko]] == T == * [[Alojzij Tavčar]] * [[Cvetana Tavzes]] * [[Janko Tavzes]] * [[Miloš Tavzes]] * [[Marko Terseglav]] * [[Suzana Todorović]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Dušan Tomše]] * [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] * [[Žarko Tomšič]] * [[Jože Toporišič]] * [[Niko Torelli]] * [[Silvo Torkar]] * [[Gorazd Trpin]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladimir Truhlar]] * [[Janez Tušek]] == U == * [[Hugo Uhliř]] * [[Miroslav Ulčar]] * [[Milena Uršič]] * [[Aleš Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Milan Valant]] * [[Vlado Valenčič]] * [[Josip Valjavec|Josip (Jože) Valjavec]] * [[Janez Vajkard Valvasor]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Joseph Velikonja]] * [[Franc Verbinc]] * [[Sergij Vilfan]] * [[Nastja Vojnovič]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] * [[Marko Vidic]] * [[Josip Vidmar]] *Luka Vidmar * [[Živa Vidmar]] * [[Ada Vidovič Muha]] * [[Nada Vitorovič]] * [[France Vodnik]] * [[Barbara Vodopivec]] * [[Božo Vodušek]] * [[Dušan Voglar]] * [[Gregor Vorenc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] * [[Zdenko Vrdlovec]] == W == * [[Dragica Wedam-Lukić]] * [[Peter Weiss]] * [[Fran Wiesthaler]] * [[Anton Wolf (1802)|Anton Wolf]] (1802–1871) *([[Constantin Wurzbach|Konstantin Wurzbach]]) == Z == * [[Franc Zadravec]] * [[Mihael Zagajšek]] * [[Janez Zalokar]] *([[Antonín Zavadil]]) * [[Pavel Zdovc]] * [[Janko Zerzer]] * [[Josip Zidar]] * [[Marija Zlatnar Moe]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Minna Maria Zupan]] * [[Radovan Zupanc]] == Ž == * [[Mojca Žagar Karer]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Marija Žakelj-Mavrič]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Andreja Žele]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Andreja Žigon]] {{seznami narodov po poklicu|leksikografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Leksikografi]] [[Kategorija:Slovenski leksikografi|*]] k75bn66wn2pbthj1mu8nar53401zkey 0 73662 6767930 6765992 2026-10-20T19:34:19Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6767930 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * Alena Begić * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Luka Bokšan *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Gyula Cserepes]] * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * Dagmar Dachauer * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Matevž Dobaj]] * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * ([[Tina Gorenjak]])? * [[Aleš Gorišek]] * [[Maja Gorjup]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * Aleksandar Saša Ilić * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *[[Sara Janašković]] *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *([[Renato Jenček]])? *[[Adolf Jenko]] (učitelj: družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Jakob Kapus]] - Jacob * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * Ivan Korelc (učitelj) * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * ([[Klemen Kovačič]]) * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * [[Kristijan Krajnčan]] * [[Žigan Krajnčan]] * Isabella Kralj (ZDA) * Neva Kralj * Špela Kralj * [[Sašo Krasnov]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *Aljoša Möderndorfer *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * Nardin * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) (učitelja) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *Alicia Ocadiz *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič * [[Lada Petrovski Ternovšek]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *Ivan Podgorelec (učitelj) *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] * [[Aleš Pušnik]] (učitelj) == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] (etnokoreolog) * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *Tina Rozman *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * Peter Štaut (učitelj) * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] (etnokoreologinja) * [[Danila Švara]] == T == * ([[Andreja Tauber]]) * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * Renata Vidić * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * Sebastian Zuber * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]]-Duvivier {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 8f64k6gsi4q91bavh1fiitfgeur1sds 6768082 6767930 2026-10-21T09:50:25Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6768082 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * Alena Begić * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Luka Bokšan *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Andreja Cepuš]] * [[Gyula Cserepes]] * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * Dagmar Dachauer * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Matevž Dobaj]] * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * ([[Tina Gorenjak]])? * [[Aleš Gorišek]] * [[Maja Gorjup]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * Aleksandar Saša Ilić * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *[[Sara Janašković]] *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *([[Renato Jenček]])? *[[Adolf Jenko]] (učitelj: družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Jakob Kapus]] - Jacob * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * Ivan Korelc (učitelj) * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * ([[Klemen Kovačič]]) * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * [[Kristijan Krajnčan]] * [[Žigan Krajnčan]] * Isabella Kralj (ZDA) * Neva Kralj * Špela Kralj * [[Sašo Krasnov]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]]) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *Aljoša Möderndorfer *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * Nardin * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) (učitelja) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *Alicia Ocadiz *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič * [[Lada Petrovski Ternovšek]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *Ivan Podgorelec (učitelj) *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] * [[Aleš Pušnik]] (učitelj) == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] (etnokoreolog) * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *Tina Rozman *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * Peter Štaut (učitelj) * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] (etnokoreologinja) * [[Danila Švara]] == T == * ([[Andreja Tauber]]) * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * Renata Vidić * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * Sebastian Zuber * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]]-Duvivier {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 4eepvbsl9q8hitfe0qza1qg6yhbtqoc 0 75333 6767783 6735718 2026-10-20T14:05:53Z TadejM 738 +zp: pogovor 18. 10. 6767783 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Bauer''', [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]], * [[11. maj]] [[1971]]. Bauer je profesor računalniške matematike na [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteti za matematiko in fiziko]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] v [[Sloveniji]]. Opravlja raziskave na področju logike, konstruktivne in izračunljive matematike, teorije tipa, in semantike programskih jezikov. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.ams.org/notices/201509/rnoti-p1070.pdf |title=Mathematics of the Transcendental Reviewed by Andrej Bauer |accessdate=2017-04-01 |archive-date=2016-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161203025529/http://www.ams.org/notices/201509/rnoti-p1070.pdf |url-status=dead }}</ref> ==Izobraževanje in kariera== Doktoriral je s področja računalniške analize in topologije na {{ill|Univerzi Carnegie Mellon|en|Carnegie Mellon University}} leta 2000. Njegov mentor je bil {{ill|Dana Stewart Scott|en|Dana Scott}}.<ref name=scholar>[https://scholar.google.com/citations?user=gty0SkUAAAAJ&hl=en Google Scholar Citations of papers by Andrej Bauer]</ref> Za disertacijo je prejel študentsko nagrado.<ref>[https://www.scs.cmu.edu/~scsfacts/dissertation.html School of Computer Science, Carnegie Mellon University: Student Awards]</ref> Vrnil se je v Slovenijo in poučuje na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 2014 napredoval do profesorja računalniške matematike.<ref>[https://www.fmf.uni-lj.si/si/obvestila/31597/ University of Ljubljana: Mathematics and Physics Faculty] Inaugural lecture prof. dr. Andrew Bauer</ref> Bauer je bil glavni koordinator za 47. mednarodno matematično olimpijado, ki je potekala v Sloveniji leta 2006.<ref>[http://imo2006.dmfa.si/sub_Coordinators.html 47th International Mathematical Olympiad Slovenia 2006]</ref> Ameriško matematično društvo (AMS) mu je leta 2022 za članek »Pet korakov v sprejemanju konstruktivne matematike« podelilo nagrado [[Levi L. Contant|Levija L. Contanta]], ki je nagrada za najboljši ekspozicijski članek, objavljen v glasilih AMS v zadnjih petih letih.<ref>{{Navedi splet|title=News from the AMS|url=https://www.ams.org/news?news_id=6827|website=American Mathematical Society|accessdate=2021-10-17|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.andrej.com Uradna spletna stran] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174814660 Andrej Bauer, profesor računalniške matematike]. Ime tedna (18. oktober 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/andrej-bauer-caka-nas-razcvet-matematike-kakrsnega-morda-se-ni-bilo/797270 Andrej Bauer: Čaka nas razcvet matematike, kakršnega morda še ni bilo]. MMC RTV Slovenija (18. oktober 2026) {{normativna kontrola}} {{mathematician-stub}} {{DEFAULTSORT:Bauer, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Carnegie Mellon]] nra7zvr0xpvf9aoolnbir71fb9pvdu2 0 75789 6767909 6316620 2026-10-20T18:48:07Z ~2026-50744-36 266065 skoraj nič 6767909 wikitext text/x-wiki {{več sklicev}} [[Slika:Bermuda Triangle.png|sličica|1x1px]] == TA stvar NE OBSTAJA == To so si izmislili le neki znanstveniki a v resnici Bermudski trikotnik <u>NE OBSTAJA</u> *https://nova24tv.si/sprosceno/skrivnost-bermudskega-trikotnika-je-razkrita/ {{myth-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Atlantski ocean]] [[Kategorija:Nepojasnjena izginotja]] oj8qd1bsf0za5aopd1fh4jc0ydvxxue 6767910 6767909 2026-10-20T18:49:43Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50744-36|~2026-50744-36]] ([[User talk:~2026-50744-36|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Blueginger2|Blueginger2]] 6243703 wikitext text/x-wiki {{več sklicev}} [[Slika:Bermuda Triangle.png|sličica|285x285px|Lega Bermudskega trikotnika.]] '''Bermudski trikotnik,''' znan tudi pod imenom "'''hudičev trikotnik'''", je opredeljena regija na zahodnem delu severnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], ki je najbolj znan po izginotju številnih [[Ladja|ladij]] in [[Letalo|letal]]. Večina uglednih virov zavrača misel, da obstaja kakšna skrivnost<ref>[[:en:Bermuda_Triangle#refKusche,1975|Kusche, 1975]].</ref><ref>{{cite episode|series=[[Nova (American TV program)|NOVA]] / [[Horizon (UK TV series)|Horizon]]|title=The Case of the Bermuda Triangle|airdate=1976-06-27|network=PBS|url=https://archive.org/details/caseofthebermudatrianglereel1}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://woodshole.er.usgs.gov/project-pages/hydrates/bermuda.html|title=Bermuda Triangle|date=23. oktober 2012|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Bermudski trikotnik ni uradna oznaka nekega področja in ni vrisan na nobeni karti. Raztezal naj bi se na področju med Miamiem na [[Florida|Floridi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), do otoka [[Bermudi]], tretji vogal pa je v kraju San Juan na Puerto Ricu. Bližina bermudskega trikotnika je med najpogosteje prevoženimi ladijskimi poti na svetu, skozi katere ladje pogosto prečkajo to območje, ko plujejo v pristanišča v [[Severna Amerika|Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Karibi|Karibskih otokih]]. Po regiji redno plujejo potniške in tovorne ladje ter plovila za križarjenja, nad regijo tudi redno letijo komercialna in zasebna letala. == Zgodovina in izvor == Sam mit o tem območju je prvi začel [[Krištof Kolumb]] leta 1492, ki je prvi poročal o nenavadnih dogajanjih. Kolumb je v ladijski dnevnik zapisal, da ko so njegove ladje Santa Maria, Niña in Pinta plule skozi to območje, so [[Kompas|kompasi]] nepravilno delovali, celotna posadka pa je na nebu opazila čudne svetlobne pojave. Znanstveniki so v 20. stoletju podali razlog, da je bil vzrok za nepravilno delovanje kompasov posledica neskladnosti geografskega in magnetnega severa, medtem ko so svetlobo, ki je izginila v morju, pripisali [[Meteor|meteorju]]. Najzgodnejši predlogi za nenavadna izginotja na območju [[Bermudi|Bermudov]] so se pojavili v članku, objavljenem v The Miami Herald (Associated Press), ki ga je Edward Van Winkle Jones objavil v The Miami Herald (Associated Press). Dve leti kasneje je revija Fate objavila "Skrivnost morja pred našimi zadnjimi vrati", kratek članek Georgea Sanda, ki je zajemal izgubo več ladij in letal, vključno z izgubo leta 19, skupine petih torpednih bombnikov Grumman TBM Avenger ameriške mornarice, ki so bili v času izginotja na misiji za usposabljanje. Sandov članek je bil prvi, ki je postavil zdaj že znano trikotno območje, kjer so se zgodile izginotja, pa tudi prvi, ki je predlagal nadnaravni element incidenta leta 19.  Samo let 19 je bil ponovno zajet v izdaji revije American Legion aprila 1962. V njej je avtor Allan W. Eckert zapisal, da je vodja leta kot zadnje sporočilo, rekel: "Vstopamo v belo vodo, zdi se mi, da ni nič prav. Ne vemo, kje smo, voda je zelena, ne bela."  Zapisal je tudi, da so uradniki preiskovalnega odbora mornarice izjavili, da so letala "odletela na [[Mars]]". Februarja 1964 je Vincent Gaddis v reviji celuloze Argosy napisal članek z naslovom "Smrtonosni bermudski trikotnik", v katerem je navedel, da so let 19 in druga izginotja del vzorca čudnih dogodkov v regiji. Naslednje leto je Gaddis ta članek razširil v knjigo Nevidna obzorja. Drugi pisatelji so podrobneje obdelali Gaddisove ideje: John Wallace Spencer (Limbo of the Lost, 1969, repr. 1973); Charles Berlitz (Bermudski trikotnik, 1974); Richard Winer (Hudičev trikotnik, 1974), in mnogi drugi, pri čemer se vsi držijo nekaterih istih nadnaravnih elementov, ki jih je opisal Eckert. === Območje trikotnika === Članek Gaddis Argosy je začrtal meje trikotnika in dal njegove točke: [[Miami]] ([[Florida]]) [[San Juan, Portoriko|San Juan]] ([[Portoriko]]) in [[Bermudi]]. Kasnejši pisci niso nujno sledili tej definiciji. Nekateri pisatelji so dali trikotniku različne meje in točke, katerih skupna površina se je gibala od 1.300.000 do 3.900.000 km2. Nekateri pisatelji so ga raztezali celo do [[Irska|irske]] obale. Zato je določitev, katere nesreče so se zgodile znotraj trikotnika, odvisna od tega, kateri pisatelj jih je prijavil. == Najbolj znana izginotja == === USS Cyclops === USS Cyclops (AC-4) ameriške mornarice je izginil 4. marca 1918 po nepojasnjenem razlogu na območju Bermudskega trikotnika, potem, ko je zapustil [[Barbados]]. Predpostavlja se, da je bila premogovna ladja nepravilno natovorjena, imela je okvarno goriva in da je v nenadni nevihti potonila, vendar o ladji in 306 članih posadke na krovu še vedno ni nobene sledi. Razbitine niso nikoli našli. Leta 1941 sta na isti poti, kjer je ob izginotju plul Cyclops, izginili še dve njeni sestrki ladji, Proteus in Nereus. Tudi razbitini teh dveh ladij niso nikoli našli. === Carroll A. Deering === Leta 1921 je v Bermudskem trikotniku izginila šest jamborska oceanska jadrnica Carroll A. Deering. 31. januarja 1921 so jo našli nasedlo in zapuščeno ob obali v kraju Diamond Shoals, blizu rta Hatteras v Severni Karolini. Domneva se, da je bila jadrnica v spremstvu z drugo ladjo Hewitt, ki je tudi izginila v Bermudskem trikotniku in je niso našli. Domneva se, da je bil Hewitt morda skrivnostna ladja in morda vpleten v izginotje posadke Deeringa. === Let 19 === 5. decembra 1945 je pet torpednih bombnih vojaških letal leta 19 ameriške mornarice, izginilo v Bermudskem trikotniku, med usposabljanjem. Letala so bila na misiji za usposabljanje, ko so izgubili radijski stik z letališčem Fourt Launderand na Floridi in izginili. Posadka je pred izginotjem poročala o nepravilnem delovanju kompasov in hitrih vremenskih spremembah. Vseh 14 članov posadke na letalih je bilo izgubljenih. Kmalu po izginotju letal je v Bermudskem trikotniku istega dne izginil tudi reševalni hidroplan Martin PBM Mariner, ki se je kmalu po izginotju leta 19 odpravil poiskati izgubljena letala. Prav tako je bilo izgubljenih tudi vseh 13 članov posadke na hidroplanu. Po izginotju je bila izvedena velika reševalna iskalna akcija, vendar kljub temu razbitin letal niso nikoli našli. Izginotje letal leta 19 ostaja največje in najbolj skrivnostno izginotje, po katerem je Bermudski trikotnik zaslovel. Iz tega izginotja se je tudi uradno razvila legenda o Bermudskem trikotniku. === Letali Star Tiger in Star Ariel === G-AHNP Star Tiger je izginil 30. januarja 1948 na letu z [[Azori|Azorov]] na [[Bermudi|Bermude]]; G-AGRE Star Ariel je izginil 17. januarja 1949 na letu z Bermudov v [[Kingston, Jamajka|Kingston]] na [[Jamajka|Jamajki]]. Obe letali sta bili potniški letali Avro Tudor IV, ki ju je upravljal British South American Airways. Obe letali sta delovali na mejah dosega in najmanjša napaka ali napaka v opremi bi jim lahko preprečila, da bi prišli do majhnega otoka. Razbitine obeh letal niso nikoli našli. === Connemara IVE === V Atlantiku južno od Bermudov je bila 26. septembra 1955 najdena zapuščena jahta Connemara IVE;  v zgodbah (Berlitz, Winer) je običajno navedeno, da je posadka izginila, medtem, ko je jahta preživela na morju med tremi [[Tropski ciklon|orkani]]. Sezona atlantskih orkanov iz leta 1955 prikazuje orkan Ione, ki prehaja v bližini med 14. in 18. septembrom, Bermude pa so prizadeli vetrovi skoraj olujne sile. Winer je v svoji drugi knjigi o Bermudskem trikotniku citiral pismo, ki ga je prejel od gospoda J. E. Challenorja z Barbadosa:<blockquote>"22. septembra zjutraj je Connemara IV ležal do močnega priveza na odprtem morju zaliva Carlisle. Zaradi bližajočega se orkana je lastnik okrepil privezne vrvi in ​​postavil dve dodatni sidri. Ničesar drugega ni mogel storiti, saj je bilo izpostavljeno privezišče edino razpoložljivo sidrišče.  ... V zalivu Carlisle je bilo morje po orkanu Janet navdušujoče in nevarno. Lastnica Connemare IV je opazila, da je izginila. Preiskava je pokazala, da je pretrgala priveze in odšla na morje."</blockquote> === Marine Sulphor Queen === Februarja 1963 je v Bermudskem trikotniku izginil naftni tanker Marine Sulphor Queen skupaj s 39 člansko posadko, potem, ko je zapustil Beaumont in bil namenjen v Norfok. En teden po izginotju je obalna straža Floride našla reševalne jopiče, jeklenko in druge kose z ladje, vendar celotne razbitine tankerja niso nikoli našli. === KC-135 Stratotankers === 28. avgusta 1963 je par ameriških letalskih sil KC-135 Stratotanker trčil in strmoglavil v Atlantik 300 kilometrov zahodno od Bermudov. Nekateri pisci pravijo, da sta letali trčili, čeprav sta obstajali dve različni kraji, ločeni z več kot 260 kilometri vode. Vendar je Kuschejeva raziskava pokazala, da je nerazvrščena različica poročila o preiskavah zračnih sil razkrila, da je razbitine, ki opredeljujejo drugo "mesto padca", iskalno-reševalna ladja pregledala in ugotovila, da gre za množico morskih alg in visečega lesa, zapletenega v staro boja. == Razlogi in teorije o izginotjih == Znanstveniki in teoretiki so podali več razlogov in teorij zakaj na tem območju izginjajo ladje in letala: * [[Neznani leteči predmet|NLP]]: Nekateri ljudje zato krivijo nezemeljska bitja. Mislijo, da imajo to območje pod nadzorom nezemljani, ki ga uporabljajo za sprostitev in počitek in da vsako vodno ali zračno plovilo, ki pluje ali leti skozi to območje in moti njihov počitek, ugrabijo. * Magnetno polje: Ker so na tem področju večkrat zabeležili nepravilno delovanje kompasov je možnost prisotnosti magnetnega delovanja. Obstaja teorija, da je tukaj magnetna privlačnost tako močna, da povzroča časovno-prostorske premike v druge dimenzije. * Hitre vremenske spremembe: Na tem območju je veliko tropskih neurij in hurkianov. Kratke in močne [[Nevihta|nevihte]], ki se nenadoma pojavijo [[Pomlad|spomladi]] in [[Poletje|poleti]], bi prav tako lahko igrale ključno vlogo pri izginotjih, saj motijo komunikacijo na ladji in letalu ter povzročajo ogromne valove, ki lahko ladjo prevrnejo. * Plin [[metan]]: Znanstveniki so ugotovili, da je pod vodo plin metan in da vzhaja na površje in, ko pride v stik s kisikom, lahko raznese ladijske in letalske motorje, posadko pa ubije s plinom. * Človeške napake: Eno najbolj citiranih razlag v uradnih poizvedbah glede izgube katere koli ladje ali letala je človeška napaka. Človeška trma je lahko povzročila, da je kapitan Harvey Conover izgubil nadzor nad svojo jadrnico Revonoc, ko je 1. januarja 1958 zaplula v nevihto južno od Floride. Ljudje, ki so nesreče preživeli, pripovedujejo o neverjetni svetlobi, odpovedi naprav na ladjah in letalih ter o čudni, neprosojni megli. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * https://archive.today/20130707080003/img178.imageshack.us/img178/7840/23os6.jpg Skica bermudskega trikotnika *https://www.shutterstock.com/search/bermuda+triangle *https://www.businessinsider.com/what-is-bermuda-triangle-myths-mysteries-disappearances-vanishes *https://nova24tv.si/sprosceno/skrivnost-bermudskega-trikotnika-je-razkrita/ {{myth-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Atlantski ocean]] [[Kategorija:Nepojasnjena izginotja]] psn2qb6uc9tq4zmna2wrvxjkv96rlr6 0 78059 6768065 6755097 2026-10-21T09:25:18Z Upwinxp 126544 6768065 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Aleksija Ambrosi]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivan Bajc]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Ivan Brozovič]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *Nataša Bucik Ozebek *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] *[[Ludvik Burger]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Petra Ciglic]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Mirsad Čavalić]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *[[Moni Černe]] *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Andrej Černic]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Sanela Čoralič]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Aljoša Fonda]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] *[[Jan Grgič]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] *[[Viktor Luskovec]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Jaruška Majovski]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Andrej Marušič|Andrej]] [[Marušič]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Vesna Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Jurij Paljk]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Erik Piccini]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Erter Pust]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Danjel Radetič]] *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Valentina Sancin]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Sara Sternad]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] *[[Eva Škabar]] *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Mitja Tretjak]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Albert Voncina]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Emil Vodeb]] (1880-1921) * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damijana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] bcy8wjjkzkymkozgolna6dwetdd4076 6768071 6768065 2026-10-21T09:28:10Z BesAles 261273 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6768065|6768065]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6768071 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Aleksija Ambrosi]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivan Bajc]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Ivan Brozovič]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *Nataša Bucik Ozebek *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] *[[Ludvik Burger]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Petra Ciglic]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Mirsad Čavalić]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *[[Moni Černe]] *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Andrej Černic]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Sanela Čoralič]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Aljoša Fonda]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] *[[Jan Grgič]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] *[[Viktor Luskovec]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Jaruška Majovski]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Andrej Marušič|Andrej]] [[Marušič]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Vesna Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Jurij Paljk]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Erik Piccini]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Erter Pust]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Danjel Radetič]] *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Valentina Sancin]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Sara Sternad]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] *[[Eva Škabar]] *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Mitja Tretjak]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Albert Voncina]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Emil Vodeb]] (1880-1921) * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damjana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] dy70iy4cvub27srg78zg2v6udj9wax0 6768073 6768071 2026-10-21T09:29:13Z BesAles 261273 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6768065|6768065]] uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) 6768073 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Aleksija Ambrosi]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivan Bajc]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Ivan Brozovič]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *Nataša Bucik Ozebek *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] *[[Ludvik Burger]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Petra Ciglic]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Mirsad Čavalić]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *[[Moni Černe]] *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Andrej Černic]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Sanela Čoralič]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Aljoša Fonda]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] *[[Jan Grgič]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] *[[Viktor Luskovec]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Jaruška Majovski]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Andrej Marušič|Andrej]] [[Marušič]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Vesna Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Jurij Paljk]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Erik Piccini]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Erter Pust]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Danjel Radetič]] *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Valentina Sancin]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Sara Sternad]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] *[[Eva Škabar]] *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Mitja Tretjak]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Albert Voncina]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Emil Vodeb]] (1880-1921) * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damijana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] bcy8wjjkzkymkozgolna6dwetdd4076 0 98103 6767777 6753154 2026-10-20T13:54:06Z Erardo Galbi 166658 Šavna Peč 6767777 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Anton Sovrè}} '''Anton Sovrè''' [antón sou̯rè], [[slovenci|slovenski]] [[filolog]] in [[prevajalec]], *&nbsp;[[4.&nbsp;december]] [[1885]], [[Šavna Peč]], †&nbsp;[[1.&nbsp;maj]] [[1963]], [[Ljubljana]].<ref name="SloBio">{{SloBio|id=595257}}</ref><ref name=SloBio1>Gantar, Kajetan: Sovrè, Anton (1885–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi595257/#slovenski-biografski-leksikon (27. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.</ref><ref name="SAZU">{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/anton-sovre |title=Anton Sovrè |accessdate=2024-02-27 |date= |author=Gantar, Kajetan |publisher=SAZU |work=Življenjepis članov }}</ref><ref name="OSloPok">{{navedi splet |last=Černuta Deželak |first=Ana |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sovre-anton/ |title=SOVRE, Anton |accessdate=2025-12-24 |date= |format= |work= |publisher=[[Obrazi slovenskih pokrajin]]}}</ref> Sovrè velja za največjega slovenskega prevajalca [[antika|antičnih]] [[antična Grčija|grških]] del. Imel je prirojen posluh za jezik in veliko spoštovanje do antične [[kultura|kulture]].<ref name=SloBio/> Po Antonu Sovrétu je dobila ime [[Sovretova nagrada|Sovrétova nagrada]], najvišje slovensko priznanje za književne prevajalce, ki jo od leta 1964 podeljuje [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]], s sedežem v Ljubljani.<ref name="SAZU"/> == Otroštvo in mladost == Rodil se je v vasi [[Šavna Peč]] nad [[Hrastnik]]om in pred [[Zidani Most|Zidanim Mostom]]. Sovrétov oče Anton je najprej delal pri železnici, kasneje pa bil železniški obhodnik. Oče in mati Ana, rojena Stergaršek,<ref name=SloBio/> <q>hči starega Mareta</q>,<ref name="GantarJS">{{navedi revijo |last1=Gantar |first1=Kajetan |year=1981 |title=Rod in domačija Antona Sovréta |journal=Jezik in slovstvo |volume= |issue= |pages= |publisher=Slavistično društvo Slovenije |cobiss=16039213 |doi= |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BJZOLYBF |accessdate=2022-02-25 }}</ref> sta bila oba iz Šavne Peči in v začetku nista imela stanovanja, tako da sta najprej nekaj let živela tam vsak pri svojih starših.<ref name="GantarJS"/> {{citatni blok|Lojzka, ki se jima je prva rodila, je pri Maretovih gor rastla. Tone, drugi,' je bil pri starem očetu za rejenčka.<ref name="GantarJS"/> |Anton Mihalič, upokojen čevljar, bratranec Antona Sovréta}} Kasneje je oče dobil mesto železniškega čuvaja najprej blizu Celja, potem <q>pa je dobil čuvajnico na vlakojavni pod vasjo</q> in je družina lahko živela skupaj.<ref name="GantarJS"/> V Šavni peči je Sovrè tako preživel otroštvo in v bližnjem Zidanem mostu obiskoval osnovno šolo, dokler se očetu ni pripetila huda nesreča.<ref name="GantarJS"/> {{citatni blok|Zgodilo se je pa, ko je bil na obhodu, se je umaknil nasproti vozečemu vlaku, ni pa opazil vlaka, ki je pripeljal od zadaj, ta ga je udaril v glavo in mu potegnil iz glave vso kožo. Se sreča, da ga je odbilo proč od koles. Globoko nezavestnemu je radeški zdravnik, kateri se je takoj pripeljal na kraj nesreče, kožo z lasmi vred naravnal nazaj na glavo, obvezal in ga odpremil v Ljubljano. Spremljal ga je Pečnikov Matevž, katerega sem dobro poznal. Ko ga je pripeljal v bolnico, je rekel vratar: Kar v mrtvašnico ga zapelji, saj je tako mrtev. Kaj!? se zavzame Matevž, saj ni res… V bolnici se je šele čez en teden zavedel in je počasi okreval. Za službo pa ni bil več. Dobil je invalidsko pokojnino in kupil v Krškem hišo, katera pa je bila potrebna popravila. Moral se je zadolžiti, ko je popravljal hišo in študiral otroke. Dočakal je visoko starost, menda 82 let.<ref name="GantarJS"/> |Anton Mihalič, upokojen čevljar, bratranec Antona Sovréta}} V [[Krško |Krškem]] je Sovrè dokončal osnovno šolo.<ref name="GantarJS"/> Gimnazijo je sprva obiskoval [[Celje|Celju]], nato pa v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer mu je profesor [[Ivan Tertnik]] vzbudil zanimanje za grško poezijo in kjer je leta 1906 [[matura|maturiral]]. Po srednji šoli je najprej odslužil enoletni [[kadrovski rok]],<ref name=SloBio/> nato se vpisal na filozofsko fakulteto na [[Dunaj]]u, kjer je 5 semestrov študiral klasično filologijo,<ref name="OSloPok"/> predvsem pri [[grecist|grecistu]] [[Hans von Arnim|von Arnimu]], nadaljeval pa v [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta 1912 dosegel {{ill|absolutorij|en|absolutorium|de|absolutorium|display=1}}.<ref name=SloBio/><ref name="SAZU"/> Kako se je kasneje spominjal rojstnega kraja, iz opisa enega od dijakov z izleta na Kum s Sovrétom iz časa, ko je bil ta profesor na Ptuju<ref name=Kamra>Kamra: digitalizirana kultura dediščina slovenskih pokrajin https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/sovretova-pot.html</ref> {{citatni blok|Poglejte tam doli, v tistem ovinku ob progi stoji mala čuvajnica, to je bil moj dom. Tu je moj oče opravljal službo železniškega čuvaja. Kadar sem prihajal na počitnice z Dunaja, sva z očetom ob progi kosila travo za našo sivko. Travnika nismo premogli. <ref name="Kamra"/> |Anton Sovre}} == Delo == Po študiju je kot [[suplent]] nekaj mesecev poučeval v Ljubljani in na tedaj novo ustanovljeni slovenski gimnaziji v [[Gorica|Gorici]], ob izbruhu 1. svetovne vojne pa je bil vpoklican v vojsko in poslan na Karpatsko<ref name="OSloPok"/> fronto v [[Galicija|Galicijo]], kjer je bil ranjen v glavo.<ref name=SloBio/><ref name="SAZU"/> Po vojni je od leta 1919-1926 kot suplent poučeval na gimnaziji na [[Ptuj]]u, [[diploma|diplomiral]] in opravil državi strokovni ("profesorski") izpit na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Po tem je bil v letih 1926-1938 profesor na gimnaziji v Ljubljani, razen med 1932-1934, ko je bil zaradi [[slovenoborstvo|slovenoborstva]] kazensko premeščen v [[Pančevo]] ter [[Sremski Karlovci|Sremske Karlovce]]. Kasneje, 1938-1941, je bil inšpektor za klasične jezike na Ministrstvu prosvete v [[Beograd]]u, od 1941-1945 pa prosvetni inšpektor pri banski upravi v Ljubljani.<ref name=SloBio/><ref name="SAZU"/><ref name="OSloPok"/> Njegov naslednji izziv je postal [[gledališče]], zaradi česar je pustil službo inšpektorja in postal [[dramaturg]] v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani]]. Leta 1946 je bil izvoljen za izrednega in leta 1951 za rednega [[profesor]]ja za [[grščina|grški jezik]] in [[grška književnost|književnost]] na Filozofski fakulteti. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU), leta 1963 za častnega predsednika Društva slovenskih književnih prevajalcev.<ref name=SloBio/><ref name="OSloPok"/> Bil je tudi eden od mnogih (in med njimi zelo znanih pesnikov), ki so prevedli Prešernove verze, ki so bili namenjeni za in (v nemščini) vklesani v [[Emil Korytko|Korytkov]] nagrobnik. <blockquote><poem>''Der Mensch muss untergehen, </br>Die Menschheit bleibt fortan </br>Wird mit ihr das bestehen, </br>was er für sie gethan'' </br></br>Človek mora umreti, </br>človeštvo pa živi: </br> ostalo z njim bo živo,</br>kar zanje storil si.<ref name="Korytko">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/emil-korytko-in-njegovi-veliki-podporniki-slovenske-kulture-nadaljevanje-in-konec/325070 |title= Emil Korytko in njegovi – veliki podporniki slovenske kulture (nadaljevanje in konec)|date=15. december 2013 |author=Andrej Mrak |publisher=RTV Slo |work=Razglednice preteklosti }}</ref> </poem></blockquote> Umrl je 1. maja 1963 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Na grob so mu vklesali [[Pindar]]ove verze, ki jih je prevajal na večer pred svojo smrtjo: <blockquote><poem> Sreča je nagrada prva, druga dober glas a kdor pridobil si je oboje, si spletel venec je najlepši. </poem></blockquote> == Priznanja == === Ki jih je prejel === * 1950: [[Prešernova nagrada]] za prevod [[Homer]]jeve ''[[Iliada|Iliade]]'' * 1956: Prešernova nagrada za prevod anonimnih ''Pisem mračnjakov'' in [[Platon]]ove [[trilogija|trilogije]] ''Poslednji dnevi Sokrata''<ref>{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Pre%C5%A1ernova_nagrada_in_nagrade_Pre%C5%A1ernovega_sklada#1951-1960|title=Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|publisher=sigledal.si|accessdate=28. februarja 2024|archive-date=2021-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210605104208/https://sigledal.org/geslo/Pre%C5%A1ernova_nagrada_in_nagrade_Pre%C5%A1ernovega_sklada#1951-1960|url-status=dead}}</ref> === Ki se imenujejo po njem === * [[Sovretova nagrada]] * [[Sovretov kabinet]] v Dolu pri Hrastniku<ref name="">{{navedi splet |url=https://www.dskp-drustvo.si/sovretov-kabinet/ |title=Sovretov kabinet (umetniška/prevajalska rezidenca) |accessdate=2025-12-22 |date= |format= |work= w|publisher=[[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]]}}</ref> == Bibliografija == * zgodovinska monografija ''Stari Grki'' * Homerjeva ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]] * deset [[Ajshil]]ovih, [[Sofokles|Sofoklovih]] in [[Evripid]]ovih [[Tragedija|tragedij]] * izbor iz grških lirikov * Predsokratiki (izbor)<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-matica.si/knjige/vse-knjige/filozofija/predsokratiki/ |title=Predsokratiki |accessdate=23. julij 2025 |date=2002 |orig-year=prva izdaja 1946|format=knjiga |work= |publisher=[[Slovenska matica]]}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.preberi.si/content/kaj/749-Anton-Sovre/38/11/99/ |author=RTV |title=Anton Sovre: Predsokratiki, Drugi celoviti prevod predsokratikov na svetu |accessdate=24. julij 2025 |date=25. januar 2013 |format= |work= |publisher=}}</ref> * [[Herodot]]ove ''Zgodbe'' * [[Plutarh]]ovi ''Življenjepisi'' * [[Platon]]ovi [[dialog]]i<ref>[[Apologija (Platon)|Apologija]], [[Kriton]], Sokratova smrt v [[Fajdon (Platon)|Fajdonu]] v ''Poslednji dnevi Sokrata'', 1955; </ref> ** [[Simpozij (Platon)|Simposion]] in [[Gorgija (Platon)|Gorgias]], 1960, {{cobiss|1891585}} * [[Lukrecij]]ev filozofski ep ''O naravi sveta'' * [[Horacij]]evo ''Pismo o pesništvu'' * [[Teofrast]]ovi ''Značaji'' * [[Plavt]]ovi ''Menehmi'' * [[Lukijan]]ove [[satira|satire]] * [[Apulej]]eva [[pravljica]] o [[Amor in Psihe|Amorju in Psihi]] * ''[[dnevnik (književnost)|Dnevnik]] [[cesar]]ja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]'' * [[Avguštin]]ove ''Izpovedi'' * anonimna ''Pisma mračnjakov'' * ''Hvalnica norosti Erazma Rotterdamskega'' * 1965 je izšel njegov prevod ''[[France Prešeren|Prešernovih]] nemških'' pesmi v slovenščino {{COBISS|ID=2721800}} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir}} * [https://web.archive.org/web/20140318192837/http://www.antonsovre.si/ http://antonsovre.si/] * [http://Na-danasnji-dan-anton-sovre-2/ Savus.si: Na danasnji dan (1.maj 1925): Anton Sovre] {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sovre, Anton}} [[Kategorija:Anton Sovre| ]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] mxh8j1s1o40yn19ho9l35vunp78bqpm 0 99507 6768106 6762909 2026-10-21T10:41:55Z ~2026-54912-92 267255 /* Melodije morja in sonca */ 6768106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Helena Blagne | Background = person | Birth_name = Helena Blagne | landscape = yes | Alias = | Origin = | Instrument = vokal | Genre = [[pop glasba|pop]], [[opera]] | Years_active = 1984–danes | Label = [[Jugoton]], [[ZKP RTV Ljubljana]], Dallas Records | Notable_instruments = | Associated_acts = [[Sibila (glasbena skupina)|Sibila]] }} '''Helena Blagne''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne]] in [[Opera|operne]] glasbe, * [[8. maj]] [[1963]]. == Življenje in kariera == Helena Blagne je prvič javno nastopila pri dvanajstih letih na amaterskem tekmovanju ''Prvi glas Gorenjske'' na Jesenicah. K odločitvi, da postane profesionalna pevka, je doprinesel uspeh njene skladbe ''Santa Lucia'', ki jo je na tem tekmovanju zapela. Na pevsko pot se je profesionalno podala leta 1986, ko je na makedonskem ''Makfestu'' s pesmijo ''Ko te ni'' dobila prvo nagrado občinstva in prvo nagrado strokovne žirije. Leto kasneje je na [[Splitski festival|Splitskem festivalu]] z ''Morje, ljubezen moja'' dobila prvo nagrado občinstva. Postala je redna gostja in zmagovalka največjih festivalov na prostoru bivše države [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1984 je s pesmijo ''Ne hodi mi preblizu'' nastopila na Pop delavnici. Med letoma 1987 in 1988 je pritegnila tudi širšo mednarodno pozornost, ko je nastopila na mediteranskem festivalu v [[Turčija|Turčiji]] in na turnejah po [[Kanada|Kanadi]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Leta 1989 je zmagala na slovenskem festivalu [[Melodije morja in sonca]] s pesmijo ''[[Vrniva se na najino obalo]]'', ki jo je zapela v [[duet]]u z opernim pevcem [[Nace Junkar|Nacetom Junkarjem]]. Zmago na Melodijah morja in sonca je dosegla znova čez tri leta s pesmijo ''Moj mornarček''. Po osamosvojitvi Slovenije se je Helena obrnila k evropskemu občinstvu. Leta 1993 je s pesmijo Vzemi me nocoj nastopila na EMI in se uvrstila na 5. mesto. Na MMS 1993 pa je pristala na 2. mestu s pesmijo Bodi srečen, bambino. Album Nedotaknjena se je leta 1995 zelo dobro prodajal, saj je bilo prodanih 30.000 plošč. Za to je bila plošča dvakrat platinasta. Leta 1999 je na festivalu [[Eurofest]] s pesmijo ''Io sono sola'' osvojila prvo nagrado občinstva, prvo nagrado strokovne žirije, nagrado za najboljšo izvedbo in najprestižnejšo nagrado grand prix. Zaradi priznanj na mednarodnih festivalih in uspešne glasbene poti so jo v [[Atene|Atenah]] izbrali za podpredsednico mednarodne žirije v [[MCNM]] (Mediterranean Collaboration of New Musicions) in v [[IIWMC]] (International Institute of Woman Musical Creativity), kateremu predseduje [[Stathis Ourkologlou]]. Leta 2003 je z opernimi pesmimi nastopila na Viktorjih. Po rojstvu sina Kristjana je naredila premor v glasbeni karieri; na odre se je vrnila leta 2002. Po 12-letnem intenzivnem študiju opernega petja pri priznani slovenski operni pevki in pedagoginji [[Ksenija Vidali Žebre|Kseniji Vidali Žebre]] je začela ustvarjati [[Glasbeni album|album]] svetovnih opernih arij. Jeseni 2006 je svoje umetniško delovanje razširila še na gledališče, saj ji je eden najuspešnejših slovenskih režiserjev, [[Vito Taufer]], zaupal vlogo Agave v spektakelski uprizoritvi [[Evripid]]ove drame [[Bakhantke]]. Od leta 2006 jo zastopa agencija Proartes. Leta 2007 je skupaj z [[Mario Galunič|Mariom Galuničem]] vodila finalni izbor Eme 07. Leta 2008 je pripravila turnejo ob svoji 20-letni pevski karieri. Izdala je album ''Reci mi''. Marca 2011 je s koncertom z [[Dunajski dečki|Dunajskimi dečki]] kot prva slovenska glasbenica napolnila [[Arena Stožice|Areno Stožice]].<ref>{{navedi splet |author=Klavdija Kopina |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/prva-dama-je-vrgla-rokavico-domaci-glasbeni-estradi-stoz-ce-so-padle/254185 |title=Prva dama je vrgla rokavico domači glasbeni estradi: Stož'ce so padle! |date=30. marec 2011 |accessdate=6.4.2011 |series=MMC, Glasba |publisher=RTV Slovenija |website=www.rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042434710 |author=Nataša Magister |title=Helena Blagne, Dunajski dečki in tenoristi: kar so obljubljali, so postregli |series=Magazin |website=www.dnevnik.si |date=31. marec 2011 |accessdate=6.4.2011 |publisher=Dnevnik |archive-date=2011-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110401105633/http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042434710 |url-status=dead }}</ref> Ob tej priložnosti je izdala tudi nov [[album]], na katerem je 10 starih pesmi v novi preobleki.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/video-helenine-uspesnice-v-novi-preobleki.html |title=VIDEO: Helenine uspešnice v novi preobleki |date=10.3.2011 |location=Ljubljana |website=www.24ur.com |accessdate=6.4.2011}}</ref> 8. marca 2014 je v Cankarjevem domu priredila ''unplugged ''koncert, kjer je prepevala uspešnice v akustični preobleki. Kmalu zatem je izdala novo uspešnico v akustični obliki z naslovom ''Zame ni drame''. V decembru je izdala kar 2 skladbi; ''V stari konobi'' s Kvatropirci in ''Za božič pridemo skupaj''. Oktobra 2017 je izdala pesem ''[[Ti boš vedno prvi (pesem)|Ti boš vedno prvi]]'',<ref>{{navedi splet |url=http://radioaktual.si/clanek/utrinki/59df5fce5aba4/helena-blagne-je-za-povratek-na-sceno-izbrala-aktual |author=M. G. |title=Helena Blagne je za povratek na sceno izbrala Aktual! |date=12.10.2017 |accessdate=6.1.2018 |website=radioaktual.si |publisher=Radio Aktual}}</ref> za katero je posnela tudi [[videospot]]. Pesem se je uvrstila med najbolj predvajane skladbe v Sloveniji, na lestvici najbolj predvajanih domačih skladb je dosegla celo drugo mesto. V mesecu dni si je njen videospot na kanalu [[Youtube]] ogledalo več kot 300.000 ljudi.<ref>http://www.slotop50.si/Novice/ti-bos-vedno-prvie28099-med-najbolj-predvajanimi-skladbami-v-sloveniji-442 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180106174016/http://www.slotop50.si/Novice/ti-bos-vedno-prvie28099-med-najbolj-predvajanimi-skladbami-v-sloveniji-442 |date=2018-01-06 }}, vpogled: 6. 1. 2018.</ref> Maja 2025 je z razprodanim koncertom s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] v [[Križanke|Križankah]] obeležila 40 let svoje kariere.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/diva-slovenske-glasbe-obelezila-40-let-kariere-kar-je-v-svetu-cher-je-pri-nas-helena-blagne.html|title=Diva slovenske glasbe obeležila 40 let kariere: 'Kar je v svetu Cher, je pri nas Helena Blagne'|date=1. 6. 2025|accessdate=2. 6. 2025|website=www.24ur.com}}</ref> [[Seznam najbolj prodajanih slovenskih glasbenih izvajalcev|Po prodaji nosilcev zvoka]] je Helena Blagne najbolj uspešna slovenska pevka vseh časov, saj je doma in po svetu prodala več kot dva milijona plošč.<ref>{{navedi novice |url=http://ms.sta.si/2011/03/pop-singer-blagne-to-perform-with-vienna-boys-at-stozice/ |title=Pop Singer Blagne to Perform with Vienna Boys at Stozice |date=2011-03-29 |accessdate=2011-04-06 |publisher=Slovenian Press Agency |archive-date=2013-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130930135814/http://ms.sta.si/2011/03/pop-singer-blagne-to-perform-with-vienna-boys-at-stozice/ |url-status=dead }}</ref> Helena Blagne je prejela zlato odličje za kaseto ''Poleti, lastovka'', zlato odličje za CD-ploščo ''Nedotaknjena'' ter srebrno odličje za CD-ploščo ''Najlepše pesmi''. == Zasebno življenje == 11. maja 1996 se je poročila z Mitjo Zamanom.<ref>{{navedi revijo |author=Renata Ažman |title=Na pragu večne ljubezni: to soboto se bosta poročila Helena Blagne in Mitja Zaman |date=7.5.1996 |series=Jana '''25''' št. 19 |pages=16–17 |cobiss=1984310}}</ref> Zakoncema se je dve leti po poroki rodil sin Kristijan. Junija 2013 je Helena sporočila, da se ločuje.<ref>{{navedi splet |author=A. K. D. |url= http://www.24ur.com/uradno-helena-blagne-se-locuje.html |title=Uradno: Helena Blagne se ločuje |accessdate=20.11.2014 |date=7.6.2013 |website=www.24ur.com |series=Domača scena |location=Ljubljana}}</ref> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Prvi glas Gorenjske]] === * 1976: ''Santa Lucia'' – 2. nagrada strokovne žirije<ref>{{navedi splet |author=Janko Rabič |url=https://docplayer.si/116413349-Jeseniske-novice_04_01-05-qxd.html |title=Štirideset let prireditve Prvi glas Gorenjske |page=16 |series=Jeseniške novice (Gorenjski glas), št. 4 |publisher=Občina Jesenice |website=docplayer.si |date=25. februar 2011 |accessdate=12.5.2021 |archive-date=2021-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210512080901/https://docplayer.si/116413349-Jeseniske-novice_04_01-05-qxd.html |url-status=dead }}</ref> === [[Pop delavnica]] === * [[Pop delavnica 1984|1984]]: ''Ne hodi mi preblizu'' <small>(Berti Rodošek / Tatjana Rodošek / Berti Rodošek)</small> * [[Pop delavnica 1985|1985]]: ''Ti si vse, kar si želim'' === [[Vesela jesen]] === * [[Vesela jesen 1985|1985]]: ''Častitljiva domfarca'' <small>(Nande Razboršek / Marjan Jahn / Veter)</small>, skupaj z ansamblom Veter * [[Vesela jesen 1987|1987]]: ''Brigita'' <small>(Konrad Doler / Konrad Doler / Mario Rijavec)</small>, skupaj z Nacetom Junkarjem === Zagrebfest === * 1985: ''Ruke tvoje kažu sve'' * 1988: ''Samo ljubav'' === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1985|1985]]: ''Vzemi me'' <small>(Goran Šarac/Helena Blagne/Goran Šarac)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(Oto Pestner / Oto Pestner / Oto Pestner)</small>, skupaj z Nacetom Junkarjem – 1. nagrada občinstva''' * [[Melodije morja in sonca 1990|1990]]: ''Adijo, piši mi'' <small>(Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj)</small>, skupaj z Donom Juanom – 2. nagrada občinstva * '''[[Melodije morja in sonca 1991|1991]]: ''Moj mornarček'' <small>(Vojko Sfiligoj / Helena Blagne / Vojko Sfiligoj)</small>, skupaj z Donom Juanom – 1. nagrada občinstva''' * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: ''Bodi srečen, bambino'' <small>(Edvin Fliser / Branko Jovanović Vunjak / Mojmir Sepe)</small> – 2. nagrada občinstva === Mediteranski festival Instanbul === * 1986: ''Morje'' === Makfest === * 1986: ''Koga te nema'' – 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije * 1987: ''Uništi me'' * 1988: ''Komu da veruvam'' * 1990: ''Dali znaeš'' – nagrada za najboljše besedilo, 8. mesto === Splitski festival === * 1986: ''Pamtit će te srce'' * 1987: ''More ljubavi moja'' – 1. nagrada občinstva, ''Uspomene'' – 14. mesto * 1988: ''Jedna suza za nas dvoje'', ''Ustanak i more'' – 1. nagrada *1989: ''Ivo, najdraži'' === TV Fest === * 1987: ''Te sonuvam'' – 2. nagrada občinstva === Vaš šlagar === * 1988: ''Koja je boja u modi'' === Cavtat fest === * 1989: ''Voljela sam'' === Jugovizija === * 1990: ''Ti in jaz, jaz in ti'', skupaj z Abrakadabro – 10. mesto * 1991: ''Navaden majski dan'' – 7. mesto === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Vzemi me nocoj'' <small>(Vojko Sfiligoj / Igor Pirkovič / Mojmir Sepe)</small> – 5. mesto === Eurofest === * 1999: ''Srce vekje ne davam'', ''Io sono sola'' – 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada za najboljšo izvedbo, najprestižnejša nagrada grand prix === Sunčane skale === * 2003: ''Ne, ne, ne'' === Ohrid Fest === * '''2016: ''Нека е со помин (Neka e so pomin)'' – 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne komisije za najboljšo interpretacijo''' == Uspešnice == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Naslov ! Avtorji ! Izid |- | Ne hodi mi preblizu || Berti Rodošek/Tatjana Rodošek/Berti Rodošek || 1984 |- | Vzemi me || Goran Šarac/Helena Blagne || 1985 |- | Moja Gorenjska || Goran Šarac/Helena Blagne || 1986 |- | Koga te nema (Makfest 1986) || Kire Kostov/Pujovski Vasil || 1986 |- | More ljubavi moja || Frane Šiško/Frane Šiško/Ivo Lesić || 1987 |- | Uspomene || Frane Šiško-Ivo Lesić/Frane Šiško || 1987 |- | Morje || Mojimir Sepe/Elza Budau/Mojimir Sepe || 1987 |- | Jedna suza za nas dvoje || Kemal Monteno/Nenad Ničević/Kemal Monteno || 1988 |- | Vrniva se na najino obalo || Oto Pestner/Oto Pestner/Oto Pestner || 1989 |- | Čuvaj to ljubezen (duet [[Nace Junkar]]) || || 1989 |- | Vsaj ne nocoj || O. Pestner/R. Medved/O. Pestner || 1989 |- | Ivo najdraži || Ivo Lesić/Helena Papić/Ivo Lesić || 1989 |- | Adijo, piši mi || Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj || 1990 |- | Ko ugasnejo luči || Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj || 1990 |- | Moj dom || Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj || 1990 |- | Ne vidijo drugi ljudje || Branko Jovanović Vunjak/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj || 1990 |- | Ti in jaz, jaz in ti || Tadej Hrušovar/Dušan Velkaverh/Tadej Hrušovar || 1990 |- | Navaden majski dan || Tadej Hrušovar/Dušan Velkaverh/Tadej Hrušovar || 1991 |- | Mamim sin || Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj || 1991 |- | Moj mornarček || Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj || 1991 |- | Nocoj bom prvič rekla da || Vojko Sfiligoj/Janez Hvale/Vojko Sfiligoj || 1991 |- | Samba || Vojko Sfiligoj/Helena Blagne/Vojko Sfiligoj || 1992 |- | Poleti lastovka || Vojko Sfiligoj/Ivan Sivec/Vojko Sfiligoj || 1992 |- | Ciganka (glej Helena in Avseniki) || Slavko Avsenik/Vilko Avsenik/Ivan Sivec || 1992 |- | Vzemi me nocoj || Vojko Sfiligoj/Igor Pirkovič/Mojimir Sepe || 1993 |- | Zame edini si na svetu || K. Monteno/I. Sivec/S. Kalogjera, V. Sfiligoj || 1993 |- | Bodi srečen Bambino || Edvin Fliser/Branko Jovanović Vunjak/Mojmir Sepe || 1993 |- | Prijatelja za vedno (duet [[Nace Junkar]]) || || 1993 |- | Naj nihče me ne zbudi || Matjaž Vlašič/B.Vunjak/Matjaž.Vlašič || 1994 |- | Macho || Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič || 1994 |- | Daj, zaigraj || Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič || 1994 |- | Prave ljubezni || Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič || 1994 |- | V soju odrskih luči || Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič || 1994 |- | Otroci pireja || Hadjidakis/N. N. || 1994 |- | Nedotaknjena/Moški mojih sanj || Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič || 1994 |- | Ranjena || Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič || 1995 |- | Angel moj || Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Matjaž Vlašič || 1996 |- | Ker ga ljubim/Ker ljubim ga || Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič || 1996 |- | Zaljubljena || Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič || 1996 |- | Najina Ljubezen || Matjaž Vlašič/UršaVlašič || 1996 |- | Briga me denar || Matjaž Vlašič/Janez Hvale || 1996 |- | Zate še hudiču se prodala bi || MatjažVlašič/Janez Hvale || 1996 |- | La Traviata - Brindisi (duet [[Nace Junkar]]) || || 1997 |- | Dež (z [[Demolition Group]]) || || 1997 |- | Španski harlem || Jerry Leiber · Phil Spector · Elza Budau/Boštjan Grabnar || 1998 |- | Pogrešam te || T.Papić/Ivan Sivec/Jan Plestenjak || 1998 |- | Osamljena || T.Huljić/B.Jovanović/B.Grabnar || 1999 |- | Ciganka iz vasi || Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič || 1999 |- | Grenko vino || Jani Golob/Franc Lainšček/Jani Golob || 1999 |- | Naj ti sodijo || Matjaž Vlašič/Helena Blagne/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič || 1999 |- | Skupaj v tem poletju (duet [[Miran Rudan]]) || || 1999 |- | Ti si sreča moja || Werner Brozović/Andreja Likar || 1999 |- | Srebrna reka (duet z bratom) || || 2000 |- | Nessun Dorma || || 2000 |- | Vse moje pomladi (duet [[Oto Pestner]]) || D. Jusič/Žiga Sabol/Tomaž Hering || 2001 |- | Ti nisi vreden mojih solz || Davor Borno/Davor Borno || 2002 |- | Zavedno ženska || Ivo Mojzer/R. Jung/Janez Hvale || 2002 |- | Va Pensiero || Giuseppe Verdi/Temistocle Solera/Boštjan Grabnar || 2002 |- | Nihče ne ljubi kot Slovenec || Bojan Šeruga/Denis Horvat || 2003 |- | Za stare čase || Đorđe Novković/Pavličić/Denis Horvat || 2003 |- | Sinek moj zlati || Bojan Šeruga/Helena Blagne || 2003 |- | Macho, zgrabi za krtačo/Mačo, zgrabi za krtačo || Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič || 2004 |- | Trije ljubčki || Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič || 2004 |- | Zrele ženske || Matjaž Vlašič/Janez Hvale/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič || 2004 |- | Jočem jaz, jočeš ti || Matjaž Vlašič Urša Vlašič, Matjaž Vlašič || 2004 |- | Čakala bom || Slavko Avsenik/Vilko Avsenik/Feri Souvan || 2004 |- | Sodni dan || Matjaž Vlašič/Urša Vlašič || 2004 |- | Pogrešam te || Matjaž Vlašič/Urša Vlašič || 2004 |- | Venček uspešnic: Srebrna Reka, Slovenec,<br>Ti nisi vreden mojih solz, Španski harlem, Osamljena || || 2004 |- | Pijem isto vino || Jan Plestenjak/Jan Plestenjak/Jan Plestenjak || 2007 |- | Reci mi || Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Matjaž Vlašič || 2007 |- | Te quiero mi amor || Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar || 2007 |- | Molitev (duet [[Ivo Gamulin]]) || || 2008 |- | Amigos para siempre (duet [[Ivo Gamulin]]) || || 2010 |- | Caruso || || 2011 |- | V stari konobi || Matjaž Vlašič/Janez Usenik, Urša Vlašič || 2014 |- | Za božič pridemo skupaj || Damjan Pančur, Nino Ošlak/Igor Pirkovič || 2014 |- | Zame ni drame || Jan Plestenjak/Jan Plestenjak || 2014 |- | Tatoo || || 2016 |- | Neka e so pomin (Ohrid Fest 2016) || Ljupčo Mirkovski/Ognen Nedelkovski || 2016 |- | Ti boš vedno prvi || Krešimir Tomec, Raay/Drago Mislej || 2017 |- | Kar bo, pa bo || Aleš Vovk, Krešimir Tomec/Rok Lunaček, Saša Lendero || 2018 |- | Led in sol || Krešimir Tomec, Raay/Rok Lunaček, Veronika Vera Šolinc || 2019 |- | Pika na i || Aleš Klinar, Krešimir Tomec/Rok Lunaček || 2023 |- | Ikona (duet [[Raiven]]) || Raiven/Kaja Stankovič, Klavdija Kopina/Raiven, Peter Khoo, Leon Firšt || 2023 |- | Čas (duet [[Rudolf Gas]]) || T.Jovanović/T.Jovanović/R.Gas || 2024 |} == Diskografija == {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | style="text-align:center"|1990 || white-space: nowrap|Adijo, piši mi || style="font-size:95%"| * ''Adijo, piši mi'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Objemi me kot nekoč'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Dama'' <small>(V. Sfiligoj)</small> * ''Molči srce'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ena solza, ena želja'' <small>(P. Lukić/H. Blagne/S. Kalogjera)</small> * ''Moj dom'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ne vidijo drugi ljudje'' <small>(B. J. Vunjak/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ko ugasnejo luči'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ti in jaz, jaz in ti'' <small>(T. Hrušovar/D. Velkaverh/T. Kozlevčar)</small> * ''Hrepenenje'' <small>(J. Hvale)</small> |- | style="text-align:center"|1991 || white-space: nowrap|Nocoj || style="font-size:95%"| * ''Moj mornarček'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Rožmarin je ovenel'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Sirota'' * ''Čakam te'' * ''Sama'' * ''Nocoj'' * ''Le eden izmed mnogih'' * ''Mamin sin'' * ''S tabo bom vedno ostala'' * ''Navaden majski dan'' |- | style="text-align:center"|1992 || white-space: nowrap|Poleti, lastovka || style="font-size:95%"| * ''Poleti, lastovka'' <small>(V. Sfiligoj/I. Sivec/V. Sfiligoj)</small> * ''Zame edini si na svetu'' <small>(K. Monteno/I. Sivec/S. Kalogjera/V. Sfiligoj)</small> * ''Že češnje cveto'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Štoparka'' <small>(V. Sfiligoj)</small> * ''Razumi me'' <small>(''Stand by Your Man'')</small> <small>(Sherill/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Santa Lucija'' <small>(tradicionalna/J. Hvale/V. Sfiligoj)</small> * ''Kako raste mama'' <small>(V. Sfiligoj/T. Pavček/V. Sfiligoj)</small> * ''Hej, ti'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Nocoj verjamem'' <small>(V. Sfiligoj)</small> |- | style="text-align:center"|1993 || white-space: nowrap|Moj dom || style="font-size:95%"| * ''Moj dom'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Čakam te'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Adijo, piši mi'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''S tabo bom vedno ostala'' * ''Ne vidijo drugi ljudje'' * ''Sama'' * ''Moj mornarček'' * ''Navaden majski dan'' * ''Mamin sin'' * ''Rožmarin je ovenel'' * ''Molči srce'' * ''Ena solza, ena želja'' * ''Nocoj'' * ''Hrepenenje'' * ''Le eden izmed mnogih'' * ''Dama'' * ''Sirota'' * ''Objemi me ko nekoč'' * ''Ti in jaz, jaz in ti'' * ''Ko ugasnejo luči'' |- | style="text-align:center"|1995 || white-space: nowrap|Nedotaknjena <small>(RTV Slovenija, Založba kaset in plošč)</small> || style="font-size:95%"| * ''Naj nihče me ne zbudi''/''Zasnubi me'' <small>(M. Vlašič/B. Jovanovič)</small> * ''Macho'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Ranjena'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Otroci pireja'' <small>(Hadjidakis/N. N.)</small> * ''Pesem vseh ljudi'' <small>(D. Hamond, D. David/I. Pirkovič)</small> * ''Nedotaknjena''/''Moški mojih sanj'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Amore'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''V soju odrskih luči'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Daj, zaigraj'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Prave ljubezni'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Barcarola'' <small>(J. Offenbach/Nicklausse)</small> </small> |- | style="text-align:center"|1996 || white-space: nowrap|Helena || style="font-size:95%"| * ''Brez tebe mene ni''/''Zaljubljena'' <small>(M. Vlašič/M. Čermak)</small> * ''Angel moj'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Briga me denar'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''In spet in spet ...'' <small>(J. Brahms/J. Hvale)</small> * ''Zate še hudiču se prodala bi'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Najina pesem'' <small>(M. Vlašič/U. Vlašič)</small> * ''Helena Mix II.'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale)</small> * ''Ker ljubim ga'' <small>(M. Vlašič/M. Čermak)</small> * ''Barcarola'' <small>(J. Offenbach/Nicklausse)</small> |- | style="text-align:center"|1997 || white-space: nowrap|Primadona || style="font-size:95%"| * ''Pogrešam te'' * ''Španski Harlem'' <small>(''Spanish Harlem'')</small> * ''Dež'' * ''Moja generacija'' <small>(Helena Blagne in Deja Mušič)</small> * ''Ne dam ti srca'' * ''Ne vračaj se'' * ''Dama'' <small>(''Şımarık'')</small> * ''O mio babbino caro'' <small>(Gianni Schicchi)</small> * ''Dež'' <small>(Helena Blagne in Demolition Group)</small> * ''Primadona'' <small>(''Primadonna'')</small> |- | style="text-align:center"|1999 || white-space: nowrap|Duša in srce <small>(Dallas Records)</small> || style="font-size:95%"| * ''Osamljena'' * ''Ti si sreča moja'' * ''Poj mi serenade'' * ''Ne, ne, ne'' * ''Ko te vidim'' * ''Skupaj v tem poletju'' <small>(''Take Me to Your Heaven'')</small> <small>(Helena Blagne in Miran Rudan)</small> * ''Ciganka iz vasi'' * ''Tebi sem usojena'' * ''V soboto'' * ''Naj ti sodijo'' * ''Samo ti'' * ''Morje'' </small> |- | style="text-align:center"|2001 || white-space: nowrap|Nihče ne ljubi kot Slovenec || style="font-size:95%"| * ''Nihče ne ljubi kot Slovenec'' * ''Zbogom, zbogom'' * ''Za stare čase'' * ''Bela nevesta'' <small>(duet z M. Zgoncem)</small> * ''Če ljubosumja ni'' <small>(duet z Z. Dobričem)</small> * ''Sinek moj zlati'' * ''Če k vojakom bi odšla'' * ''Kamen'' * ''Ko te nimam'' <small>(duet z D. Bornom)</small> * ''Ti si sreča moja'' * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Traviata'' <small>(duet z N. Junkarjem)</small> |- | style="text-align:center"|2002 || white-space: nowrap|Za vedno ženska || style="font-size:95%"| * ''Ti si moja sreča'' * ''Ti nisi vreden mojih solz'' * ''Daj, zaigraj za naju dva'' * ''Simpatija'' * ''Costa myconos'' * ''Ciganka, glej'' * ''V beli božični noči'' * ''Za vedno ženska'' * ''Slovenija'' * ''Kira yorgera'' <small>(grška verzija)</small> * ''Costa myconos'' <small>(nemška verzija)</small> * ''Va, pensiero'' <small>(iz opere Nabucco)</small> * ''Ti nisi vreden mojih solz'' <small>(instrumentalna verzija)</small> |- | style="text-align:center"|2003 || white-space: nowrap|Moje najlepše || style="font-size:95%"| * ''Adijo, piši mi'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Dama'' <small>(V. Sfiligoj)</small> * ''Moj dom'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Ne vidijo drugi ljudje'' <small>(B. J. Vunjak/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(O. Pestner)</small> * ''Prave ljubezni'' <small>(M. Vlašič/J. Hvale/M. Vlašič)</small> * ''Nocoj'' <small>(J. Hvale)</small> * ''S tabo bom vedno ostala'' <small>(V. Sfiligoj/V. Sfiligoj/V. Sfiligoj, V. Ovsenik)</small> * ''Moj mornarček'' <small>(V. Sfiligoj/H. Blagne/V. Sfiligoj)</small> * ''Santa Lucija'' <small>(trad./J. Hvale/V. Sfiligoj)</small> * ''Ti in jaz, jaz in ti'' <small>(T. Hrušovar/H. Blagne/T. Kozlevčar)</small> * ''Hrepenenje'' <small>(J. Hvale)</small> * ''Najina pesem'' <small>(M. Vlašič/U. Vlašič/M. Vlašič, B. Grabnar)</small> * ''Ker ljubim ga'' <small>(M. Vlašič/M. Čermak/M. Vlašič, B. Grabnar)</small> * ''Prijatelja za vedno'' <small>(A. Lloyd Webber/T. Black, G. M. Estefano/N. Junkar/T. Borsan)</small> (Helena Blagne in Nace Junkar) * ''Zame edini si na svetu'' <small>(K. Monteno/I. Sivec/S. Kalogjera, V. Sfiligoj)</small> * ''Vsaj ne nocoj'' <small>(O. Pestner/R. Medved/O. Pestner)</small> (Helena Blagne in Nace Junkar) * ''Bodi srečen, bambino'' <small>(E. Fliser/B. J. Vunjak/M. Sepe)</small> </small> |- | style="text-align:center"|2004 || white-space: nowrap|Hel1 || style="font-size:95%"| * ''Jočem jaz, jočeš ti'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> * ''Trije ljubčki'' <small>(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)</small> * ''Sodni dan'' * ''Zrele ženske'' * ''Pogrešam te'' * ''Macho, zgrabi za krtačo (frizer)'' * ''Oče moj'' * ''Čakala bom'' * ''Venček uspešnic'' <small>(Srebrna reka, Nihče ne ljubi kot Slovenec, Ti nisi vreden mojih solz, Španski harlem, Osamljena)</small> * ''Il passione'' <small>(Core 'ngrato, Nessun dorma, Una furtiva lagrima, 'O sole mio)</small> |- | style="text-align:center"|2005 || white-space: nowrap|Helenin dnevnik || style="font-size:95%"| * ''Srebrna reka'' * ''Za vedno ženska'' * ''Macho Rmx'' * ''Nihče ne ljubi kot Slovenec'' * ''V beli božični noči'' * ''Ti si sreča moja'' * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Ti nisi vreden mojih solz'' * ''Zbogom, zbogom'' * ''Ko te nimam'' * ''Sinek moj zlati'' * ''Osamljena'' * ''Naj ti sodijo'' * ''Španski harlem'' * ''Ne dam ti srca'' |- | style="text-align:center"|2005 || white-space: nowrap|Helena Blagne s Simfoničnim orkestrom || style="font-size:95%"| * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Bodi srečen, bambino'' * ''Osamljena'' * ''Zame edini si na svetu'' * ''Med iskrenimi ljudmi'' * ''Srebrna reka'' <small>(venček)</small> * ''Oče moj'' * ''Poletna noč'' * ''My Way'' * ''Va, pensiero'' <small>(iz opere Nabucco)</small> * ''Funiculì funiculà'' * ''Amigos para siempre'' |- | style="text-align:center"|2008 || white-space: nowrap|Reci mi || style="font-size:95%"| * ''Reci mi'' <small>(M. Vlašič - U. Vlašič - M. Vlašič)</small> * ''Pijem isto vino'' <small>(J. Plestenjak)</small> * ''Te quiero mi amor'' <small>(M. Vlašič - U. Vlašič - M. Vlašič)</small> * ''Javi mi'' <small>(M. Buljan - N. Ninčević/U. Vlašič - M. Buljan)</small> * ''Ljubijo se vsi'' <small>(M. Buljan - N. Ninčević/H. Blagne/N. Sever - M. Buljan)</small> * ''Molitev'' <small>(D. Foster - A. Testa/T. Renis/A. Vujica/M. Čermak - A. Pecotić)</small> (duet z Ivom Gamulinom) * ''Kakor lani'' <small>(T. Huljić - V. Huljić/V. Bertok - R. Grubišić)</small> * ''Naj te ona ljubi'' <small>(M. Buljan - N. Ninčević/J. Hvale - M. Buljan)</small> * ''Hostija'' <small>(Pegasos - B. J. Vunjak - B. Grabnar/M. Vlašič/T. Valenko)</small> * ''Grenko vino'' <small>(J. Golob - F. Lainšček - R. Grubišić)</small> (song iz radijske igre Petelinji zajtrk) Bonus track * ''Agavina pesem'' <small>(S. Lošić)</small> (iz gledališke predstave Bakhantke <small>(Evripid - Taufer)</small>) |- | style="text-align:center"|2011 || white-space: nowrap|10 izbranih || style="font-size:95%"| * ''Navaden majski dan'' <small>(T. Hrušovar - D. Velkaverh - P. Greblo/S. Fajon)</small> * ''Ena želja'' <small>(P. Lukić - H. Blagne - B. Grabnar)</small> * ''Ko ugasnejo luči'' <small>(V. Sfiligoj - H. Blagne - B. Grabnar)</small> * ''Morje'' <small>(M. Sepe - E. Budau - T. Kozlevčar)</small> * ''Pesem vseh ljudi'' <small>(A. L. Hammond - H. David/I. Pirkovič - T. Mihelič)</small> (gost. voc. Štirje tenorji) * ''Dež'' <small>(B. Fifnja/J. Pegam/M. Pegam/N. Sekulovič/I. Rimc/G. Šalamon - B. Fifnja/J. Pegam/M. Pegam/N. Sekulovič/I. Rimc/G. Šalamon - P. Greblo/G. Radojevič)</small> <small>(producent: P. Greblo)</small> * ''Pogrešam te'' <small>(T. Papič - I. Sivec - T. Kozlevčar)</small> * ''Naj nihče me ne zbudi'' <small>(M. Vlašič - B. Jovanović - P. Greblo/S. Fajon)</small> * ''Amigos Para Siempre'' <small>(A. Webber - D. Black - A. Pecotić)</small> (gost. voc. Ivo Gamulin) * ''Caruso'' <small>(L. Dalla - L. Dalla - T. Mihelič)</small> (gost. voc. Štirje tenorji) Bonus track * ''Morje - More'' <small>(M. Sepe - E. Budau/T. Kozlevčar - T. Kozlevčar)</small> (gost. voc. Ivana Husar) * ''Pogrešam te - Nedostaješ mi'' <small>(T. Papič - I. Sivec/T. Kozlevčar - T. Kozlevčar)</small> (gost. voc. Ivana Husar) </small> |} * 10 izbranih (2011) ''Navaden majski dan'', ''Ena želja'', ''Ko ugasnejo luči'', ''Morje'', ''Pesem vseh ljudi'', ''Dež'', ''Pogrešam te'', ''Naj nihče me ne zbudi'', ''Amigos para siempre'', ''Caruso'', ''Morje'' - ''More'' (bonus track), ''Pogrešam te'' - ''Nedostaješ mi'' * Reci mi (2008) ''Reci mi'', ''Pijem isto vino'', ''Te quero mi amor'', ''Javi mi'', ''Ljubijo se vsi'', ''Molitev'', ''Kakor lani'', ''Naj te ona ljubi'', ''Hostija'', ''Grenko vino'', ''Agavina pesem'' * Helena Blagne s simfoničnim orkestrom (2005) ''Naj nihče me ne zbudi'', ''Bodi srečen, bambino'', ''Osamljena'', ''Zame edini si na svetu'', ''Med iskrenimi ljudmi'', ''Srebrna reka'', ''Oče moj'', ''Poletna noč'', ''My way'', ''Va pensiero'', ''Funiculi, funicula'', ''Amigos para siempre'' * Helenin dnevnik (2005) ''Srebrna reka'', ''Za vedno ženska'', ''Macho'' (rmx), ''Nihče ne ljubi kot Slovenec'', ''V beli božični noči'', ''Ti si sreča moja'', ''Naj nihče me ne zbudi'', ''Ti nisi vreden mojih solz'', ''Zbogom, zbogom'', ''Ko te nimam'', ''Sinek moj zlati'', ''Osamljena'', ''Naj ti sodijo'', ''Španski harlem'', ''Ne dam ti srca'' * HEL 1 ([[kompaktni disk|CD]]+[[MC]]) Dallas / 2004 ''Jočem jaz, jočeš ti'', ''Trije ljubčki'', ''Sodni dan'', ''Zrele ženske'', ''Pogrešam te'', ''Macho, zgrabi za krtačo'', ''Oče moj'', ''Čakala bom'', ''Venček uspešnic'', ''Il passione'' * Za vedno ženska (CD+MC) Dallas / 2002 ''Ti si moja sreča'', ''Ti nisi vreden mojih solz'' (Pt. 1), ''Daj, zaigraj za naju dva'', ''Simpatija'', ''Costa myconos'' (Pt. 1), ''Ciganka, glej'', ''V beli božični noči'', ''Za vedno ženska'', ''Slovenija'', ''Kira yorgena'', ''Costa Myconos'' (Pt. 2), ''Va pensiero'', ''Ti nisi vreden mojih solz'' (Pt. 2) * Nihče ne ljubi kot Slovenec (CD+MC) Dallas / 2001 * Srebrna reka (CD+MC) Dallas / 2000 * Duša in srce (CD+MC) Dallas / 1999 * Moj dom (CD+MC) ZKP / 1993 * Helena za vas (CD+MC) Dallas / 1998 * Primadona (CD+MC) Dallas / 1997 * Helena (CD+MC) ZKP / 1996 * Helena in Nace (CD+MC) ZKP / 1996 * Nedotaknjena (CD+MC) ZKP / 1995 ''Naj nihče me ne zbudi''/''Zasnubi me''; ''Macho''; ''Ranjena''; ''Otroci pireja''; ''Pesem vseh ljudi''; ''Nedotaknjena''/''Moški mojih sanj''; ''Amore''; ''V soju odrskih luči''; ''Daj, zaigraj''; ''Prave ljubezni''; ''Barcarola'' * Helena Blagne - Najlepše pesmi (CD+MC) ZKP / 1994 * Nocoj (MC) ZKP / 1993 * Prijatelja za vedno (CD+MC) ZKP / 1993 * Adijo, piši mi (MC) ZKP / 1990 * Vrniva se na najino obalo (MC) ZKP / 1990 * Velaoljela sam, volj ([[LP]]) Jugoton / 1989 == Koncerti == * ''Helena Blagne s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija'' <small>(Križanke, 30. maj 2025)</small> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! 40 let glasbene kariere − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''Kar bo, pa bo'' * ''Bodi srečen, bambino'' * ''Navaden majski dan'' * ''Morje'' * ''Reci mi'' * ''Zame edini si na svetu''/''Jedna suza za nas dvoje'' * ''Zaljubljena'' * ''V stari konobi'' * ''Venček uspešnic'' <small>(''Srebrna reka'', ''Španski Harlem'', ''Osamljena'')</small> * ''Vzemi me nocoj'' * ''Grenko vino'' * ''Moj dom'' * ''Osamljena'' * ''Ti boš vedno prvi'' * ''Vrniva se na najino obalo'' <small>(Trije tenorji)</small> * ''Dež'' <small>(Mrfy)</small> * ''Naj nihče me ne zbudi'' * ''Srebrna reka'' * ''Traviata''/''Napitnica'' <small>(Trije tenorji)</small> * ''Otroci Pireja'' * ''Španski Harlem'' * ''Moj mornarček'' * ''Macho'' * ''Adijo, piši mi'' }} |} == Sklici == {{seznam_referenc}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blagne, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] 8qj7nzoxefue8qsjoqo1l00xexyd3qc 0 107015 6768016 6767695 2026-10-21T07:48:42Z Octopus 13285 /* Prosti čas */ nadaljevanje 6768016 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}} | conventional_long_name = Tang | common_name = Dinastija Tang | era = vzhodnoazijski srednji vek | status = Cesarstvo | p1 = Dinastija Sui | p2 = Zahodni turški kaganat | p3 = Vzhodni turški kaganat | p4 = | s1 = Kasnejši Ljang | s2 = Vu (deset kraljestev){{!}}Jang Vu | s3 = Vujue | s4 = Min | s5 = Bivši Šu | s6 = Dinastija Ljao | s7 = Drugi turški kaganat | image_map = Tang outline map, 661.svg | image_map_caption = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}} <!-- {{legend-table|style="border:0;" |#c11e1e|Civil administration |#df8d83|Military administration |#f7dcca|Briefly-controlled areas}} --> | capital = {{plainlist| * [[Čangan]]<br />(618–683 and 705–904) * [[Luojang]]<br />(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}} | common_languages = [[Kitajščina|srednja kitajščina]] | religion = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}} | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | title_leader = Cesar | leader1 = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]] | year_leader1 = 618–626 (prvi) | leader2 = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] | year_leader2 = 626–649 | leader3 = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | year_leader3 = 712–756 | leader4 = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | year_leader4 = 904–907 (zadnji) | life_span = {{plainlist| * 618–690, 705–907 * {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}} | event_start = ustanovitev | date_start = 18. junij | year_start = 618 | event1 = medvladje dinastije Vu Džov | date_event1 = 690–705^b | event2 = An Lušanov upor | date_event2 = 755–763^c | event_end = odstop v korist Kasnejšega Ljanga | date_end = 1. junij | year_end = 907 | stat_year2 = 715 | ref_area2 = <ref>{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}</ref><ref>{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link= |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}</ref> | stat_area2 = 5.400.000 | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_year4 = 7. stoletje | stat_area4 = | stat_pop4 = 50 milijonov | stat_year5 = 9. stoletje | stat_area5 = | stat_pop5 = 80 milijonov | currency = kitajski kovanci | footnotes = ^b&nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.<br />^c&nbsp;16. december 755 – 17. februar 763. }} {{Infobox Chinese | pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg | piccap="Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi | picupright = 0.5 | c = {{linktext|唐朝}} | p = Tángcháo | w = Tʻang²-chʻao² | gr = Tarngchaur | bpmf = ㄊㄤˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄔㄠˊ | myr = Tángcháu | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}} | tp = Tángcháo | showflag = p | y = Tòhngchìuh | j = Tong4ciu4 | ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}} | tl = Tông-tiâu | poj = Tông-tiâu | wuu = Daon zau | mc = dang djew }} '''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.). Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije. [[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}} Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}} Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]]. Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel. == Zgodovina == ===Ustanovitev=== Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang (555-587)|Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]] porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}} Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]]. {{multiple image | perrow = 3 | total_width = 650 | caption_align = center | align = center | direction = horizontal | image1 = China, 742.svg | caption1 = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China'' | image2 = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg | caption2 = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651) | image3 = Huteng dancer.jpg | caption3 = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]] }} Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang po zmagi generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).<ref>{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}</ref>{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonska|Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Silla|Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}} {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}} ==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola== {{Glavni|Vu Dzetjan}} [[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]] Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]]. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}} Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu. Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini. {{multiple image | perrow = 2 | image1 = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg| | image2 = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg | footer = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. <ref>{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}</ref> }} Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}} Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} ===Vladavina cesarja Šuandzonga=== {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image_style = border:none; | image1 = 西安大雁塔.jpg | alt1 = 西安大雁塔 | caption1 = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704 | image2 = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG | alt2 = Xi'anwildgoosepagoda2 | caption2 = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}} [[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707-710; Jame Mogao, jama 217]] Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664-710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzonga]] (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej, je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping. {{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}} Dinastija Tang je dosegla svoj vrhunec med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njego naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}} Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}} ===An Lušanov upor in uničenje=== [[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanivim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosili za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlacu je dal za ženo svojo hčerko in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] malo kasneje, dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}} [[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]] [[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj je bil zgrajen v 8. stoletju]] Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Vladavina teh mogočnih vojaških guvernerjev je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}} Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale življenja več deset tisoč ljudi. Kitajsko verovanje v "nebeški mandat", podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je katastrofalna letina zamajala temelje cesarstva. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}} ===Obnova in okrevanje=== [[Slika:Xumipagodazhengding.jpg|thumb|upright=0.8|Pagoda Šumi, zgrajena leta 636]] Čeprav so naravne nesreče in upori omajali ugled in zmanjšali učinkovitost osrednje vlade, obdobje v začetku 9. stoletja kljub temu velja za čas okrevanja dinastije Tang.{{sfn|Benn|2002|p=15–17}} Umik vlade iz upravljanja gospodarstva je imel nepričakovan pozitiven učinek spodbujanja trgovine. Odprlo se veliko trgov z manj birokratskimi omejitvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=85}} Do leta 780 sta bila davek v žitu in obvezna delovna služba, uvedena v 7. stoletju, nadomeščena s polletnim davkom v denarju, kar je pomenilo prehod na denarno gospodarstvo, ki ga je krepil trgovski sloj.{{sfn|Schafer|1985|p=9}} V poznem obdobju dinastije Tang so gospodarsko najbolj cvetela mesta v južni regiji Džjengnan, med njimi Jangdžov, Sudžov in Hangdžov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} Državni monopol nad proizvodnjo soli, ki je po An Lušanovem uporu oslabel, je prešel pod pristojnost Komisije za sol. Komisija je postala ena najmočnejših državnih ustanov, ki so je vodili sposobni ministri, izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja. Komisija je uvedla prakso prodaje pravic trgovcem za nakup monopolne soli, ki so jo ti nato prevažali in prodajali na lokalnih trgih. Leta 799 je sol predstavljala več kot polovico državnih prihodkov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je davek na sol postal glavni vir prihodkov kakšne velike države. Tudi potem, ko je moč osrednje vlade v drugi polovici 8. stoletja začela upadati, je ravno ta davek omogočal, da je država še vedno delovala in v velikem obsegu izdajala cesarske odloke. V ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je zapis, da je vladni odlok iz leta 828 po vsej državi poenotil uporabo verižnih črpalk za namakanja s pravokotnimi lopatami.{{sfn|Needham|1986b|p=347}} Zadnji ambiciozni vladar dinastije Tang je bil cesar [[Šjandzong (dinastija Tang)|Šjandzong]] (vladal 805–820). Njegovemu vladanju so veliko pripomogle fiskalne reforme iz 80. let 8. stoletja, vključno z uvedbo državnega monopola nad proizvodnjo soli. V prestolnici je imel nastanjeno učinkovito in dobro usposobljeno cesarsko vojsko pod poveljstvom dvornih evnuhov. Njegova Vojska božanske strategije je leta 806 štela 240.000 mož. Med letoma 806 in 819 je cesar Šjandzong izvedel sedem obsežnih vojaških pohodov za zatiranje uporov v provincah, ki so zahtevale avtonomijo in se odcepile od osrednje oblasti. Pokoril je vse province, razen dveh. V času njegovega vladanja je bilo za kratek čas prekinjeno dedovanje položajev vojaških guvernerjev ''[[džjeduši]]jev''. Na njihove položaje je imenoval svoje vojaške častnike, regionalne civilne upravne organe pa znova zapolnil s civilnimi uradniki.{{sfn|Adshead|2004|p=51}} Šjandzongovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne. Bolj kot vladanju so se posvečali užitkom, kot so lov, gostije in športi na prostem, s čimer so evnuhom omogočili kopičenje moči. Moč evnuhov ni bila ogrožena niti po incidentu Ganlu, v katerem cesarju [[Vendzong (dinastija Tang)|Vendzongu]] (vladal 826–840) ni uspelo odstraniti evnuhov z oblasti. Namesto tega so bili Vendzongovi zavezniki na ukaz evnuhov javno usmrčeni na Zahodni tržnici v prestolnici Čangan.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} [[Slika:Mogao Cave 156 battle.jpg|thumb|upright=1.3|Freska iz poznega obdobja dinastije Tang, ki slavi zmago generala Džang Jičaa nad Tibetanskim cesarstvom leta 848; Jame Mogao, jama 156]] Več desetletij po An Lušanovem uporu dinastija Tang uspela zbrati dovolj moči za nekaj vojaških pohodov, vključno z uničenjem [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] v [[Mongolija|Mongoliji]] med letoma 840 in 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} Dinastiji Tang je uspelo ponovno vzpostaviti posredno oblast nad nekdanjimi ozemlji vse do koridorja Heši in mesta Dunhuang v provinci Gansu na zahodu. Ozemlja, v posesti Tibetanskega cesarstva, je leta 848 med državljansko vojno v Tibetanskem cesarstvu osvojil general Džang Jičao (799–872).{{sfn|Taenzer|2016|p=35–37}} Cesar Šuandzong ga je za uspehe nagradil s položajem zaščitnika (''fangjuši'') prefekture Ša in vojaškega guvernerja novega okrožja Guiji.<ref>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 249]].</ref> ===Konec dinastije Tang=== Dinastijo Tang je poleg naravnih nesreč, prizadevanj džjedušijev za pridobitev avtonomije tako na severu kot na jugu opustošil [[Huang Čaov upor]] v letih 874 do 884. Njegovo zatrtje je trajalo celo desetletje in privedlo do plenjenja mest Čangan in Luojang.{{sfn|Eberhard|2005|p=189–190}} V letih 878 in 879 je Huangova vojska v južnem pristanišču [[Guangdžov]]u pobila tuje trgovce, arabske in perzijske muslimane, zaratustrovce, Jude in kristjane.{{sfn|Gernet|1996|p=292}} Srednjeveški kitajski vir navaja, da je bilo med Huang Čaovim uporom ubitih osem milijonov ljudi.<ref>{{zhi|c=《殘唐五代史演義傳》：“卓吾]]子評：‘僖宗以貌取人，失之巢賊，致令殺人八百萬，血流三千里’”}}</ref> Dinastija Tang si po Huangovem uporu ni nikoli več opomogla in malo kasneje propadla. V zadnjih letih dinastije Tang so podeželje pustošile velike tolpe razbojnikov, po velikosti enake manjšim vojskam. Tolpe so se ukvarjale s tihotapljenjem soli, napadi na trgovce in trgovske karavane in celo obleganji številnih utrjenih mest.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}} Starejši zapisi Huang Čaov upor opisujejo kot dogodek, ki je uničil aristokracijo dinastije Tang, novejše raziskave pa kažejo, da je aristokracija na uradniških položajih začela propadati že dolgo pred tem.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}{{sfn|Wang Haixiao|2025}}{{sfn|Zhou Ding|2024}} Razen tega je dejanska fizična škoda, ki jo je upor povzročil eliti dinastije Tang, močno precenjena. Dinastija je ponovno utrdila svoj položaj v provinci Džjangnan in drugih južnih provincah in ohranila svoj vpliv še globoko v 10. stoletje.{{sfn|Zhou Ding|2024}} Plenjenje mest in nenehni frakcijski boji med evnuhi in uradniki, ki so imeli za posledico zlom državne uprave, so zagotovo osiromašili številne stare metropolitanske družine ali jih celo prisilili zapustiti svoje domove, kar je pripravilo teren za vzpon novega regionalnega plemstva v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobjih petih dinastij]] in dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Mote|2003|pp=6–7}}<ref>{{citation |last1=Scheidel |first1=Walter |title=The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century |year=2018 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-18325-1 |pages=276–278}}</ref>{{sfn|Zhou Ding|2024}} V zadnjih dveh desetletjih dinastije Tang je postopni razpad osrednje oblasti privedel do vzpona tekmujočih vojaških voditeljev [[Li Kejong]]a in [[Džu Ven]]a na severu Kitajske.{{sfn|Mote|2003|pp=7–12}} Sile dinastije Tang so s pomočjo zavezniških [[Šatuoji|Šatuojev]], turškega ljudstva z območja današnje province [[Šanši]], pod vodstvom Li Kejonga, zatrle Huangov upor. Li Kejong je bil imenovan za džjedušija in pozneje za kneza Džina. Dvor dinastije Tang mu je podelil cesarski priimek Li.{{sfn|Mote|2003|p=6–7, 10, 12}} Džu Ven, sprva tihotapec soli in častnik v vojski upornika Huang Čaa, se je predal silam dinastije Tang, kar je pripomoglo k Huangovemu porazu. Džu Vena so preimenovali v Džu Čuandžonga (Džu popolne zvestobe) in ga po nizu hitrih napredovanj imenovali za vojaškega guvernerja okrožja Šuanvu.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}{{sfn|Needham|1986c|p=320–321|loc=footnote h}} Leta 901 je Džu Ven iz svojega oporišča v Kajfengu prevzel nadzor nad Čanganom, prestolnico dinastije Tang, in s tem tudi nad cesarsko družino.{{sfn|Mote|2003|p=7}} Do leta 903 je cesarja [[Džaodzong]]a prisilil, da prestolnico preseli v Luojang, s čimer se je že pripravljal na prevzem prestola. Leta 904 je Džu Ven umoril cesarja Džaodzonga in ga nadomestil z njegovim mladim sinom, cesarjem Aijem. Leta 905 je Džu ukazal usmrtiti Aijeve brate, številne uradnike in cesarico vdovo He. Dinastija Tang se je končala leta 907, ko je Džu Ven usmrtil tudi Aija in zasedel prestol Tanga kot cesar Tajdzu. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]], s čimer se je začelo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Leto pozneje je Džu ukazal zastrupiti odstavljenega cesarja Aija.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}} Džu Venov sovražnik Li Kejong je umrl leta 908. Zaradi zvestobe dinastiji Tang si ni nikoli nadel cesarskega naslova. Njegov sin Li Cunšu, cesar [[Džuangdzong]], je podedoval očetov naslov kneza Džina in z njim tudi očetovo rivalstvo z Džujem. Leta 923 je Li Cunšu razglasil obnovljeno dinastijo Tang, znano kot [[Kasnejši Tang]], in še istega leta strmoglavil dinastijo [[Kasnejši Ljang]]. Južna Kitajska je kljub temu ostala razdrobljena na številna majhna kraljestva, vse dokler ni bila večina Kitajske ponovno združena pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] (960–1279). Iz tega obdobja izvira tudi oblast [[Kitani|kitanske]] dinastije Ljao nad deli severovzhodne Kitajske in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Leta 905 je kitanski voditelj [[Abaodzi]] sklenil vojaško zavezništvo z Li Kejongom proti Džu Venu, vendar so se Kitani sčasoma obrnili proti dinastiji Kasnejši Tang in pomagali šatuojskemu voditelju [[Ši Džintang]]u iz dinastije [[Kasnejši Džin]], da je leta 936 strmoglavil dinastijo Kasnejši Tang.{{sfn|Mote|2003|p=10–13}} ==Uprava in politika== ===Prve reforme=== [[Slika:李隆基像.jpg|thumb|upright=0.8|Cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] z oblačili in pokrivalom učenjaka]] Cesar Tajdzong se je najprej lotil reševanja težav znotraj vlade, ki so nenehno pestile pretekle dinastije. Na podlagi ''Zakonika dinastije Sui'' je izdal nov ''[[Zakonik dinastije Tang]]'', po katerem so se zgledovale naslednje kitajske dinastije, pa tudi sosednje države v [[Vietnam]]u, [[Koreja|Koreji]] in na [[Japonska|Japonskem]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Najstarejši ohranjeni zakonik je iz leta 653. Razdeljen je bil na 500 členov, ki so zajemali različna kazniva dejanja in kazni: od desetih udarcev z lahko palico do stotih udarcev s težko palico, izgnanstva, prisilnega dela do usmrtitve. Za enako kaznivo dejanje, ki so ga storili pripadniki različnih družbenih in političnih razredov, je zakonik zazlikoval različne stopnje strogosti. Če je služabnik ali nečak ubil svojega gospodarja oziroma strica, je bila kazen drugačna kot v primeru, če je gospodar ubil služabnika ali ali stric nečaka.{{sfn|Ebrey|1999|pp=111–112}} [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - tri-coloured figure of a civil official.jpg|thumb|upright=0.8| Grobna figura iz dinastije Tang, ki prikazuje uradnika, oblečenega v ''hanfu'']] ''Zakonik dinastija Tang'' so v veliki meri prevzeli kasnejši zakoniki, kot je ''Zakonik zgodnje dinastije Ming'' (1368–1644) iz leta 1397.{{sfn|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Kasneje je doživel več revizij, na primer tisto, ki je izboljšala lastninske pravice žensk v času dinastije [[Dinastija Song|Song]] (960–1279).{{sfn|Ebrey|1999|p=158}}{{sfn|Bernhardt|1995|p=274–275}} Državna uprava Tanga je imela tri urade (省, ''šeng''), ki so bili dolžni pripraviti, pregledati in izvajati državno politiko. V uradu, ki je izvajal politiko, je bilo šest ministrstev (部, ''bù'') z različnimi nalogami. Ti [[trije uradi in šest ministrstev]] so vključevali upravo za kadre, finance, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela – upravni model, ki je trajal do padca dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] (1644–1912).{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=78}} Ustanovitelji dinastije Tang so svojo slavo prevzeli predvsem iz slave prejšnje dinastije [[Dinastija Han|Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.), vendar je bila osnova večine njihove upravne organizacije zelo podobna tisti iz prejšnjih severnih in južnih dinastij. Sistem divizijske milice iz dinastije [[Severni Džov]] (6. stoletje) je nadaljeval tudi Tang, vključno s kmečkimi vojaki, ki so služili v zameno za pridobljeno kmetijsko zemljišče. Ohranil se je tudi sistem enakih polj iz dinastije [[Severni Vej]] (4.–6. stoletje), vendar z nekaj prilagoditvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Četudi so centralna oblast in lokalne oblasti vodile obsežne evidence o zemljiški lastnini za odmero davkov, je v dinastiji Tang postala običajna praksa, da so pismeni in premožni ljudje ustvarjali lastne zasebne dokumente in sklepali pogodbe. Ustvarjalci teh dokumentov so s svojim podpisom in podpisoma priče in pisarja na sodišču, če je bilo potrebno, dokazali, da je njihova zahteva po lastnini legitimna. Prototip tega postopka je dejansko obstajal že v starodavni dinastiji Han, vendar je v dinastiji Tang postal bolj pogost in se je v kasnejših dinastijah vtisnil v kitajsko kulturo.{{sfn|Brook|1998|p=59}} Središče politične moči dinastije Tang je bilo glavno mesto [[Čangan]], današnji [[Šian]], kjer je cesar vzdrževal svojo veliko palačo in sprejemal in zabaval politične odposlance z glasbo, športom, akrobati, poezijo, slikami in dramatičnimi gledališkimi predstavami. Prestolnica je bila neverjetno bogata. Ko so leta 643 kitajski prefekturni vladni uradniki dopotovali v prestolnico, da bi predstavili letno poročilo o zadevah v svojih okrožjih, je cesar Tajdzong ugotovil, da mnogi nimajo ustreznih prostorov za bivanje in najemajo sobe od trgovcev. Tajdzong je vladnim agencijam, odgovornim za občinsko gradnjo, naročil, naj vsakemu gostujočemu uradniku v prestolnici zgradijo zasebni dvorec.{{sfn|Benn|2002|p=59}} ===Državni izpiti=== [[Slika:Civilserviceexam1.jpg|thumb|[[Čju Jing]]ova (1494–1552) slika iz dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] prikazuje kandidate za civilne službe, ki berejo na zidu objavljene rezultate izpitov]] Študenti [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] študij so bili kandidati za cesarske izpite, pogoj za imenovanje v lokalne, pokrajinske in osrednje vladne birokracije. Obstajali sta dve vrsti izpitov: ''mingdžing'' (明經, ''osvetljevanje klasik'') in ''džinši'' (進士, ''predstavljeni učenjak''). ''Mingdžing'' je temeljil na konfucijanskih klasikah in je preverjal študentovo poznavanje širokega nabora besedil. ''Džinši'' je preverjal študentove literarne sposobnosti pri pisanju esejev kot odgovor na vprašanja o upravljanju in politiki ter pri pisanju poezije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91–92}} Kandidati so bili ocenjeni tudi po primernem vedenju, videzu, govoru in kaligrafiji, kar so bila subjektivna merila, ki so dajala prednost bogatim pred tistimi s skromnejšimi sredstvi, ki si niso mogli plačati učiteljev retorike in pisanja. Čeprav je nesorazmerno veliko civilnih uradnikov prihajalo iz aristokratskih družin, bogastvo in plemiški status nista bila pogoja, izpiti pa so bili odprti za vse moške podložnike, katerih očetje niso bili iz obrtniškega ali trgovskega razreda.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=95}}{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97}} Za spodbujanje široke konfucijanske izobrazbe je vlada dinastije Tang ustanovila državne šole in izdala standardne različice ''[[Štiri knjige in Pet klasik|Pet klasik]]'' s komentarji.{{sfn|Ebrey|1999|p=112}} Odprt natečaj je bil zasnovan tako, da bi v vlado pritegnil najboljše talente. Takšna zasnova je bila pomembna zato, da bi vladarji dinastije Tang z zaposlovanjem kariernih uradnikov brez družinske ali lokalne opore moči, ne bi bili odvisni od močnih aristokratskih družin in vojskovodij. ''Zakonik dinastije Tang'' je zagotavljal enakomerno delitev podedovanega premoženja med legitimne dediče, in spodbujal družbeno mobilnost, saj je preprečeval močnim družinam, da bi s prvorojenstvom postale zemljiško plemstvo.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=83}} V nasprotju s starejšimi poročili, ki so cesarski izpit v času dinastije Tang prikazovala kot obrobnega, nedavne kvantitativne raziskave kažejo, da je do konca 7. stoletja stopnja ''džinši'' že postala glavna pot do visokih položajev, medtem ko je rodovnik aristokratske družine v veliki meri izgubil svojo napovedno moč za birokratsko imenovanje.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}<ref>Wang, E. H., &amp; Yang, C. Z. (2025). ''The Political Economy of China’s Imperial Examination System''. Cambridge University Press. [https://www.cambridge.org/core/elements/political-economy-of-chinas-imperial-examination-system/3DA0EC88AE5901AEE641FD5686C7F8B8 Open-access Cambridge University Press link].</ref>{{sfn|Wang Haixiao|2025}} Izpitni sistem dinastije Tang je tako igral odločilno institucionalno vlogo pri izpodrivanju dednih privilegijev in spodbujanju birokratske elite, izbrane po zaslugah. Od časov dinastije Tang do konca dinastije Čing leta 1912 so učenjaki-uradniki služili kot posredniki med ljudstvom in vlado, njihova avtoriteta pa je izhajala manj iz porekla kot iz uspeha na izpitih. === Religija in politika === [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|right| Ren Renfa (1254–1327): Džang Guo na sprejemu pri cesarju Šuandzongu]] Religija je od samega začetka igrala pomembno vlogo v politiki dinastije Tang. Li Juan je v svojem prizadevanju za prihod oblast pritegnil privržence s trditvijo, da izvira od [[Daoizem|daoističnega]] modreca [[Laodzi]]ja (ok. 6. stoletje pr. n. št.).{{sfn|Graff|2000|p=79}} Študentje, ki so opravljali državne izpite, so prosili budistične menihe, naj molijo za njihov uspeh, uspešni diplomanti pa so jim v zameno darovali. Pred obdobjem preganjanja budizma v 9. stoletju sta bila sprejemljiva tako [[budizem]] kot [[daoizem]]. Religija je bila osrednjega pomena v času vladavine cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] (vladal 712–756). Cesar je na svoj dvor povabil daoistične in budistične menihe in klerike, zasul Laodzija z visokimi nazivi, pisal komentarje k daoističnim svetim spisom in ustanovil šolo za usposabljanje kandidatov za daoistične izpite. Leta 726 je pozval indijskega meniha Vadžrabodhija (671–741), naj izvede tantrične obrede za preprečitev suše. Leta 742 je osebno držal kadilnico, medtem ko je patriarh šingonske šole Amoghavajra (705–774) recitiral ''"mistična zaklinjanja, da bi zagotovil zmago sil dinastije Tang"''.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Cesar Šuandzong je strogo reguliral financiraje verskih dejavnosti. V začetku svoje vladavine je leta 713 ukinil neizčrpno zakladnico uglednega budističnega samostana v Čanganu. Samostan je zbral ogromno bogastvo, saj so množice anonimnih skesancev pred njegovimi vrati puščale denar, svilo in dragocenosti. Čeprav je samostan svoja sredstva radodarno razdajal, ga je cesar obsodil goljufivih bančnih praks in njegovo bogastvo razdelil drugim budističnim in daoističnim samostanom ter za popravilo lokalnih kipov, dvoran in mostov.{{sfn|Benn|2002|p=61}} Leta 714 je trgovinam v Čanganu prepovedal prodajo prepisov budističnih suter in monopol nad to trgovino prepustil budistični duhovščini.{{sfn|Benn|2002|p=57}} ===Davki in popisi prebivalstva=== Vlada dinastije Tang je poskušala izvesti natančne [[popis prebivalstva|popise prebivalstva]] cesarstva, predvsem zaradi učinkovitega obdavčevanja in novačenja vojakov. Dinastija je v zgodnjem obdobju za gospodinjstva uvedla skromne davke na žito in tkanine, s čimer jih je spodbujala k registraciji in posredovanju natančnih demografskih podatkov vladi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} V uradnem popisu prebivalstva leta 609 je bilo zabeleženih 9 milijonov gospodinjstev, se pravi približno 50 milijonov ljudi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Število se v popisu leta 742 ni povečalo.{{sfn|Ebrey|1999|p=141}} Število se ni povečalo niti v primerjavi z dinastijo [[Dinastija Han|Han]], ki je leta 2 n. št. zabeležila 58 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Nishijima|1986|p=595–596}} Adshead meni, da število prebivalcev v popisu leta 742 ni realno in ocenjuje, da je imelo cesarstvo leta 750 približno 75 milijonov prebivalcev.{{sfn|Adshead|2004|p=72}} V popisu prebivalstva dinastije Tang iz leta 754 je bilo v celotnem cesarstvu zabeleženih 1859 mest, 321 prefektur in 1538 okrožij.{{sfn|Benn|2002|p=45}} Četudi je bilo v cesarstvu veliko velikih in pomembnih mest, so podeželska in kmetijska območja predstavljala 80–90 % prebivalstva.{{sfn|Benn|2002|p=32}} V tem času so se dogajale tudi dramatične selitve prebivalstva s severa na jug cesarstva. Na začetku dinastije je na severu države živelo 75 % celotnega prebivalstva. Do konca dinastije se je število zmanjšalo na 50 %.{{sfn|Adshead|2004|p=75}} Kitajsko prebivalstvo se ni dramatično povečalo vse do dinastije Song, ko se je povečalo na 100 milijonov. Vzrok za povečanje je bilo zlasti obsežno povečanje gojenja riža v osrednji in južni Kitajski in s tem večji tržni presežki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=156}} ==Vojska in zunanja politika== ===Protektorati in davkoplačevalci=== [[Slika:Emperor Taizong gives an audience to the ambassador of Tibet.jpg|thumb|upright=1.35|Cesar Tajdzong (626-649) sprejema Gar Tonngcena Juslunga, ambasadorja [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]]]] 7. stoletje in prva polovica 8. stoletja veljata za obdobje, v katerem je dinastija Tang dosegla vrhunec svoje moči. V tem času se je oblast dinastije Tang raztezala dlje proti zahodu kot v kateri koli prejšnji dinastiji. Država je segala od severnega [[Vietnam]]a na jugu prek območja severno od [[Kašmirska dolina|Kašmirja]], ki je na zahodu mejil na [[Perzija|Perzijo]], vse do severne [[Koreja|Koreje]] na severovzhodu.{{sfn|Benn|2002|pp=xii, 4}} Med kraljestva, ki so dinastiji Tang plačevala davek, so spadala Kašmir, Nepal, Hotan, Kuča, Kašgar, Silla, Čampa ter kraljestva v dolinah [[Amu Darja|Amu Darje]] in [[Sir Darja|Sir Darje]].{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Twitchett|2000|p=116–118}} Turški nomadi so cesarja dinastije Tang nazivali s ''tjan kehan'' – ''božanski kan''.{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Potem ko je Su Dingfang (591–667) leta 657 pri jezeru [[Isik Kul]] zadušil obsežen upor [[Gokturki|Gokturkov]] pod vodstvom kana [[Ašina Helu]]ja (u. 658), je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] ustanovil več protektoratov pod upravo generalnih protektorjev ali velikih generalnih protektorjev, s čimer se je kitajska vplivna sfera razširila vse do [[Herat]]a v zahodnem [[Afganistan]]u.{{sfn|Twitchett|2000|p=118, 122}} Generalni protektorji so imeli veliko avtonomije pri reševanju lokalnih kriz, ne da bi morali čakati na odobritev osrednje oblasti. Med vladavino cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] so vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji pridobili ogromna pooblastila, vključno s pravico do vzdrževanja lastnih vojsk, pobiranja davkov in dednega prenosa svojih nazivov. To obdobje velja za začetek propada centralne oblasti dinastije Tang.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Wang|2003|p=91}} [[Slika:Officer of the Guard of Honour. Tomb of Princess Changle (长乐公主墓), Zhao Mausoleum, Shaanxi province. Tang Zhenguan year 17, ie 644 CE.jpg|thumb|left|upright=0.8| Kitajski častnik Častne straže v grobnici princese Čangle, mavzolej Džao, Šaanši]] === Vojska in novačenje=== Do leta 737 je cesar Šuandzong opustil politiko novačenja vojakov, ki so jih menjavali vsaka tri leta, in jih nadomestil z bolj prekaljenimi in učinkovitimi stalnimi vojaki. Sistem je bil bolj gospodaren, saj je usposabljanje rekrutov in njihovo pošiljanje na mejo vsaka tri leta izčrpavalo državno blagajno.{{sfn|Benn|2002|p=9}} Konec 7. stoletja so vojaki lolalnih milic, vključeni v sistem ''[[fubing]]'', začeli zapuščati vojaško službo in domove, ki so jim bili zagotovljeni v sistemu enakih polj. Domnevni standard 100 [[mu]] zemlje, dodeljene vsaki družini, se je v krajih, kjer se je prebivalstvo znatno povečalo in so bogati pokupili večino zemlje, dejansko zmanjšal. Osiromašeni kmetje in potepuhi so bili prisiljeni oditi v vojaško službo z ugodnostmi oprostitve davkov in dela, pa tudi z določbami o kmetijskih zemljiščih in bivališčih za vzdrževane osebe, ki so spremljale vojake na meji.{{sfn|Graff|2002|p=208–209}} Do leta 742 se je skupno število vpoklicanih vojakov v vojskah Tanga povečalo na približno 500.000 mož.{{sfn|Benn|2002|p=9}} ===Vzhodne regije=== V vzhodni Aziji so bile vojaške kampanje dinastije Tang povsod manj uspešne kot v prejšnjih kitajskih cesarskih dinastijah. Tako kot cesarji dinastije Sui pred njim, je tudi Tajdzong leta 644 začel vojno proti korejskemu kraljestvu [[Kogurjo]]. V prvi kampanji se je moral umakniti, ker ni uspel premagati uspešne obrambe Korejcev pod poveljstvom generala Jon Kesomuna. Tajdzong se je zato povezal s kraljestvom [[Silla]]. Kitajci in vojaki Sille so se avgusta 663 v bitki pri Baekgangu borili proti kraljestvu [[Baekje]] in njegovemu japonskemu zavezniku Jamatu in odločilno zmagali. Mornarica dinastije Tang je imela na voljo več različnih tipov ladij, ki jih je opisal Li Čuan v svojem delu ''Kanon belega in mračnega planeta vojne'' (''Taipai Jinjing'') iz leta 759.{{sfn|Needham|1986c|p=685–687}} V drugi skupni invaziji s kraljestvom Silla je vojska dinastije Tang močno oslabila kraljestvo Kogurjo na severu Korejskega polotoka, tako da je leta 645 uničila njegove obmejne utrdbe. Skupni napadi vojsk Sille in Tanga pod poveljnikom Li Šidžijem (594–669) so do leta 668 uničili kraljestvo Kogurjo.{{sfn|Benn|2002|p=4}} [[Slika:Mogao Cave 61, painting of Mount Wutai monasteries.jpg|thumb|300px| Stenska poslikava iz 10. stoletja v jamah [[Jame Mogao|Mogao]] v [[Dunhuang]]u, ki prikazuje samostansko arhitekturo na gori Vutaj v dinastiji Tang]] Cesarstvo Tang je po uničenju v svojo upravo in vojsko sprejelo uradnike in generale iz Kogurjoja, čeprav sta bila prej sovražnika. Med sprejetimi generali sta bila brata Jon Namsaeng (634–679) in Jon Namsan (639–701). Dinastija Tang je v severni Koreji vladala od leta 668 do 676. Leta 671 je Silla prekinila zavezništvo in začela vojno z dinastijo Tang, da bi jo pregnala iz Koreje. Tang se je hkrati soočal z grožnjami na svoji zahodni meji, ko so Tibetanci leta 670 na reki Dafei premagali veliko kitajsko vojsko. Do leta 676 je Silla izgnala Kitajce iz Koreje.{{sfn|Kang|2006|p=54}} Po uporu vzhodnih Turkov leta 679 je Tang opustil svoje pohode na Korejo.{{sfn|Graff|2002|p=201}} Čeprav se je dinastija Tang občasno vojskovala z Japonci, je z Japonsko ohranjala prisrčne odnose. Sprejela je veliko japonskih cesarskih veleposlaništev in diplomatskih misij, ki jih je cesar [[Cesar Uda|Uda]] (vladal 887–897) ustavil šele leta 894 na prepričevanje svojega svetovalca Sugavare no Mičidzane (845–903).{{sfn|Kitagawa|Tsuchida|1975|p=222}} Japonski cesar [[Cesar Tenmu|Tenmu]] (vladal 672–686) je po kitajskem vzoru ustanovil svojo naborniško vojsko, organiziral državne slovesnosti in zgradil svojo palačo v Fudživari.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=144}} Na Japonsko je prišlo tudi veliko kitajskih budističnih menihov, da bi pomagali pri širjenju budizma. Dva meniha iz 7. stoletja, Dži Ju in Dži Jov, sta obiskala dvor cesarja [[Cesar Tendži|Tendžija]] (vladal 661–672) in mu podarila [[Voz, ki kaže jug|voz, ki kaže jug]], ki sta ga sama izdelala.{{sfn|Needham|1986b|p=289}} V ''[[Nihon Šoki]]ju'' (720) je zapis, da so leta 666 po zgledu na ta voz za cesarja Tendžija izdelali več različnih voz z enakim diferencialnim pogono. Kitajsko so hkrati obiskovali japonski menihi, med njimi Ennin (794–864), ki je pisal o svojih potovalnih izkušnjah, vključno s potovanjem po [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]].{{sfn|Needham|1986c|p=308}}{{sfn|Reischauer|1940|p=152}} Japonski menih Enčin (814–891) je bil Kitajskem od leta 839 do 847 in nato ponovno od leta 853 do 858. Pristal je blizu Fudžova v Fudžjanu in med svojim drugim potovanjem na Kitajsko odplul na Japonsko iz Tadžova v Džedžjangu.{{sfn|Reischauer|1940|p=155}}{{sfn|Adshead|2004|p=51}} ===Zahodne in severne regije=== [[Slika:Tang Pottery Horse & Rider2.jpg|thumb|Grobna figurica konjenika, podobna tisti iz grobnice prestolonaslednika Li Čongruna]] [[Slika:Tang Dynasty circa 700 CE.png|alt=Tang Dynasty circa 700 CE|thumb|Dinastija Tang okoli leta 700]] Vladarji dinastij Sui in Tang so izvedli uspešne vojaške pohode proti stepskim nomadom. Kitajska zunanja politika na severu in zahodu se je morala soočiti s turškimi nomadi, ki so postajali prevladujoča etnična skupina v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=113}}{{sfn|Xue|1992|p=149–152, 257–264}} Da bi obvladala oziroma preprečila grožnje Turkov, je vlada dinastije Sui obnovila obmejne utrdbe ter sprejemala njihove trgovske in politične delegacije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92}} Dinastija Sui je v koviru politike poročnih zavezništev (''hečin'') v letih 597, 599, 614 in 617 poročila štiri svoje princese s turškimi plemenskimi voditelji. Ob tem je med drugimi etničnimi skupinami spodbujala nemire in spore, usmerjene proti Turkom.{{sfn|Benn|2002|p=2–3}}{{sfn|Cui|2005|p=655–659}} Turki so že v obdobju dinastije Sui postali pomembna vojaška sila, ki so jo Kitajci vključevali v svoje vrste. Ko so [[Kitani]] leta 605 začeli vdirati v severovzhodno Kitajsko, je kitajski general proti njim povedel 20.000 Turkov. Za nagrado je mednje razdelil kitansko živino in ženske.{{sfn|Ebrey|1999|p=111}} V obdobju med letoma 635 in 636 so bile cesarske princese dinastije Tang dvakrat poročene s turškimi najemniki ali generali v kitajski službi.{{sfn|Cui|2005|pp=655–659}} V celotnem obdobju dinastije Tang, vse do konca leta 755, je v kitajski vojski služilo približno deset turških generalov.{{sfn|Xue|1992|p=788}}{{sfn|Twitchett|2000|p=125}} Medtem ko so večino vojske dinastije Tang sestavljali kitajski naborniki iz sistema ''[[fubing]]'', so enote pod poveljstvom turških generalov sestavljali večinoma pripadniki nekitajskih ljudstev. Te enote so delovale predvsem na zahodnih mejnih območjih, kjer je bila prisotnost vojakov iz sistema ''fubing'' majhna.{{sfn|Liu|2000|p=85–95}} Nekatere turške enote so v resnici sestavljali pripadniki kitajskih Hanov, ki so prevzeli turški način življenja in izgubili svojo kitajsko kulturno identiteto.{{sfn|Gernet|1996|p=248}} Do leta 626 je bila državljanska vojna na Kitajskem skoraj povsem končana. Leta 628 je sledil še poraz vojskovodje Liang Šiduja v Ordoški regiji. Po končanju notranjih spopadov je dinastija Tang sprožila ofenzivo proti Turkom.{{sfn|Xue|1992|p=226–227}} Leta 630 so vojske dinastije Tang zavzele območja puščave Ordos v današnji provinci [[Notranja Mongolija]] in južno [[Mongolija|Mongolijo]].{{sfn|Ebrey|1999|p=111}}{{sfn|Xue|1992|p=380–386}} Po tej vojaški zmagi je cesar [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] 11. junija 631 poslal k [[Šuejantuoji|Šuejantuojem]] odposlance z zlatom in svilo, da bi izpogajali osvoboditev kitajskih ujetnikov, ki so bili zajeti na severni meji v času prehoda z dinastije Sui v dinastijo Tang. Delegaciji je uspelo osvoboditi 80.000 Kitajcev in Kitajk, ki so se nato vrnili na Kitajsko.{{sfn|Benn|2002|p=2}}{{sfn|Xue|1992|p=222–225}} [[Slika:Cernuschi Museum 20060812 162.jpg|thumb|left|upright=0.8|Čuvaj grobnice, najden v grobnici dinastije Tang, zgodnje 8. stoletje]] V času, ko so bili Turki še naseljeni v regiji Ordos na nekdanjem ozemlju [[Šiungnu]]jev, je vlada dinastije Tang sprejela politiko vzpostavljanja vojaške prevlade v Srednjeazijski stepi. Vojska dinastije Tang in njeni turški zavezniki v 40. in 50. letih 7. stoletja osvojili in podredili Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92}} Pohodi, ne le proti [[Gokturki|Gokturkom]], temveč tudi proti drugim ljudstvom, so se začeli že med vladavino cesarja Tajdzonga. V času cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]] je bil pod poveljstvom generala Su Dingfanga organiziran pohod proti [[Zahodni turški kaganat|Zahodnim Turkom]], ki jim je vladal [[Ašina Helu]].{{sfn|Skaff|2009|p=183}} Cesartvo Tang je s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskim cesarstvom]] tekmovalo za nadzor nad ozemlji v Notranji in Srednji Aziji. Spori so bili včasih rešeni s sklepanjem zakonskih zvez. Takšna je bila na primer poroka princese Venčeng (u. 680) s Songcen Gampojem (u. 649).{{sfn|Whitfield|2004|p=193}}{{sfn|Sen|2003|p=24, 30–31}} Tibetansko izročilo navaja, da so kitajske čete po smrti Songcen Gampoja zavzele [[Lasa (prefekturno mesto)|Laso]],<ref>{{citation |url=https://books.google.com/books?id=U7C0I2KRyEUC&q=chinese+captured+lhasa+650&pg=PA28 |title=Tibet Past and Present |author-link= |first=Charles |last=Bell |year=1924 |publisher=Oxford University Press |edition=Repr. |isbn=978-81-208-1048-8 |page=28 |access-date=July 17, 2010}}</ref> vendar tega ne omenjajo niti kitajski letopisi niti tibetanski rokopisi iz [[Dunhuang]]a.<ref>{{citation |title=The historical status of Tibet |first=Tieh-tseng |last=Li |author-mask=Li Tieh-tseng (李鐵錚) |year=1956 |publisher=King's Crown |page=6 |url=https://books.google.com/books?id=hdVwAAAAMAAJ&q=lhasa+gampo++captured}}</ref> Med letoma 670 in 692 je prišlo do niza spopadov s Tibetom zaradi ozemelj v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]]. Med [[An Lušanov upor|An Lušanovim uporom]] so Tibetanci leta 763 za petnajst dni zavzeli [[Čangan]].{{sfn|Beckwith|1987|p=146}}{{sfn|Stein|1972|p=65}} Med tem uporom je dinastija Tang umaknila svoje zahodne garnizije, nameščene na območju današnjih provinc [[Gansu]] in [[Činghaj]]. Ta ozemlja so nato zasedli Tibetanci, skupaj z ozemljem današnjega [[Šindžjang]]a.{{sfn|Twitchett|2000|p=109}} Sovražnosti med dinastijo Tang in Tibetom so trajale vse do podpisa Čangčinskega sporazuma leta 821.{{sfn|Benn|2002|p=11}} Določbe sporazuma, vključno z natančno določenimi mejami med državama, so bile zapisane v dvojezičnem besedilu na kamnitem stebru pred templjem [[Jokang|Jokhang]] v Lasi.{{sfn|Richardson|1985|p=106–143}} [[Slika:Emperor Taizongs horses by Yan Liben.jpg|thumb|Jan Liben (okoli 650): plitvi relief vojaka in cesarjevega konja Jesenska rosa z bogato okrašenim sedlom in stremeni, grobnica cesarja Tajdzonga]] Med islamskim osvajanjem [[Perzija|Perzije]] (633–656) sta se princ [[Peroz III.]], sin zadnjega vladarja [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], in njegov dvor umaknila na Kitajsko.{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Schafer|1985|p=10, 25–26}} Po navedbah v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je bil Peroz imenovan za vladarja perzijske province s sedežem v današnjem Zarandžu v [[Afganistan]]u. Med osvajanjem Perzije je [[Rašidunski kalifat|rašidunski]] kalif [[Osman ibn Afan|Utman]] (vladal 644–656) poslal delegacijo na dvor dinastije Tang v Čanganu.{{sfn|Twitchett|2000|p=125}} Arabski viri trdijo, da je [[Omajadski kalifat|omajadski]] poveljnik [[Kutajba ibn Muslim]] za kratek čas zavzel Kašgar, a se je po sklenitvi mirovnega sporazuma umaknil.<ref>{{citation |first=Muhamad S. |last=Olimat |title=China and Central Asia in the Post-Soviet Era: A Bilateral Approach |url=https://books.google.com/books?id=cLqpCwAAQBAJ&q=715+Alutar+Ikhshid&pg=PA10 |year=2015 |publisher=Lexington |isbn=978-1-4985-1805-5 |page=10}}</ref> Sodobni zgodovinarji to trditev v celoti zavračajo.<ref>{{citation |chapter=The Arab Conquest |first1=B. A. |last1=Litvinsky |first2=A. H. |last2=Jalilov |first3=A. I. |last3=Kolesnikov |pages=449–472 |editor-first=B. A. |editor-last=Litvinsky |title=History of civilizations of Central Asia, Volume III: The crossroads of civilizations: A.D. 250 to 750 |location=Paris |publisher=UNESCO Publishing |year=1996 |isbn=978-92-3-103211-0 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=883OZBe2sMYC&pg=PA458}}</ref><ref>Bosworth, C. E. (1986). »Ḳutayba b. Muslim«. V Bosworth, C. E.; van Donzel, E.; Lewis, B. & Pellat, Ch. (ur.). Enciklopedija Islama, 2. izdaja. Zvezek V: Khe–Mahi. Leiden: E. J. Brill. str. 541–542. ISBN 978-90-04-07819-2.</ref> <ref>{{citation |title=The Arab Conquests in Central Asia |first=H. A. R. |last=Gibb |author-link=|publisher=The Royal Asiatic Society |location=London |year=1923 |url=https://archive.org/details/arabconquestsinc00gibbuoft |oclc=685253133 |pages=[https://archive.org/details/arabconquestsinc00gibbuoft/page/48 48]–51}}</ref> Leta 715 je arabski [[Omajadski kalifat]] odstavil Ihšida, kralja [[Ferganska dolina|Ferganske doline]], in na prestol postavil novega vladarja Alutarja. Odstavljeni kralj je pobegnil v [[Kuča|Kučo]] in zaprosil za kitajsko posredovanje. Kitajci so v Fergansko dolino poslali 10.000 vojakov pod poveljstvom Džang Šjaosonga, ki je pri Namanganu premagal Alutarja in arabske okupacijske sile ter na prestol ponovno postavil Ihšida.{{sfn|Bai|2003|p=235–236}} Dinastija Tang je v bitki pri Aksuju leta 717 premagala arabske omajadske napadalce. Arabski poveljnik al-Jaškuri je po porazu s svojo vojsko pobegnil v [[Taškent]].<ref>{{citation |first=Christopher I. |last=Beckwith |title=The Tibetan Empire in Central Asia: A History of the Struggle for Great Power Among Tibetans, Turks, Arabs, and Chinese During the Early Middle Ages |url=https://books.google.com/books?id=oeI9DwAAQBAJ&q=aksu+717&pg=PA88 |year=1993 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-02469-1 |pages=88–89}}</ref> Turgeši so nato uničili arabske Omajade in jih pregnali. Do 40. let 8. stoletja so Arabci iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]] ponovno vzpostavili svojo prisotnost v Sogdiji in Ferganski dolini. Propad Omajadskega kalifata leta 750 je v kombinaciji s širitveno politiko cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]a dinastiji Tang omogočil, da je ponovno uveljavila svoj vpliv v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in postala prevladujoča sila v kitajskem [[Turkestan]]u.<ref name=Chaffee>{{cite book|last=Chaffee |first=John W. |title=The Muslim Merchants of Premodern China:The History of a Maritime Asian Trade Diaspora, 750-1400 |year=2018 |publisher=Cambridge University Press |url=https://www.cambridge.org/core/books/muslim-merchants-of-premodern-china/merchants-of-an-imperial-trade/2736CF75BA700D965FAA934381F261EC |page=17}}</ref> Ponovni vzpon se je nenadoma končal v bitki pri Talasu v bližini današnjega Taškenta leta 751,<ref name=Chaffee/> v karteri je bila vojska dinastije Tang pod poveljstvom Gao Šjandžija poražena proti abasidski vojski, ki jo je vodil Zijad ibn Salih. Število vojakov in žrtev je v različnih virih različno. V kitajski vojski naj bi bilo od 10.000 do 100.000 vojakov, v arabski pa od 30.000 do 200.000 vojakov. Višji številki sta v obeh primerih verjetno pretirane. Kitajski viri navajajo, da je vojska dinastije Tang utrpela od 20.000 do 30.000 žrtev, medtem ko arabski viri poročajo o 50.000 ubitih in 20.000 zajetih vojakih dinastije Tang. Poraz je pomenil konec vpliva dinastije Tang v Transoksaniji in ustavil njeno širjenje proti zahodu. V Transoksaniji so se utrdili Abasidi.<ref>{{cite book|last=Monro|first=Alexander|year=2016|title=The Paper Trail: An Unexpected History of a Revolutionary Invention|publisher=Alfred A. Knopf |page=151}}</ref><ref>{{Cite book|last=Park |first=Hyunhee |title=Mapping the Chinese and Islamic Worlds: Cross-Cultural Exchange in Pre-Modern Asia |year=2012 |publisher=Cambridge University Press |page=25 |isbn=978-1-139-53662-2}}</ref><ref>Daniel Elton L. New Cambridge History of Islam, zv. 1. Poglavje: ''The Islamic East''. str. 457–458.</ref><ref name="donvito">{{Cite journal |last=Donvito |first=Filippo |year=2015 |title=Treacherous auxiliaries: The Battle of the River Talas |journal=Medieval Warfare |volume=5 |issue=1 |pages=22–27 |issn=2211-5129 |jstor=48578413}}</ref><ref>{{cite book|last=Daniel |first=Elton L. |author-link= |title=The political and social history of Khurasan under Abbasid rule, 747-820 |year=1979 |publisher=Bibliotheca Islamica |page=89 |quote=}}</ref> S širjenjem kitajske oblasti v regije zahodno od Kitajske se je razširilo kitajsko znanje izdelave [[papir]]ja, ki so ga kitajski ujetniki prenesli na Arabce.{{sfn|Bai|2003|pp=242–243}}{{sfn|Eberhard|2005|p=183}} Tehnika izdelave papirja je do 12. stoletja prek [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], ki je bil pod arabsko oblastjo, naposled dosegle tudi [[Evropa|Evropo]].<ref>{{citation |last=Fuller |first=Neathery Batsell |title=A Brief history of paper |year=2002 |url=http://users.stlcc.edu/nfuller/paper/ |access-date=September 14, 2016 |archive-date=August 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822144311/http://users.stlcc.edu/nfuller/paper/ |url-status=dead}}</ref> 11. junija 758 je kljub spopadu pri Talasu v prestolnico Čangan prispela abasidska delegacija z darili za kitajskega cesarja.{{sfn|Schafer|1985|p=26}} Istočasno je v Čangan prišla tudi delegacija [[Ujgurski kaganat|Ujgurov]]. V letih 788–789 so Kitajci sklenili vojaško zavezništvo z Ujguri, ki so dvakrat premagali Tibetance: leta 789 v bližini mesta [[Gaočang]] v [[Džungarija|Džungariji]] in leta 791 v bližini [[Ningšja|Ningšje]] ob [[Rumena reka|Rumeni reki]].<ref>{{Citation |url=https://books.google.com/books?id=EYlxAAAAMAAJ&q=chinese+captured+lhasa+650 |title=Encyclopaedia of Tibet: History and geography of Tibet |first=S. K. |last=Sharma |first2=Usha |last2=Sharma |year=1996 |publisher=Anmol |isbn=978-81-7488-414-5 |page=46 |access-date=July 17, 2010}}</ref> Leta 643 naj bi na dvor cesarja Tajdzonga prispela delegacija [[Antiohija|antiohijskega]] patriarha z darili za cesarja.{{sfn|Needham|1986b|p=476}} Delegacije verjetno ni poslal antiohijski patriarh ampak cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] [[Konstans II. |Konstans II. Pogonat]].{{sfn|Adshead|1995|pp=104–106}}<ref name="Hirth2000">{{citation |orig-year=1885 |year=2000 |last=Hirth |first=Friedrich |author-link= |editor-first=Jerome S. |editor-last=Arkenberg |url=http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/romchin1.html |title=East Asian History Sourcebook: Chinese Accounts of Rome, Byzantium and the Middle East, c. 91 B.C.E. – 1643 C.E. |publisher=Fordham University |access-date=September 14, 2016 |archive-date=September 10, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910050947/http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/romchin1.html |url-status=dead}}</ref>{{sfn|Yule|1915|p=54–55}} Obiski bizantinskih delegacij so se nadaljevali vse do 8. stoletja.<ref name="Hirth2000" />{{sfn|Yule|1915|p=54–55}}{{sfn|Adshead|1995|p=104–106}} ''[[Stara knjiga Tanga|Stara]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga]]'' vsebujeta opis bizantinske prestolnice [[Konstantinopel]],{{sfn|Ball|2016|p=152–153|loc=endnote 114}}{{sfn|Yule|1915|p=46–48}} vključno z obleganjem mesta pod vodstvom omajadskega kalifa [[Muavija I.|Muavije I.]], ki je prebivalce prisilil k plačevanju davka Arabcem.<ref name="Hirth2000" />{{sfn|Yule|1915|p=48–49}} ==Gospodarstvo== [[Slika:Gilt silver jar with pattern of dancing horses.jpg|thumb|200px|Pozlačena srebrna posoda v obliki nomadske usnjene torbe,{{sfn|Ebrey|1999|p=127}} okrašena s plesočim konjem s čašo v ustih; konj naj bi pripadal cesarju [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzongu]] in bil zdresiran, da je plesal{{sfn|Ebrey|1999|p=127}}]] S kopenskimi trgovskimi potmi vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]] in pomorsko trgovino z ladjami na jadra je dinastija Tang pridobila številne nove tehnologije, kulturne prakse, redke luksuzne predmete in sodobne izdelke. Iz [[Evropa|Evrope]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ter [[Srednja Azija|Srednje]] in [[Južna Azija|Južne Azije]] je prevzela nove modne zamisli, nove vrste keramike in izpopolnjene tehnike obdelave srebra. V tem obdobju so se postopoma začeli uporabljati tudi stoli in pručke za sedenje. Kitajci so dotlej vedno sedeli na podlogah, položenih na tla.{{sfn|Ebrey|1999|p=118–119}} Med prebivalci Bližnjega vzhoda je bilo kitajsko blago zelo cenjeno in so ga kupovali v velikih količinah. Med najbolj cenjeno blago so spadali svila, porcelan in lakirani izdelki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} V času dinastije Tang so na Kitajskem postale priljubljene pesmi, plesi in glasbila iz tujih dežel.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=114}}{{sfn|Whitfield|2004|p=255}} Med temi glasbili so bili [[Oboa|oboe]], piščali in majhni lakirani bobni iz [[Kuča|Kuče]] v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]] ter indijska tolkala, na primer činele.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=114}} Na dvoru se je število glasbenih zasedb povečalo s sedem v dinastij [[Dinastija Sui|Sui]] na devet. Zsedbe so izvajale raznoliko azijsko glasbo.{{sfn|Benn|2002|p=134}} V dinastiji Tang je potekala živahna kulturna izmenjava z [[Indija|Indijo]], središčem [[Budizem|budističnega]] znanja. Indijo so obiskali znameniti kitajski popotniki, med njimi [[Šuandzang]] (u. 664). Šuandzangu je po sedemnajstletnem potovanju uspelo na Kitajsko prinesti dragocena besedila v [[Sanskrt|sanskrtu]], ki so jih nato prevedli v kitajščino. Učenjakom in študentom je bil na voljo tudi turško-kitajski slovar, turške ljudske pesmi pa so navdihnile nekatere kitajske pesnitve.{{sfn|Schafer|1985|p=28}}{{sfn|Eberhard|2005|p=182}} V notranjosti Kitajske je trgovino omogočal [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki prekop]]. Vlada dinastije Tang je tudi sicer vzdrževala obsežen sistem prekopov, kar je znižalo stroške prevoza žita in drugega blaga.{{sfn|Benn|2002|p=7}} Država je upravljala tudi približno 32.100 km dolg poštni sistem, ki je deloval s pomočjo konj in plovil.{{sfn|Adshead|2004|p=90}} ===Svilna pot=== [[Slika:Tang Sancai Porcelain with Musicians on a Camel (no background).jpg|thumb|200px|Kipec [[Sogdija|sogdijskih]] glasbenikov na [[Dvogrba kamela|dvogrbi kameli]]]] Svilna pot od Kitajske do Evrope in zahodnega sveta je bila prvotno vzpostavljena v času vladavine [[Vu, cesar Hana|cesarja Vuja]] (141–87 pr. n. št.) iz dinastije [[Dinastija Han|Han]]. Ponovno jo je leta 639 odprla dinastija Tang, ko je njen general in kancler Hov Džundži (u. 643) osvojil zahodna ozemlja. Pot je ostala odprta skoraj štiri desetletja do leta 678, ko so jo zavzeli [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanci]] in jo prekinili. Ponovno se je odprla leta 699, ko so Kitajci pregnali Tibetance{{sfn|Twitchett|2000|p=118}} in znova po kopnem neposredno povezala Kitajsko z zahodom.{{sfn|Eberhard|2005|p=179}} Leta 722 je dinastija Tang od Tibeta zavzela ključno pot skozi dolino [[Gilgit]] in jo leta 737 izgubila. Znova jo je pridobila s pomočjo korejskega generala Gao Šjandžija in [[Kogurjo]]ja.{{sfn|Sen|2003|pp=30–32}} Po koncu [[An Lušanov upor|An Lušanovega upora]] leta 763 je cesarstvo Tang umaknilo svoje čete z zahodnih ozemelj, s čimer je Tibetanskemu cesarstvu omogočilo, da je v veliki meri prekinilo neposreden dostop Kitajske do svilne poti. Upor v Tibetu leta 848 je odstavil tibetanske vladarje in dinastija Tang je leta 851 znova prevzela severozahodna okrožja. V teh okrožjih so bili obsežni pašniki, ključni za vzrejo konj, ki jih je dinastija Tang nujno potrebovala.{{sfn|Benn|2002|p=11}}{{sfn|Whitfield|2004|pp=57, 228}} V nasprotju s številnim evropskim popotniki, ki so prihajali na Kitajsko živet in trgovat, so mnogi popotniki, predvsem menihi in misijonarji, zabeležili stroge kitajske zakone o priseljencih. Njihovi zapisi omenjajo, da je bilo vzdolž svilne poti veliko kontrolnih točk, ki so preverjale potovalna dovoljenja v cesarstvo Tang. Zapisi omenjajo tudi razbojništvo. [[Šuandzang]] omenja, da so njegovo skupino popotnikov večkrat napadli razbojniki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} Svilna pot je vplivala tudi na umetnost tistega obdobja. Konji so postali pomemben simbol blaginje in moči ter orodje vojaške in diplomatske politike. Konje so častili kot sorodnike zmaja.{{sfn|Andrews|2010|p=25}} <gallery widths="200px" heights="200px"> Slika:20090822 Shanghai Museum 3596.jpg|Tanški glaziran kip konjenika Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - pottery horse, detail 1.jpg|Tanški glaziran kip konja, izkopan v [[Šian]]u </gallery> === Morska pristanišča in pomorska trgovina === [[Slika:Chinese Slave trade.jpg|thumb|upright=0.8| Pogodba iz obdobja dinastije Tang, najdena na pokopališču Astana v Turfanu, ki beleži nakup petnajstletnega sužnja za šest kosov navadne svile in pet kitajskih kovancev]] Kitajski odposlanci so po [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] pluli že v 2. stoletju pr. n. št.{{sfn|Sun|1989|p=161–167}}{{sfn|Chen|2002|p=67–71}} V času dinastije Tang so kitajske ladje zelo pogosto plule tudi po [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] in [[Rdeče morje|Rdečem morju]] vse do [[Perzija|Perzije]] in [[Mezopotamija|Mezopotamije]], [[Arabski polotok|Arabije]], [[Egipt]]a, [[Etiopija|Etiopije]] in [[Somalija|Somalije]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].{{sfn|Bowman|2000|p=104–105}} V času dinastije Tang so v številna kitajska mesta prišli in se v njih naselili tuji trgovci, ki so poslovali s Kitajsko. Med njimi so bili Perzijci, Arabci, Indijci, Malajci, Bengalci, Singalci, Kmeri, Čami, Judje in nestorijanski kristjani z Bližnjega vzhoda.{{sfn|Benn|2002|p=46}}{{sfn|Schafer|1985|p=20}} Leta 748 je budistični menih Džjan Džen opisal [[Guangdžov]] kot živahno trgovsko središče, v katerem so pristajale številne velike tuje ladje. Zapisal je, da so številne ladje prihajale z [[Borneo|Bornea]], iz Perzije in [[Java|Jave]] in tovorile [[Začimba|začimbe]], [[biser]]e ter ogromne količine [[žad]]a.{{sfn|Tang|1991|p=61}}{{sfn|Schafer|1985|p=15}} Odnosi z Arabci so bili pogosto napeti. Med An Lušanovim uporom so arabski in perzijski pirati 30. oktobra 758 požgali in oplenili Guangdžov.{{Sfn|Benn|2002|p=11}} Oblasti dinastije Tang so se odzvale tako, da so pristanišče v Guangdžovu zaprle za približno petdeset let. Tuje ladje so zato začele pristajati v [[Hanoj]]u.{{sfn|Schafer|1985|p=16}} Ko so pristanišče znova odprli, je znova zacvetelo. Leta 851 je arabski trgovec Sulejman al-Tadžir opazoval izdelavo [[porcelan]]a v Guangdžovu in občudoval njegovo prosojnost.{{sfn|Shen|1996|p=163}} Opisal je tudi znamenitosti mesta, žitnice, lokalno upravo in odnos do popotnikov ter omenil uporabo keramike, riža, vina in čaja.{{sfn|Woods|1996|p=143}} Prisotnost tujcev se je končala leta 878 z maščevalnim pokolom v Guangdžovu, ki ga je izvedel upornik Huang Čao. Ubitih je bilo več tisoč ljudi, ne glede na njihovo etnično pripadnost.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}}{{sfn|Schafer|1985|p=10, 16}}{{sfn|Eberhard|2005|p=190}} Huangov upor je bil zadušen leta 884. V trgovanje v [[Rumeno morje|Rumenem morju]], v katerem je prevladovala korejska država [[Silla]], so bile vključene tudi ladje iz drugih vzhodnoazijskih držav in japonske province Hizen. Ko so se v poznem 7. stoletju med Sillo in Japonsko znova razplamtele sovražnosti, se je večina japonskih pomorskih trgovcev, da bi se v Rumenem morju izognila korejskim ladjam, odločila za plovbo iz [[Nagasaki]]ja proti izlivu reke Huai, [[Jangce]]ju in celo bolj proti jugu do [[Hangdžov]]a.{{sfn|Schafer|1985|p=11}}{{sfn|Reischauer|1940|p=157}} Japonsko odposlanstvo na Kitajskem je za vrnitev na Japonsko leta 838 najelo devet ladij in šestdeset korejskih mornarjev iz korejskih četrti v mestih Čudžov in Ljanšui ob reki Huaj.{{sfn|Reischauer|1940|p=162}} Znano je tudi, da so kitajske trgovske ladje, namenjene na Japonsko, izplule iz različnih pristanišč ob obalah provinc Džedžjang in Fudžjan.{{sfn|Reischauer|1940|pp=155–156}} Kitajci so vsaj že v dinastiji Tang veliko proizvajali za izvoz v tujino. Trditev dokazuje najdba razbitine arabske ladje (''[[dhov]]''), pri otoku Belitung, ki se je ohranila v morskem mulju. Na njej so našli 63.000 predmetov iz keramike iz obdobja dinastije Tang ter predmete iz srebra in zlata. Med slednjimi je bila skleda iz Čangšaja z zapisanim datumom, ki ustreza letu 826. Datum je okvirno potrdilo tudi radiokarbonsko datiranje [[janež|zvezdastega janeža]], najdenega na razbitini.<ref>{{Citation |access-date=October 21, 2008 |date=October 18, 2008 |title=The treasure trove making waves: Simon Worrall explains why a recent discovery on the seabed of the Indian Ocean will revolutionise our understanding of two ancient civilisations |newspaper=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/7675866.stm}}</ref> Od leta 785 dalje so Kitajci začeli redno pristajati v Sufali na vzhodni afriški obali, da bi se izognili arabskim posrednikom.{{sfn|Shen|1996|p=155}} Različni kitajski viri iz tistega časa podrobno opisujejo trgovanje v Afriki. Uradnik in geograf Džja Dan (730–805) je opisal dve pogosti pomorski trgovski poti iz svojega časa. Prva je vodila od obale [[Bohajsko morje|Bohajskega morja]] proti [[Koreja|Koreji]], druga pa od Guangdžova prek Malake proti Nikobarskim otokom, Šrilanki in Indiji ter naprej ob vzhodni in severni obali Arabskega morja vse do Evfrata.{{sfn|Hsu|1988|p=96}} Leta 863 je kitajski avtor Duan Čengši (umrl 863) podrobno opisal trgovanje s sužnji, slonovino in ambro v deželi, imenovani Bobali. Zgodovinarji menijo, da gre za Berberu v današnji Somaliji.{{sfn|Levathes|1994|p=38}} V egiptovskem [[Fustat]]u je bila kitajska keramika tako cenjena in povpraševanje tako veliko, da so Kitajci pogosto pluli tja.{{sfn|Shen|1996|p=158}}{{sfn|Adshead|2004|p=80}} Iz tega obdobja je zapis arabskega trgovca Šulame, ki je občudoval kitajske ladje ([[džunka|džunke]]), a hkrati opozoril, da je njihov ugrez prevelik za plovbo po Evfratu. Tovor in potnike so morali zato preložiti na manjša plovila. Šulama je zapisal tudi to, da so bile kitajske ladje pogosto tako velike, da so lahko sprejele do 700 potnikov.{{sfn|Hsu|1988|p=96}}{{sfn|Liu|1991|p=178}} ==Kultura in družba== {{wide image|EightySevenCelestials3.jpg|1000px|Vu Daodzi: ''Sedeminosemdeset nebesnikov'', skica za fresko}} Tako dinastija Sui kot Tang sta se odvrnili od bolj fevdalne kulture prejšnjih severnih dinastij v korist trdnega civilnega [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Državni sistem je podpiral obsežen razred konfucijanskih intelektualcev, izbranih bodisi z izpiti za državne uslužbence bodisi s priporočili. V obdobju Tanga sta bila [[daoizem]] in [[budizem]] pogosto prakticirani ideologiji, ki sta igrali veliko vlogo v vsakdanjem življenju ljudi. Kitajci v dinastiji Tang so uživali v gostijah, pitju, praznikih, športu in vseh vrstah zabave. Kitajska književnost je cvetela in bila zaradi novih tehnik tiskanja širše dostopna. Bogati meščani in plemiči, ki so častili duhove, so želeli povedati, kako pomembni in občudovanja vredni so, in so zato sami pisali ali naročili pisanje lastnih osmrtnic. V grobove so prilagali kipce, da bi odgnali zle duhove.<ref>{{Citation |last=MacGregor |first=Neil |title=A History of the World in 100 Objects |publisher=Viking |year=2011 |isbn=978-0-670-02270-0 |edition=First American |location=New York |pages=351, 357 |author-link=}}</ref> ===Čangan=== [[Slika:Prince Yide's tomb, towers.jpg|thumb|left|upright=0.8|Stenska poslikava 706, ki prikazuje vogalni stolp, najverjetneje v Čanganu; grobnica princa Jideja (u. 701) v mavzoleju Čjanling]] Čangan je bil prestolnica že v času dinastij Han in Džin, vendar je svojo podobo prestolnice v obdobju dinastije Tang dobil po vojnah v času dinastije Sui. Mesto je imelo približno kvadraten tloris. Zunanje obzidje je v smeri vzhod–zahod merilo 10 km, v smeri sever–jug pa več kot 8 km.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Kraljeva palača Tajdži je stala severno od osrednje osi mesta.<ref>{{Citation |last=McMullen |first=David L. |title=State and court ritual in China |year=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-62157-1 |page=166 |editor-last=McDermott |editor-first=Joseph P.}}</ref> Od velikih vrat Mingde sredi južnega južnega obzidja je široka mestna avenija vodila do osrednjega upravnega dela mesta. Za njim so stala vrata Čentjan, ki so vodila v kraljevo palačo oziroma cesarsko mesto. To os je prečkalo štirinajst glavnih ulic v smeri vzhod–zahod in enajst glavnih ulic v smeri sever–jug. Mreža ulic je ustvarila 108 pravokotnih mestnih četrti, obdanih z obzidjem s štirimi vrati. Vsaka četrt je imela več manjših mestnih blokov. Mesto je postalo znano prav po tej šahovniški razporeditvi glavnih ulic in obzidanih četrti z vrati. Ureditev je opisana celo v eni od Du Fujevih pesmi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=103}} Po vzoru na Čangan je bilo zasnovano tudi japonsko mesto Heian-kjo, današnji [[Kjoto]]. Od 108 mestnih četrti v Čanganu sta bili dve namenjeni tržnicam pod vladnim nadzorom, preostali prostor pa je bil rezerviran za templje, vrtove, ribnike in drugo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92–93}} V mestu je bilo 111 budističnih samostanov, 41 daoističnih samostanov, 38 družinskih svetišč, 2 uradna templja, 7 cerkva tujih verstev, 10 četrti s pokrajinskimi uradi za zveze, 12 večjih gostišč in 6 pokopališč. Nekatere mestne četrti so bile dobesedno zapolnjene z odprtimi javnimi igrišči ali dvorišči razkošnih palač, namenjenimi igranju pola na konjih in igre cuju, kitajske različice nogometa.{{sfn|Benn|2002|p=xiv–xviii}} Leta 662 je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] cesarski dvor preselil v palačo Daming, ki je postala politično središče cesarstva in je več kot 220 let služila kot kraljeva rezidenca cesarjev iz dinastije Tang.<ref>{{Citation |title=A Journey into China's Antiquity |year=1997 |publisher=Morning Glory |location=Beijing |isbn=978-7-5054-0507-3 |page=56 |editor-last=Yu |editor-first=Weichao}}</ref> [[Slika:Chang'an of Tang.jpg|upright=1.35|thumb|Zemljevid Čangana o obdobju dinastije Tang]] Prestolnica dinastije Tang je bila v svojem času največje mesto na svetu. Število prebivalcev v samem mestu in v okolici je doseglo številko dva milijona.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Mesto je bilo izjemno kozmopolitsko, saj so v njem prebivali pripadniki različnih narodnosti iz Perzije, Srednje Azije, Japonske, Koreje, Vietnama, Tibeta, Indije in drugod. Zaradi prisotnosti tako raznolikih etničnih skupin so mestu prakticirali številne različne vere, med drugim [[budizem]], [[Nestorijanstvo|nestorijansko]] krščanstvo, [[islam]] in [[zaratustrstvo]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=79}} Zahvaljujoč svilni poti se je na Kitajsko priselilo veliko tujcev. Samo v Čanganu jih je živelo približno 25.000.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} Gostom so v gostilnah stregle eksotične [[Toharci|Toharke]] z zelenimi očmi in svetlimi lasmi, ki so točile vino v čaše iz [[ahat]]a in [[jantar]]ja ter ob tem pele in plesale. Če je tujec na Kitajskem želel poročiti s Kitajko, je moral ostati na Kitajskem in svoje neveste ni smel odpeljati v svojo domovino. To je določal zakon iz leta 628, sprejet za zaščito žensk pred začasnimi zakonskimi zvezami s tujimi odposlanci. V času dinastije Tang je bilo sprejetih več zakonov, ki so zahtevali razlikovanje tujcev od domačega prebivalstva. Leta 779 je cesarska oblast izdala odlok, ki je [[Ujguri|Ujgure]] v prestolnici Čanganu prisilil k nošenju njihovih tradicionalnih oblačil, jim prepovedal sklepanje zakonskih zvez s Kitajkami ter jim onemogočil, da bi se izdajali za Kitajce.{{sfn|Schafer|1985|p=21–22, 25}} [[Slika:Jingyun Bell.JPG|thumb|left|200px|Bronast zvon Džingjun, ulit leta 711; visok je 247 cm in tehta 6.500 kg; zvon je zdaj obešen v [[Šian]]u]] Čangan je bil središče osrednje oblasti in dom cesarske družine, poln sijaja in bogastva, vendar v času dinastije Tang ni bil tudi gospodarsko središče. Največje gospodarsko središče je bilo mesto Jangdžov ob [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]], nedaleč od reke [[Jangce]].{{sfn|Benn|2002|p=46}}{{sfn|Schafer|1985|p=17–18}} Jangdžov je bil sedež državnega monopola na sol in tudi največje industrijsko središče na Kitajskem. Deloval je kot vmesna postaja pri prevozu tujega blaga, namenjenega večjim mestom na severu.{{sfn|Benn|2002|p=46}} Podobno kot pristaniško mesto Guangdžov na jugu je tudi Jangdžov gostil na tisoče tujih trgovcev iz vse Azije.{{sfn|Schafer|1985|p=17–18}}{{sfn|Reischauer|1940|p=143–144}} Cesarstvo je imelo tudi pomožno prestolnico [[Luojang]], ki je bila cesarici [[Vu Dzetjan]] ljubša od Čangana. Leta 691 je ukazala, naj se več kot 100.000 družin iz okolice Čangana preseli v Luojang. Po preselitvi je imel Luojang okoli milijonom prebivalcev in postal drugo največje mesto v cesarstvu. Zaradi bližine reke Luo je imel veliko koristi od rodovitnih kmetijskih zemljišč na jugu in trgovskega prometa po Velikem prekopu. Dvor dinastije Tang je sčasoma znižal status Luojanga kot prestolnice in ga po letu 743, ko so v Čanganu rešili težavo z oskrbo za celo leto, ni več obiskoval.{{sfn|Benn|2002|p=46}} Leta 736 so na ključnih točkah vzdolž poti od Jangdžova do Čangana zgradili žitnice, s čimer so odpravili zamude pri prevozu, kvarjenje blaga in tatvine. Leta 743 so vzhodno od Čangana uredili umetno jezero, ki je služilo kot pretovorno pristanišče. Tam so si lahko radovedni prebivalci s severa končno ogledali raznolike ladje, značilne za južno Kitajsko.{{sfn|Schafer|1985|p=18–20}} ===Književnost=== [[Slika:"Lan-ting Xu" Preface to the Poems Composed at the Orchid Pavilion, copy by an artist in the Tang dynasty - Google Art Project.jpg|thumb|upright=1.8| Kopija predgovora k pesmim iz obdobja Tang, napisanim v Paviljonu orhidelj; pesmi so se prvotno pripisovale Vang Šidžiju (303–361) iz dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]] (265-420)]] [[Slika:LiBai-Kalligraphie.jpg|thumb|upright=1.35|Li Baijeva (701–762) pesem, edini ohranjeni primer Li Baijeve [[Kaligrafija|kaligrafije]]; Palačni muzej, Peking]] Dinastija Tang je bila zlata doba kitajske književnosti in umetnosti. Ohranjenih je več kot 48.900 pesmi več kot 2.200 avtorjev, napisanih v času dinastije Tang.{{sfn|Ebrey|1999|p=120}} Veščina pisanja poezije je postala obvezen študijski predmet za tiste, ki so želeli opraviti cesarske izpite.{{sfn|Benn|2002|p=259}} Med gosti na banketih in dvorjani so bila pogosta pesniška tekmovanja.{{sfn|Benn|2002|p=137}} Med priljubljenimi pesniškimi slogi sta bila ''guši'' in ''džentiši''. Po prvem slogu je znan predvsem pesnik Li Baj (701–762), po drugem pa pesnika Vang Vej (701–761) in Cui Hao (704–754). ''Džintiši'' ali ''regulirani verz'' je imel osemvrstične kitice, od katerih je vsaka vsebovala pet ali sedem znakov z določenim vzorcem tonov, in je zahtevala, da sta drugi in tretji dvostih antitetična.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=102}} Pesmi iz obdobja Tanga so ostale priljubljene in veliko posnemane v dinastiji [[Dinastija Song|Song]]. V tem obdobju je bil pesnik Jan Ju (1194–1245) prvi, ki je poeziji visokega Tanga (ok. 713–766) podelil kanonični status znotraj klasične pesniške tradicije. Jan Ju je med vsemi pesniki Tanga najboolj spoštoval Du Fuja (712–770), ki v svojem času ni veljal za takega in so ga vrstniki označili za protitradicionalnega upornika{{sfn|Yu|1998|.p=75–76}} Klasično prozo so v veliki meri spodbujali spisi Liu Dzongjuana (773–819) in Han Juja (768–824). Ta novi prozni slog se je odcepil od pesniške tradicije sloga ''piantiven'' (''vzporedna proza''), ki se je začel v dinastiji [[Dinastija Han|Han]]. Čeprav so pisatelji klasične proze posnemali ''piantiven'', so ga hkrati kritizirali zaradi njegove pogosto nejasne vsebine in pomanjkanja pogovornega jezika. Pisatelji so se vse bolj osredotočali na jasnost in natančnost, da bi bilo njihovo pisanje bolj neposredno.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=106}} Slog ''guven'' (''arhaična proza'') je mogoče slediti nazaj do Han Juja. Slog je bil v veliki meri povezan z ortodoksnim novokonfucijanstvom.{{sfn|Huters|1987|p=52}} Kratke zgodbe in povesti so bile priljubljene tudi v času dinastije Tang. Ena bolj znanih je Jingjinova biografija Juan Džena (779–831), ki je bila v njegovem času zelo razširjena in je v času dinastije Juan (1279–1368) postala osnova za kitajsko opero.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=104–105}}{{sfn|Wong|1979|p=97}} Biografija je ljubezenska zgodba, postavljena v širši kontekst ljubezenskih zgodb dinastije Tang, v katerih so pogosti zapleti hitre strasti in neizogibnega družbenega pritiska, ki vodi v opustitev romance, čemur sledi obdobje melanholije.{{sfn|Wong|1979|p=95–100}} Nekaj podobnega se najde tudi v zahodnih romancah, kot je ''[[Romeo in Julija]]''.{{sfn|Wong|1979|p=98–99}} Poleg tega je književnost dinastije Tang pogosto razpravljala o spolnosti. Literarna besedila, kot sta ''Tjandi jingjang džjaohuan dale fu'' in ''Jov šjanku'', opisujejo, kako je plemstvo Tanga poudarjalo taoistično seksologijo.<ref>YAO, PING. "BETWEEN TOPICS AND SOURCES: Researching the History of Sexuality in Imperial China." V ''Sexuality in China: Histories of Power and Pleasure'', ur. HOWARD CHIANG, 43. University of Washington Press, 2018. [http://www.jstor.org/stable/j.ctvcwnwj4.7].</ref> Številni pesniki in literati Tanga so odkrito izražali svojo ljubezen do moških spremljevalcev, ker so menili, da njihove žene, pogosto nepismene, niso sposobne razumeti njihovih težav.<ref>Hinsch, Bret. "Passions of the Cut Sleeve." Academic Publisher. De Gruyter Brill, 1990. str. 80, [https://www.degruyterbrill.com/document/doi/10.1525/9780520912656/html].</ref> [[Slika:Li Shiming Fountain Memory.jpg|thumb|upright=0.8|left|Kaligrafija cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]] na Steli Tanga]] V času dinastije Tang so bile objavljene obsežne [[Enciklopedija|enciklopedije]]. ''[[Yiwen leiju]]'' je bila sestavljena leta 624 pod vodstvom glavnega urednika Oujang Šuna (557–641), Linghu Defena (582–666) in Čen Šudeja (umrl 635). Do leta 729 je ekipa pod vodstvom učenjaka Gautama Sidhe (ok. 8. stoletje), po poreklu Indijca, rojenega v Čanganu, dokončala astrološko enciklopedijo ''[[Razprave o astrologiji kajjuanskega obdobja]]''. Kitajski geografi, kot je bil Džja Dan, so natančno opisali kraje daleč onkraj ozemlja dinastije Tang. Džja Dan je v svojem delu, napisanem med letoma 785 in 805, opisal morsko pot do [[Hormuška ožina|Hormuške ožine]] na vhodu v [[Perzijski zaliv]]. Omenil je tudi to, da so Iranci v morju postavili "okrasne stebre", ki so služili kot svetilniki za ladje, da ne bi zgrešile poti.{{sfn|Needham|1986c|p=661}} Svetilnike sta v svojih poročilih stoletje po Džjau omenila in potrdila arabska pisca [[al-Masudi]] in [[Al Mukadasi|al-Mukadasi]]. Vang Šuance, diplomat dinastije Tang, je v 7. stoletju odpotoval v Magadho v današnji severovzhodni Indiji{{sfn|Sen|2003|p=9, 22–24}} in kasneje napisal ''Džang tjandžu guotu'' (''Ilustrirana poročila o osrednji Indiji''), knjigo, ki je vsebovala veliko geografskih informacij.{{sfn|Needham|1986a|p=511}} Med letoma 636 in 659 so dvorni uradniki med vladavino cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]] in kmalu po njej sestavili številne zgodovine prejšnjih dinastij. Med njimi so bile ''[[Knjiga Ljanga]]'', ''[[Knjiga Čena]]'', ''[[Knjiga Severnega Čija]]'', ''[[Knjiga Džova]]'', ''[[Knjiga Suija]]'', ''[[Knjiga Džina]]'', ''[[Zgodovina severnih dinastij]]'' in ''[[Zgodovina južnih dinastij]]''. Zgodovini ''[[Dzidži tongdžjan]]'' in ''[[Stara knjiga Tanga]]'' nista vključeni v uradnih štiriindvajset zgodovin, vendar sta izjemno dragoceni pisni zgodovinski deli iz obdobja dinastije Tang. ''[[Šitong]]'', ki ga je leta 710 napisal Liu Džidži, je metazgodovina, ki je zajela vse dotedanje zgodovinopisje. ''[[Datang šijudži]]'' (''Zapisi o zahodnih regijah dinastije Tang''), ki jih je sestavil Bjandži, so opisali potovanja Šuandzanga, najbolj znanega budističnega meniha iz obdobja dinastije Tang. Med druga pomembna knjižna dela spada Duan Čengšijeva (umrl 863) ''[[Joujang zazu]]'' (''Barvita zbirka zgodb iz Joujanga''), zabavna zbirka tujih legend in pripovedi, poročil o naravnih pojavih, kratkih anekdot, mitskih in vsakdanjih zgodb ter zapiskov o različnih temah. Natančna literarna kategorija, v katero bi spadala Duanova obsežna neformalna pripoved, je še vedno predmet razprav med znanstveniki in zgodovinarji.{{sfn|Reed|2003|p=121}} ===Religija in filozofija=== [[Slika:TangBodhisattva.JPG|thumb|upright=0.8|Kip [[Bodhisatva|Bodisatve]] iz obdobja dinastije Tang]] [[Slika:Anonymous-Describing the Doctrine Under a Tree.jpg|thumb|upright=0.8|Amitabova Čista dežela budizma; slika na svili iz 8. stoletja]] Kitajci so že v davnini častili svoja ljudska božanstva in prakticirali [[Daoizem|taoizem]], ki je vključeval številna božanstva. Verjeli so, da sta Tao in posmrtno življenje resničnost, vzporedna s svetom živih, s svojo birokracijo in posmrtno valuto, ki jo potrebujejo mrtvi predniki. Pogrebne prakse so vključevale zagotavljanje pokojnikom vsega, kar bi lahko potrebovali v posmrtnem življenju, vključno z živalmi, služabniki, zabavljači, lovci, domovi in uradniki. Ta ideal se odraža tudi v umetnosti Tanga{{sfn|Andrews|2010|p=26}} in številnih kratkih zgodbah, o ljudeh, ki so se pomotoma znašli v kraljestvu mrtvih, vendar so se vrnili in poročali o svojih izkušnjah.{{sfn|Whitfield|2004|p=333}} Taoistične ideologije, ki so obkrožale medicinske in zdravstvene koristi heteroseksualnosti, so bile zelo razširjene. Čeprav takšne ideologije niso nujno preprečevale homoseksualnih ali biseksualnih praks, so se zavzemale za zdravje in dobro počutje, skladno s heteroseksualnostjo.<ref>Yao, Ping. "Between Topics and Soueces: Researching the History of Sexuality in Imperial China." V ''Sexuality in China: Histories of Power and Pleasure'', ur. Howard Chiang, 37. University of Washington Press, 2018. [http://www.jstor.org/stable/j.ctvcwnwj4.7].</ref> [[Budizem]], ki je nastal v [[Indija|Indiji]] približno v času [[Konfucij]]a, je imel vpliv tudi v dinastiji Tang. Sprejeli so ga celo nekateri člani cesarske družine. Temeljito pokitajčen je posta trajen del tradicionalne kitajske kulture. V času pred pojavom neokonfucijanstva in osebnosti, kot je bil [[Džu Ši]] (1130–1200), je budizem na Kitajskem začel cveteti v obdobju [[severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]], v času dinastije Tang pa je postal prevladujoča ideologija. Budistični samostani so imeli v kitajski družbi pomembno vlogo. Na odročnih območjih so popotnikom nudili prenočišče, po vsej državi so zagotavljali šole za otroke, mestnim izobražencem pa so služili kot prizorišče za družabne dogodke in srečanja, na primer za poslovilne zabave. Budistični samostani so bili vključeni tudi v gospodarstvo, saj so jim zemljiška posest in podložniki zagotavljali dovolj dohodkov za gradnjo mlinov, stiskalnic za olje in drugih gospodarskih obratov.{{sfn|Eberhard|2005|p=181}}{{sfn|Adshead|2004|p=86}} Samostani so imeli podložnike, vendar so ti od samostana odvisni posamezniki dejansko lahko imeli svoje premoženje in za pomoč pri delu najemali druge ljudi in izrabljali lastne sužnje.{{sfn|Ebrey|1999|p=121–122, 126}} Ugled budizma v kitajski kulturi je začel upadati sočasno z zatonom dinastije Tang in osrednje oblasti v obdobju od konca 8. do 9. stoletja. Budistični samostani in templji, ki so bili dotlej oproščeni državnih davkov, so postali predmet obdavčitve s strani države. Leta 845 je cesar [[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] zaprl 4600 budističnih samostanov ter 40.000 templjev in svetišč, s čimer je 260.000 budističnih menihov in nun prisilil k vrnitvi v posvetno življenje.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=96}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=86}} Ta dogodek je bil kasneje označen za enega od štirih preganjanj budizma na Kitajskem. Čeprav so prepoved odpravili le nekaj let pozneje, budizem v kitajski kulturi nikoli več ni dosegel svojega nekdanjega prevladujočega položaja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=96}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=86}}{{sfn|Ebrey|1999|p=124}}{{sfn|Harper|2005|p=34}} Do tega je prišlo tudi zaradi ponovnega zanimanja za avtohtone kitajske filozofije, kot sta [[konfucijanstvo]] in taoizem. [[Han Ju]] (786–824), opisan kot izjemen polemik in goreč ksenofob, je bil eden prvih mislecev v dinastiji Tang, ki je ostro nastopil proti budizmu.{{sfn|Wright|1959|p=88}} Nekateri sodobniki so ga imeli za grobega in zoprnega, vendar je napovedal kasnejše preganjanje budizma v času dinastije Tang ter oživitev konfucijanske misli, ki je privedla do vzpona neokonfucijanstva v času dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Wright|1959|p=88}} Budizem ''čan'' (''zen'') je kljub temu pridobil na priljubljenosti med izobraženo elito.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=96}} V obdobju dinastije Tang je delovalo tudi več znanih menihov šole ''čan'', med njimi [[Mazu Daoyi|Mazu Daoji]], Bajdžang in Huangbo Šijun. V času dinastije Tang je bila zelo priljubljena tudi šola Čiste dežele, ki jo je utemeljil kitajski menih Huijuan (334–416).{{sfn|Ebrey|1999|p=123}} [[Slika:Wutai Foguang Si 2013.08.28 11-20-48.jpg|thumb|left|Lesena dvorana v budističnem templju Foguang na gori Vutaj v Šanšiju, zgrajena leta 857{{sfn|Steinhardt|2004|p=228–229}}]] Budizmu je konkuriral taoizem, avtohtoni kitajski filozofski in verski sistem, ki je korenine pognal v delih ''[[Tao Te Čing]]'' in ''[[Džuangdzi]]''. Vladajoča rodbina Li iz dinastije Tang je celo trdila, da izhaja iz [[Laodzi]]ja, ki velja za avtorja ''Tao Te Činga''.{{sfn|Benn|2002|p=60}} V številnih primerih, ko so princi iz dinastije Tang postali prestolonasledniki ali so princese vstopile v taoistični red kot duhovnice, so bile njihove razkošne nekdanje rezidence preurejene v taoistične samostane in bogoslužne prostore.{{sfn|Benn|2002|p=60}} Mnogi taoisti so se ukvarjali z [[Alkimija|alkimijo]], saj so iskali eliksir nesmrtnosti in način, kako iz mešanic različnih elementov pridobiti [[zlato]]. Čeprav pri teh jalovih prizadevanjih niso dosegli svojih ciljev, so prispevali k odkritju novih kovinskih zlitin, porcelana in barvil. Delo taoističnih alkimistov se zato včasih označuje kot praznanost in ne kot psevdoznanost.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=81}} Tezo nekaterih sinologov o tesni povezanosti med taoizmom in alkimijo drugi zavračajo in trdijo, da je bila alkimija prav tako, če ne celo bolj, razširjena v posvetnem okolju, kjer so se z njo ukvarjali laiki.<ref>{{Citation |last=Sivin |first=Nathan |publisher=Variorum |year=1995 |access-date=August 13, 2008 |title="Taoism and Science" in ''Medicine, Philosophy and Religion in Ancient China'' |url=http://ccat.sas.upenn.edu/~nsivin/7tao.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080623085807/http://ccat.sas.upenn.edu/~nsivin/7tao.html |archive-date=June 23, 2008 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Xian Great Mosque 12 (5459243082).jpg|thumb|Molilna dvorana Velike mošeje v Šjanu]] [[Islam]] je na Kitajsko prišel v zgodnjem obdobju dinastije Tang in sicer na območju od [[Čangan]]a do provinc Fudžijan in [[Guangdong]].<ref>{{Cite book |last=Dao |first=Zhi |url=https://www.google.com.sa/books/edition/Islamic_History_in_China/T7OLDwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=islam+in+the+tang+dynasty&pg=PT3&printsec=frontcover |title=Islamic History in China |publisher=DeepLogic |language=en}}</ref> Kitajski učenjaki za leto prihoda islama na Kitajsko štejejo drugo leto vladarskega obdobja Jonghui dinastije Tang (leto 651). Prvi muslimani so bili trgovci, ki so poslovali po kopnem po svilnio poti in po morju. Naselili so se v notranjosti cesarstva, zlasti v Čanganu, pa tudi v obalnih mestih Guangdžov in Čuandžov. Velika mošeja v Šjanu je bila zgrajena leta 742. Med drugimi ohranjenimi zgodovinskimi mošejami iz obdobja dinastije Tang, sta mošeji Huajšeng in Šinšjan, obe v Guangdžovu. {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 250 | header = [[Nestorijanstvo|Nestorijansko krščanstvo]] | image1 = Sutras on the Origin of Origins of Ta-ch‘in Luminous Religion (detail).jpg | caption1 = | image2 = Sutras on the Origin of Origins of Ta-ch‘in Luminous Religion (detail-L).jpg | caption2 = Odtisi [[Luojanški nestorijanski steber|Luojanškega nestorijanskega stebra]] | image3 = Church of the East in the Middle Ages.svg | caption3 = Največji geografski obseg Cerkve Vzhoda v srednjem veku }} Dinastija Tang je uradno priznavala tudi različne druge tuje religije. Ena od njih je bila [[Vzhodna asirska cerkev]]. Leta 781 je nastal [[Luojanški nestorijanski steber]], postavljen v čast dosežkom te skupnosti na Kitajskem. V provinci [[Šaanši]] je bil ustanovljen krščanski samostan, kjer še danes stoji pagoda Dačin. V njej so ohranjena umetniška dela s krščansko tematiko. Ta vera je po obdobju dinastije Tang večinoma zamrla in na Kitajskem ponovno oživela po mongolskih vdorih v 13. stoletju.{{sfn|Gernet|1962|p=215}} [[Sogdija|Sogdijci]], ki so med 2. in 4. stoletjem iz Indije na Kitajsko prenesli budizem, so kmalu zatem zaradi svojih vezi s [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidsko]] [[Perzija|Perzijo]] v veliki meri prestopili v [[zaratustrstvo]]. Sogdijski trgovci in njihove družine, ki so živeli v Čanganu, Luojangu, Šjangjangu in drugod, so običajno zgradili zaratustrski tempelj, brž ko je njihova lokalna skupnost štela več kot 100 gospodinjstev.{{sfn|Howard|2012|p=[https://books.google.com/books?id=6QPWXrCCzBIC&lpg=PP1&pg=PA134 134]}} Sogdijci so bili zaslužni tudi za širjenje [[Manihejstvo|manihejstva]] na Kitajskem in v [[Ujgurski kaganat|Ujgurskem kaganatu]]. [[Ujguri]] so leta 768 na Kitajskem zgradili prvi manihejski samostan. Leta 843 je vlada dinastije Tang kot odziv na izbruh vojne z Ujgurskim kaganatom odredila zaplembo premoženja vseh manihejskih samostanov. Dve leti pozneje je sledila splošna prepoved tujih verstev, zaradi česar se je manihejstvo umaknilo v ilegalo in na Kitajskem nikoli več ni zaživelo.{{sfn|Liu|2001|p=168–169}} ===Prosti čas=== {{multiple image | align = left | image1 = Palefrenier menant deux chevaux par Han Gan.jpg | total_width = 400 | caption1 = ''Pastir na konju'', Han Gan (706–783), dvorni umetnik cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] | image2 = Spring Outing of the Tang Court.jpg | caption2 = ''Spomladanski izlet tanškega dvora'', Džang Šuan (713–755) }} V obdobju dinastije Tang je bil, še bolj kot v prejšnjih obdobjih in zlasti v višjih slojih, del časa posvečen prostočasnim dejavnostim. Priljubljeni številni športi in dejavnosti na prostem, med drugim lokostrelstvo,{{sfn|Benn|2002|p=39, 170}} lov,{{sfn|Benn|2002|p=22, 32}} polo,{{sfn|Benn|2002|p=16, 90}} ''cudžu'' (nogomet), petelinji boji{{sfn|Benn|2002|p=173–174}} in celo vlečenje vrvi.{{sfn|Benn|2002|p=149–152}} Državni uradniki so bili med opravljanjem svoje službe upravičeni do dopusta. Vsaka tri leta so lahko koristili 30 dni prostega časa za obisk staršev, če so ti živeli 1000 milj (1600 km) daleč, oziroma 15 dni, če so starši živeli več kot 167 milj (269 km) daleč. Čas potovanja ni bil vštet v dopust. Za poroko sina ali hčerke so uradniki prejeli devet dni dopusta, za poroko bližnjih sorodnikov pet, tri ali en dan. Čas potovanja ni bil vštet. Uradniki so bili upravičeni tudi do skupno treh dni prostega časa ob sinovem obredu prehoda v odraslost, tako imenovanem 'nadevanju pokrivala', ter do enega dneva prostega časa ob podobnem obredu za sina bližnjega sorodnika.{{sfn|Benn|2002|p=149}} V cesarski Kitajski se je med vladajočo elito ohranila tradicija istospolnih odnosov med moškimi. [[Evnuh]]i so pogosto uživali posebno naklonjenost članov vladarske družine, zlasti zaradi svojega videza in talentov.<ref>Hinsch, Bret. [https://www.degruyterbrill.com/document/doi/10.1525/9780520912656/html "Passions of the Cut Sleeve"]. Academic Publisher. De Gruyter Brill, 1990. str.78.</ref> [[Slika:Tang Dynasty-Polo Game Relief Block.JPG|thumb|left|Igralci pola]] Tradicionalni kitajski prazniki, kot so kitajsko novo leto, praznik luči, praznik hladne hrane in drugi, so bili vsesplošni prazniki. V mestu Čangan je bilo praznovanje vedno živahno, še posebej med praznikom luči, saj je vlada za tri dni odpravila nočno policijsko uro. Med letoma 628 in 758 je cesarski dvor po vsej državi priredil skupno devetinšestdeset velikih slavij. Organizirala so se na cesarjevo pobudo ob posebnih priložnostih, kot so bile pomembne vojaške zmage, bogate letine po dolgotrajni suši ali lakoti, razglasitev amnestij ali imenovanje prestolonaslednika.{{sfn|Benn|2002|p=150–155}} Za organizacijo gostij so skrbele posebne dvorne službe. Med gostijo za 1100 starešin iz Čangana leta 664 je bilo pogoščenih 3500 častnikov 'vojske božanske strategije'. Leta 768 in 826 je bila prirejena gostija za 1200 članov cesarske družine in dvorne gospe.{{sfn|Benn|2002|p=132}} Uživanje alkohola je bilo pomemben del kitajske kulture. V času dinastije Tang so ljudje pili ob skoraj vsakem družabnem dogodku. ===Položaj žensk=== {{multiple image | image1 = Chou Fang 004.jpg | width1 = 250 | caption1 = Džov Fang (8. stoletje): ''Lepotički s cvetjem'' | image2 = Joueuse de polo Tang 29102.jpg | width2 = 136 | caption2 = Igralka pola (8. stoletje) }} [[Slika:Tang-4.jpg|thumb|upright=0.8|Boginja [[Kvamon]] s spremljevalko; slika na svilenem praporu iz dinastije Tang ali zhodnjega obdobja devetih dinastij; [[Dunhuang]], zdaj [[Britanski muzej]]]] Koncepti ženskih družbenih pravic in družbenega statusa so bili v obdobju dinastije Tang za tisti čas izjemno liberalni, vendar so v veliki meri veljali le za ženske iz elitnih krogov v mestih. Na podeželju so morali tako moški kot ženske trdo delali, pri čemer so imeli različne zadolžitve. Žene in hčere so skrbele predvsem za opravila v gospodinjstvu, kot sta tkanje in gojenje sviloprejk, medtem ko so moški obdelovali polja.{{sfn|Benn|2002|p=32}} Ženske so lahko postale verske avtoritete, če so sprejele zaobljube in postale taoistične duhovnice.{{sfn|Benn|2002|p=60}} V Čanganu so običajne [[Kurtizana|kurtizane]] prebivale v Severni četrti.{{sfn|Blanchard|2001|p=79}} Običajno so dobro poznale pravila popivanja, deležne pa so bile tudi posebnega usposabljanja za vedenje za mizo.{{sfn|Benn|2002|p=64–66}} Čeprav so bile znane po svoji vljudnosti, je veljalo, da v pogovorih med pripadniki elite prevladujejo prav one. Kurtizane se niso bale odkrito kritizirati nesramnosti uglednih gostov, če so ti na primer preveč ali preglasno govorili oziroma se hvalili s svojimi dosežki.{{sfn|Benn|2002|p=66}} Kurtizane so bile včasih deležne pretepanja s strani svojih zvodnic.<ref>唐·孙棨《北里志》：诸女自幼丐，有或佣其下里贫家。常有不调之徒，潜为渔猎，亦有良家子为其家聘之，以转求厚赂。误陷其中，则无以自脱。初教之歌令，而责之甚急，微涉退怠，则鞭朴备至。</ref> Poklicne kurtizane, ki so se ukvarjale s petjem, so imele pomemben kulturni položaj in so bile vključene v agencije za umetnike, imenovane ''džjaofang''. Cesar je v ''džjaofangih'' izbiral posebej nadarjene kurtizane in iz njih oblikoval 'pomladni dvor', ki so ga dopolnjevale kurtizane iz drugih skupin.{{sfn|Bossler|2012|p=71–99}} Kurtizane pevke so bile pogosto tudi nadarjene pesnice{{sfn|Blanchard|2001|p=119}} in skladateljice in so celo popularizirale novo obliko liričnega verza, v katerega so vključevale navedke znanih zgodovinskih osebnosti.{{sfn|Ebrey|1999|p=120}} Moškim so bile všeč ženske s polno postavo in družba odločnih in dejavnih žensk. Polo, konjeniški šport, ki je v kitajsko elito prišel iz [[Perzija|Perzije]], je postal izjemno priljubljen. Pogosto so ga igrale tudi ženske, kar dokazujejo glazirane keramične figurice iz tistega obdobja.{{sfn|Ebrey|1999|p=114–115}} Ženske so si lase najraje urejale v visoke, zapletene pričeske, ki so se dvigovale nad čelom.{{sfn|Gernet|1962|p=165–166}} Premožne dame so nosile razkošna pokrivala, glavnike, biserne ogrlice, puder za obraz in dišave.{{sfn|Gernet|1962|p=165}} Z zakonom iz leta 671 so želeli ženske prisiliti, da bi zaradi spodobnosti znova nosile pokrivala z tančicami, vendar so ženske te predpise prezrle. Nekatere so začele nositi preproste kape ali pa so bile odkrite. Pogosto so nosile moška jahalna oblačila, škornje in oprijeta oblačila za zgornji del telesa.{{sfn|Schafer|1985|p=28–29}} Po obdobju cesarice [[Vu Dzetjan]] so na dvoru delovale nekatere vplivne ženske, kot je bila [[Jang Guifej]] (719–756), ki je dosegla, da je cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] številne njene sorodnike in zaupnike imenoval na pomembne ministrske in vojaške položaje.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} ===Kuhinja=== [[Slika:Chajing.jpeg|thumb|Lu Ju (dinastije Tang): besedilo, posvečeno čaju]] == Cesarji dinastije Tang == <table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" class="wikitable"> <tr> <th style="background:#efefef;">[[Tempeljsko ime]]</th> <th style="background:#efefef;">[[Kitajski priimek]] in ime</th> <th style="background:#efefef;">Vladavina</th> <th style="background:#efefef;">Ime in trajanje vladarskega obdobja</th> </tr> <tr> <!-- <td colspan="4" align="center">''Konvencija: "Tang" + tempeljsko ime''<br /> Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].</td> </tr> --> <tr> <td>[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] <br> (高祖, Gāo Zǔ)</td> <td>Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)</td> <td>618–626</td> <td>Vude (武德, Wǔ dé) 618–626<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] <br> (太宗, Tài Zōng)</td> <td>Li Šimin <br> (李世民, Lǐ Shì Mín)</td> <td>626–649</td> <td>Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] <br> (高宗, Gāo zōng)</td> <td>Li Dži (李治, Lǐ Zhì)</td> <td>650–683</td> <td>Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655<br /> Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661<br /> Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663<br /> Linde (麟德, Lín dé) 664–665<br /> Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668<br /> Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670<br /> Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676<br /> Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679<br /> Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680<br /> Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681<br /> Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682<br /> Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683<br /> Hongdao (弘道, Hóng dào) 683<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali <br />Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>684<br />(tudi 705–710)</td> <td>Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>684<br />(tudi 710–712)</td> <td>Venming (文明, Wén míng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>Vu Hou (武后 Wǔ hòu)</td> <td>cesarica [[Vu Dzetjan]] <br> (武則天, Wǔ Zé Tiān)</td> <td>684–705</td> <td>Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684<br /> Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688<br /> Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689<br /> Zaiču (載初, Zài chū) 690<br /> </td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''</td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">Nadaljevanje dinastije Tang '''</td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or<br />Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>(tudi 684)<br />705–710</td> <td>Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707<br /> Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šang (dinastija Tang)|Šang]]<br> (殤帝, Shāng dì) </td> <td>Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)</td> <td>710</td> <td>Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710</td> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong ]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>(tudi 684)<br />710–712</td> <td>Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711<br /> Taidži (太極, Tài jí) 712<br /> Janhe (延和, Yán hé) 712<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] <br> (玄宗 Xuán zōng)</td> <td>Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)</td> <td>712–756</td> <td>Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713<br /> Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741<br /> Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] <br> (肅宗, Sù zōng)</td> <td>Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)</td> <td>756–762</td> <td>Džide (至德, Zhì dé) 756–758<br /> Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dajdzong (dinastija Tang)|Dajdzong]] <br> (代宗, Dài zōng)</td> <td>Li Ju (李豫, Lǐ Yù)</td> <td>762–779</td> <td>Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763<br /> Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764<br /> Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766<br /> Dali (大曆, Dà lì) 766–779<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dedzong (dinastija Tang)|Dedzong]] <br>(德宗 Dé zōng)</td> <td>Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)</td> <td>780–805</td> <td>Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783<br /> Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784<br /> Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šundzong (dinastija Tang)|Šundzong]] <br> (順宗, Shùn zōng)</td> <td>Li Song (李誦, Lǐ Sòng)</td> <td>805</td> <td>Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šjandzong (dinastija Tang)|Šjandzong]] <br> (憲宗, Xiàn zōng)</td> <td>Li Čun (李純, Lǐ Chún)</td> <td>806–820</td> <td>Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] <br> (穆宗, Mù zōng)</td> <td>Li Heng (李恆, Lǐ Héng)</td> <td>821–824</td> <td>Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] <br> (敬宗, Jìng zōng)</td> <td>Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)</td> <td>824–826</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vendzong (dinastija Tang)|Vendzong]] <br> (文宗, Wén zōng)</td> <td>Li Ang (李昂, Lǐ Áng)</td> <td>826–840</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826<br /> Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835<br /> Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] <br> (武宗, Wǔ zōng)</td> <td>Li Jan (李炎, Lǐ Yán)</td> <td>840–846</td> <td>Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] (drugič) <br> (宣宗, Xuān zōng)</td> <td>Li Čen (李忱, Lǐ Chén)</td> <td>846–859</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 847–859<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Jidzong (dinastija Tang)|Jidzong]] <br> (懿宗, Yì zōng)</td> <td>Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)</td> <td>859–873</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 859<br /> Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] <br> (僖宗, Xī zōng)</td> <td>Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)</td> <td>873–888</td> <td>Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874<br /> Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879<br /> Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881<br /> Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885<br /> Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888<br /> Vende (文德, Wén dé) 888<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džaodzong (dinastija Tang)|Džaodzong]]<br> (昭宗, Zhāo zōng)</td> <td>Li Je (李曄, Lǐ Yè)</td> <td>888–904</td> <td>LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889<br /> Dašun (大順, Dà shùn) 890–891<br /> Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893<br /> Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898<br /> Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901<br /> Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904<br /> Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] <br> (哀帝, Aī dì) ali <br />Džaošuan di <br> (昭宣帝, Zhāo xuān dì)</td> <td>Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)</td> <td>904–907</td> <td>Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907<br /> </td> </tr> </table> == Opombe == {{Notelist|2}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]] [[Kategorija:Dinastija Tang|*]] 9puuxxwloi8vjoofnn6dvtav5t7vmp9 0 110436 6768072 6453383 2026-10-21T09:28:52Z Erardo Galbi 166658 6768072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Trojice | fullname = | image = Cerkev sv. Trojice, Odranci.JPG | landscape = | caption = | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Geografski položaj v Sloveniji | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Odranci]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Sveta Trojica]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = 1947 | construction cost = | dedicated date = 5. julij 1967 | consecrated date = 17. april 1977 | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = [[Janez Valentinčič]] | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = 3 | bell weight = | parish = [[Župnija Odranci|Odranci]] | deanery = [[Dekanija Lendava|Lendava]] | diocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Odranci - Cerkev sv. Trojice | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 3208 | lokacija = [[Odranci]] | občina = Odranci }} }} '''Cerkev sv. Trojice''' se nahaja v največji pomurski vasi [[Odranci]] in [[občina Odranci|istoimenski občini]] in služi kot [[župnijska cerkev]] [[župnija Odranci|istoimenske župnije]]. Težnja vseh prebivalcev je bila, da bi imeli [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v domači vasi, svojega [[duhovnik]]a in svojo župnijo. == Zgodovina == Leta 1862 so v Odrancih zgradili [[kapela|kapelo]] [[Sveta Trojica|sv. Trojice]], s preprostim oltarjem s kipoma Marije z Jezusom in [[sveti Jožef|svetega Jožefa]]. Kapela je stala do 1965. leta, ko je cerkveni odbor zemljišče, na katerem je stala kapelica, odstopil občini. 1. oktobra 1944 je bila ustanovljena samostojna župnija. Ob ustanovitvi samostojne župnije je bilo določeno, da bo nova župnijska cerkev stala na prostoru, kjer je stala kapela, saj drugega stavbnega zemljišča župnija ni imela. Pokazalo pa se je, da ta prostor ni bil primeren, ker je bil preozek. Pozneje so za gradnjo pridobili novo zemljišče, na podlagi darov in zamenjav. [[Slika:Cerkev sv. Trojice, Odranci (notranjščina).JPG|thumb|left|250px|Notranjščina cerkve]] Izmed idejnih zasnov, ki jih je naredil arhitekt Janez Valentinčič, se je cerkveni odbor odločil za osmerokotno cerkev, žal pa zamisli o gradnji ni bilo lahko izpeljati. Aprila 1946 je bila prošnja za izdajo gradbenega dovoljenja za cerkev celo zavrnjena, čeprav so medtem verniki že naredili veliko opeke, navozili [[gramoz]] in pesek. Material, ki so ga verniki pripravili za gradnjo cerkve, so porabili leta 1948 za gradnjo zadružnega doma. Verniki so se sčasoma sprijaznili, da zidane cerkve ne bo mogoče zgraditi v krajšem časovnem obdobju, zato so postavili leseno cerkveno stavbo, ki so jo uporabljali 17 let. V tem času pa so stekla prizadevanja za pravo, zidano cerkev. Dovoljenje zanjo so dobili 9. septembra 1964, 5. julija 1967 so jo blagoslovili, 17. aprila 1977 pa še posvetili Sveti Trojici. Po dograditvi cerkve so zbrali denar za [[freska|freske]], ki jih je na površini 200 kvadratnih metrov naredil akademski [[slikar]] in duhovnik [[Stane Kregar]] in so glede na površino njegovo življenjsko delo. Leta 1983 so povišali cerkveni stolp in vanj namestili tri zvonove. Leta 1987 so k župnišču, ki je prav tako novejše, prizidali veroučno učilnico in stanovanje. Pri vsem tem pa ima mnogo zaslug tudi [[župnik]] in dolgoletni [[dekan (religija)|dekan]] [[Lojze Kozar]], ki je znan tudi po svojih literarnih delih. === Nesreča med gradnjo === Med izgradnjo cerkve je prišlo do hude nesreče. 14. marca 1966 se je med gradbenimi deli podrla cerkvena kupola, pri čemer je življenje izgubilo osem ljudi. Pozneje je bil žrtvam na trati pred cerkvijo postavljen spomenik, na katerem so vklesana njihova imena. == Arhitektura == Osmerokotno cerkev iz leta 1947 pokriva plitva [[kupola]]. Notranjščina je poslikana s [[Stane Kregar|Kregarjevo]] poslikavo. Cerkev je delo arhitekta Valentinčiča. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Štefan Sobočan, ''Moja župnija'', leto 1994 {{COBISS|ID=39618304}} * {{RKD sklic|3208}} == Zunanje povezave == {{Geopedia|L455_F39_T13_b4_x598007.5_y161337.5_s16}} {{Najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju|Trojica, Odranci]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Trojica, Odranci]] [[Kategorija:Odranci]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1967]] [[Kategorija:Cerkve sv. Trojice|Odranci]] [[Kategorija:Dolinsko]] 24ikbugb539aspgkzer4mzdktemtxkx 0 111684 6768013 6764638 2026-10-21T07:26:31Z ~2026-54912-92 267255 /* Diskografija */ 6768013 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Tinkara Kovač | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = [[flavta]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]], [[etno]] | Years_active = 1997–danes | Label = ZKP RTV Slovenija, Dallas Records, EMI, NAI (samozaložba) | Associated_acts = | Notable_instruments = }} [[Slika:Tinkara Kovač - Round and Round presentation (Slovenščina).webm|sličica|300px|Tinkara Kovač - Pozdravni nagovor Evrovizija 2014]] '''Tinkara Kovač''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], [[Pop glasba|pop]]-[[rock]] glasbenica, [[flavtistka]], [[Pedagogika|pedagoginja]] (profesorica flavte). * [[3. september]] [[1978]]. == Glasbena kariera == Z glasbenim nastopanjem je začela zgodaj, saj si je že pri devetih letih delila zmago na prireditvi [[Veseli tobogan]] v Dekanih. Na prireditvi jo je opazil [[Bojan Adamič]] in ji ponudil daljši angažma, vendar starši takrat zaradi njene mladosti tega niso podprli.<ref>{{navedi splet |url=http://www.revijaobrazi.si/2012/02/tinkara-kovac-glasbenica/ |title=Tinkara Kovač, glasbenica |accessdate= |date=21.2.2012 |format= |work=Revija Obrazi, Patricija Maličev |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107200043/http://www.revijaobrazi.si/2012/02/tinkara-kovac-glasbenica/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ko-je-adi-smolar-pel-drugi-sopran |title=Ko je Adi Smolar pel drugi sopran |accessdate= |date=7.12.2013 |format= |work=Slovenske novice }}</ref> K naslednjemu odmevnemu nastopu jo je precej kasneje vzpodbudil znani primorski skladatelj [[Danilo Kocjančič]], ki ji je skupaj s tekstopiscem Dragom Mislejem - [[Mef]]om in Marinom Legovičem leta 1997 napisal najprej skladbo, s katero je prejela nagrado za najobetavnejšega izvajalca na [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], nato pa še vse skladbe za njen prvi album.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/tinkare-kovac-z-zacetka-ni-vec-in-je-tudi-vec-ne-bo.html |title=Tinkare Kovač z začetka ni več in je tudi več ne bo! |accessdate= |date=12.8.2012 |format= |work=Delo d.d. }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/foto-na-mms-slavila-tinkara-kovac.html |title=FOTO: Na MMS slavila Tinkara Kovač |accessdate= |date=7.7.2013 |format= |work=24ur.com }}</ref> Prvo diskografsko pogodbo je podpisala leta 1997, ko je izdala prvenec, ki si je prislužil zlato odličje in dve nagradi ''zlati petelin''. Gostovanje pri world/jazz/rock projektu [[Terra Mystica]] ji je prineslo še dva zlata petelina, že leta 1999 pa je izšel njen drugi album, ki je dosegel zlato in nato platinasto naklado. V obdobju, ko je vedno bolj postajala avtorica lastne glasbe in besedil, je podpisala pogodbo z založbo [[Dallas Records]] (EMI/Virgin Slovenija), pri kateri je kmalu izšel tretji album. Ta je dosegel zlato naklado in pet hit singlov ter pripadajočih videospotov. Hkrati je bil to čas, ko je Tinkara s spremljevalno skupino odigrala 30–50 koncertov na leto, nastopala in snemala s [[Carlos Nunez|Carlosom Nunezom]]. Postala je prva slovenska izvajalka, ki ji je nemška televizija posvetila posebno enourno TV oddajo{{navedi vir}}, ter se uvrstila na prvo mesto na prvi [[MTV]]-jevi lestvici za Slovenijo. Četrti album [[O-range]] je premierno predstavila na velikem koncertu v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], na katerem sta gostovala italijanski kantavtor [[Massimo Bubola]] ter britanski [[pianist]] in [[blues]] mojster [[Paul Millns]]. Žirija ISC (International Songwriting Competition) je med 11.000 prispelimi pesmimi v kategoriji pop-rock uvrstila med deset najboljših prav eno od pesmi z albuma O-range. Kmalu za tem je Tinkara z licenčnim izidom tega albuma pri založbi [[EMI International]] nastopila na tržišču v [[Italija|Italiji]], [[Grčija|Grčiji]], [[Makedonija|Makedoniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leta 2003 je nastopila na mednarodnem glasbenem festivalu Megahit v Turčiji s pesmijo ''Reason why''. Uvrstila se je na 5. mesto izmed 14 držav. Leta 2004 je na svoj četrti koncert v Cankarjevem domu povabila [[Ian Anderson|Iana Andersona]] (pevca skupine [[Jethro Tull]], ki je močno vplivala na njeno odločitev, da je sploh pričela igrati na flavto<ref>{{navedi splet |url=http://soncek.com/tinkara-kovac-glasbenica/ |title=Tinkara Kovač – glasbenica, ki ve kaj počne |accessdate=6.1.2013 |date= |format= |work=soncek.com |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106235539/http://soncek.com/tinkara-kovac-glasbenica/ |url-status=dead }}</ref>). Na Andersonovo povratno povabilo je sodelovala kot gostja še na njegovih orkestrskih solo nastopih in koncertih skupine [[Jethro Tull]] na Hrvaškem<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2004/06/tinkara-je-zaustavila-dih-in-pospesila-srca-tudi-hrvaski-publiki/ |title=Tinkara je zaustavila dih in pospešila srca tudi hrvaški publiki |accessdate= |date=2.6.2004 |format= |work=www.rockonnet.com |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107140321/http://www.rockonnet.com/2004/06/tinkara-je-zaustavila-dih-in-pospesila-srca-tudi-hrvaski-publiki/ |url-status=dead }}</ref>, v Italiji, [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Jethro Tull so jo tudi počastili s priredbo ene njenih uspešnic, ki so jo skupaj izvajali v živo. Tinkara je tega leta izdala ''Enigmo'', posebni štirijezični projekt z omejeno naklado, izključno za Slovenijo in Italijo. Med turnejo po Italiji se je udeležila nekaterih pomembnih festivalov, na primer [[AstiMusica]], [[Onde Mediterranee]], [[Premi Friul]], [[5 Terre Art Fest]]. V italijanski regiji Furlanija - Julijska krajina je za ploščo ''Enigma'' prejela nagrado Gian Carlo Deganutti. Videospot za singel ''Med zemljo in zrakom'' je bil leta 2004 prvi slovenski spot na najvišjem mestu uradne MTV-jeve lestvice World Chart Express za Slovenijo. Kmalu zatem je bila na MTV Europe svetovna premiera videospota z naslovom ''The place 2B''/''Kjer ste vi'' (''Kaj tu dogaja?''). Poleti 2005 je z [[Italija|italijansko]] rock zvezdnico [[Elisa|Eliso]] privabila preko 8.000 poslušalcev na [[Koncert na meji]] (ob vstopu Slovenije v [[schengensko območje]], ko je bil ukinjen nadzor na meji z Italijo), jeseni pa je na prvem srečanju [[Papež|papeža]] [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] z mladimi nastopila pred 185.000-glavo množico na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]] v [[Vatikan]]u kot edina tuja gostja in solistka na flavti s [[Simfonični orkester Vatikan|Simfoničnim orkestrom Vatikana]] pod taktirko mons. Frisine. Konec leta 2006 je začela načrtovati izid nove zgoščenke Aqa, ki je izšla leta 2007. Na tej plošči je kot gost sodeloval tudi Ian Anderson. V tem letu ji je uspel tudi nastop z znanim pevcem [[Robert Plant|Robertom Plantom]]. <ref name="RTVSLO">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/glasbeno-presenecenje-v-kopru/185573 |title=Glasbeno presenečenje v Kopru |accessdate= |date=26.7.2007 |format= |work=www.rtvslo.si }}</ref> Leta 2009 je izšel kompilacijski album z največjimi uspešnicami.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.si/recenzije/albumi/tinkara-kovac-the-best-of |title=Tinkara Kovač je zvezda stalnica na slovenski glasbeni sceni. |accessdate= |date=16.12.2009 |format= |work=mtv.si |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107020838/http://www.mtv.si/recenzije/albumi/tinkara-kovac-the-best-of |url-status=dead }}</ref> V letu 2012 je izšel album Rastemo, ki vsebuje predelave uspešnic s področja Slovenije in bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.zarolaj.si/recenzije-plosc/recenzija-albuma-tinkara-kovac-rastemo |title=Recenzija albuma Tinkara Kovač - Rastemo |accessdate= |date=7.10.2012 |format= |work=zarolaj.si |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106225404/http://www.zarolaj.si/recenzije-plosc/recenzija-albuma-tinkara-kovac-rastemo |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-novice/tinakra-kovac-rastemo-14840 |title=Tinkara Kovač - Rastemo |accessdate= |date=12.9.2012 |format= |work=rockline.si}}</ref> Leta 2013 je kot najboljša izvajalka (po seštevku glasov občinstva in strokovne žirije) prejela nagrado festivala [[Melodije morja in sonca 2013|Melodije morja in sonca]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/mms-2013-kdo-bo-na-33-festivalu-mms-nasledil-nuso-derenda-1712 |title=MMS 2013: Slavje za Tinkaro Kovač |accessdate= |date= |format=6.1.2014 |work=evrovizija.com |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106234420/http://www.evrovizija.com/mms-2013-kdo-bo-na-33-festivalu-mms-nasledil-nuso-derenda-1712 |url-status=dead }}</ref> V letu 2013 je izšel tudi album Zazibanke z izborom [[Istra|istrskih]], [[Furlanija|furlanskih]] in drugih ljudskih [[uspavanka|uspavank]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorske.si/Kultura/Uspavanke-kot-arhetip-spocetja.aspx |title=Uspavanke kot arhetip spočetja |accessdate= |date=24.1.2013 |format= |work=Primorske novice |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107031252/http://www.primorske.si/Kultura/Uspavanke-kot-arhetip-spocetja.aspx |url-status=dead }}</ref> Leta 2013 je bila ena izmed članic strokovne žirije na Slovenski popevki 2013. Leta 2014 je s skladbo 'Spet/Round And Round'<ref name="Eurosong video">{{navedi splet |url=http://www.eurovision.tv/page/multimedia/videos?id=109563 |title=Tinkara Kovač - Round and round (Slovenia) 2014 LIVE Eurovision Second Semi-Final |accessdate=9.5.2014 |date=8.5.2014 |format= |work=Eurovision.tv }}</ref> zastopala Slovenijo na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije 2014|Pesem Evrovizije]], po zmagi na slovenskem izboru [[EMA]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/zmagovalka-eme-2014-je-tinkara-kovac.html|title= FOTO: Zmagovalka Eme 2014 je Tinkara Kovač!|accessdate=11.3.2014 |date=8.3.2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> V predtekmovalnem večeru se ji je uspelo uvrstiti v finalni del tekmovanja,<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija-2014/slovenija-s-tinkaro-v-evrovizijski-finale-vidimo-se-v-soboto/336356|title=Slovenija s Tinkaro v evrovizijski finale! |accessdate= |date=8.5.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> kjer je nato zasedla predzadnje mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.eurovision.tv/page/history/by-year/contest?event=1893#Scoreboard|title=Eurovision Song Contest 2014 Grand Final |accessdate=11.5.2014 |date=11.5.2014 |format= |work=Eurovision.tv }}</ref> Poleti leta 2014 je nastopila na Melodijah morja in sonca, kjer je imela uvodni nastop s pesmijo ''Mars in Venera''. Kmalu po nastopu na Pesmi evrovizije 2014 je izdala novo pesem ''2X2'', ki jo je zapela tudi s Tomažem Klepačem in z Otroškim pevskim zborom OŠ Koper. Skupaj so posneli videospot. Takoj za tem je predstavila skladbo v italijanščini ''Cuori di ossigeno'', ki se je zavihtela na mnoge glasbene lestvice, tudi na italijanske. Na EMI 2015 je skupaj z Darjo Švajger, Nejcem Šmitom in Amayo vodila glasbeno prireditev. Najprej je zapela zmagovalno pesem EME 2014 ''Spet''/''Round and round'', proti koncu pa še ''Cuori di ossigeno''. Bila je tudi članica strokovne žirije, ki je izbrala superfinalista EME 2015. V sredini marca je imela duet s skupino Maraaya, s katero sta posneli priredbo pesmi ''Here for you''. Kmalu potem je izdala novo skladbo z naslovom ''Ocean''. Leta 2015 je bila predsednica strokovne komisije, ki je v času glasovanja na Pesmi Evrovizije prispevala 50% glasov. V finalu Pesmi Evrovizije 2015 je iz Slovenije sporočila slovenske točke glasovanja. S Tjašo Rihter je na Melodijah morja in sonca 2015 v spremljevalnem programu zapela skladbo ''Mars in Venera''. Novembra 2015 je s skupino Perpetuum jazzile posnela 2 priredbi za pesem ''Canzone per te'', in sicer ''Canzone per te'' ter ''Pesem zate''. Posneli so tudi videospot. Na Melodijah morja in sonca je znova slavila leta [[Melodije morja in sonca 2019|2019]] s pesmijo "Bodi z mano do konca", za katero je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. Nesporna dolgoletna priljubljenost v Sloveniji ji je prinesla laskavi naziv princese rock flavte. == Diskografija == {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 1997 || style="white-space: nowrap"|''Ne odhaja poletje'' || Ne odhaja poletje <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Čez Bivje domov <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Počasi se dani <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Lahko bi se zgodilo <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Moški in ženska <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Zmaji letijo visoko <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Glej naprej <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, On je pisal roman <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Znam živet (na tleh) <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Veter z juga <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small> |- | 1999 || style="white-space: nowrap"|''Košček neba'' || Ko bo prišel <small>(Sergej Pobegajlo/Z. Martič/Pobegajlo)</small>, Brez laži <small>(Danilo Kocjančič/Martič/Kocjančič)</small>, Od zvezd pijan <small>(The Corrs, Oliver Leiber/Tinkara Kovač, Martič/John Shanks, Kovač)</small>, Ko smo skupaj <small>(A. Maraž/Kovač, A. Maraž/Kovač, A. Maraž)</small>, Ti si tu <small>(Kocjančič/Martič/Kocjančič)</small>, Zakaj <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Legovič)</small>, Nikoli <small>(N. Kokovič/Martič/Kokovič, I. Misdaris, Kovač)</small>, Grem <small>(F. Maraž/Kovač/F. Maraž, Kovač)</small>, Nič je vse <small>(Legovič/T. Letnar/Legovič)</small>, Lahheeiyeee <small>(Pobegajlo/Martič/Pobegajlo)</small>, Nočem več <small>(Kovač/Martič/Kovač, M. Sterže)</small> |- | 2001 || style="white-space: nowrap"|''Na robu kroga'' || Slepa sreča <small>(Dejan Radičevič, Miha Šalehar/Zvezdan Martič/Dejan Radičevič, Miha Šalehar)</small>, S tabo, Most, Skozi zavese srca, Zdaj je čas, Sonce v očeh, Mesec moj in mesec tvoj <small>(ft. Neno Belan)</small>, In sta šla, Pridi spet, Doma |- | 2003 || style="white-space: nowrap"|''O-range'' || Med zemljo in zrakom, Kjer ste vi (Kaj tu dogaja?), Hiša, 1957, Astor café, Jagodne oči, Še tam ne, The Last But One Time, Oranžen dan, MPH, Spezzacuori, Little Wing, Gnezdo iz las |- | 2004 || style="white-space: nowrap"|''Enigma'' || Quello che, Grem, Za ch'o ai, Reason Why, S tabo, Un dì narançon, Madame guitar, Grim, Gnezdo iz las |- | 2007 || style="white-space: nowrap"|''aQa'' || aQaScape, Worldache, Ujeti svet, She, Freedom, Nektar, Down Under, Hijene, Faeton, Movyda, Out of My Suitcase, Kamorkoli greš, Me ni, Wolf's Eyelash |- | 2009 || style="white-space: nowrap"|''The Best Of Tinkara'' || Če je to vse <small>(Andrea F/Andrea F, Tinkara Kovač/Andrea F, Marko Stropnik)</small>, Ljubezen je padla z neba <small>(Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič/Kocjančič, Matjaž Sterže, Andrea F)</small>, Ne odhaja poletje, Znam živet (na tleh), Veter z juga, Ko bo prišel, Brez laži, Zakaj, Grem, Lahheeiyeee, Slepa sreča, S tabo, Sonce v očeh, In sta šla, Med zemljo in zrakom, Kjer ste vi (kaj tu dogaja), Še tam ne, Spezzacuori, Quello che, Ujeti svet, Kamorkoli greš |- | 2012 || style="white-space: nowrap"|''Rastemo'' || Senca <small>(Kocjančič/Mislej-Mef/Avsenik ml., Turk)</small>, Čolnič <small>(Turk/Rupel/Kovač, Turk)</small>, Gvendolina <small>(Bončina/Velkavrh/Radičević, Kovač, Turk)</small>, Krokodili prihajajo <small>(Gojkovič/Đukić, Kovač, Turk/Turk)</small>, En majhen poljub <small>(feat. Pero Lovšin)</small> <small>(Lovšin/Lovšin/Dekleva, Turk)</small>, Rastemo <small>(Brecelj/Brecelj/Turk)</small>, Ti se ljubiš <small>(Bajagić/Bajagić, Kovač, Turk/Turk)</small>, Je to res <small>(Mihajlović-Točak/Mihajlović-Točak, Mislej-Mef/Stropnik, Turk)</small>, Počasen ogenj <small>(Čapovski, Kaevski, Trajkovski/Čapovski, Kaevski, Trajkovski, Kovač/Radičević, Turk)</small>, Plima <small>(Kovačević, Popović/Kovačević, Popović, Misej-Mef/Turk)</small>, Nič novega pod mesecem <small>(Kovačič/Kovačič/Mavri, Stropnik, Kovač, Turk)</small> |- | 2013 || style="white-space: nowrap"|''Zazibanke''<br><small>(založba T-KEY)</small> || Fa la nanna, Tajnonina, tajnona, Oj, Jelo, Jelice, Sdrindulaile, Naj naj, lipi sin, Pupca je zaspana, Fame le nine, Nana pipin codai, Šla je ženka, Ninna nanna veneta, Curisin, Tutaj, ninaj |- | 2014 || style="white-space: nowrap"|''Round and round/Spet''<br><small>(založba T-KEY)</small> || Round and round <small>(uradno)</small>, Spet <small>(slov.)</small>, Round and round <small>(it.)</small>, Round and roun <small>(angl.)</small>, Round and round <small>(karaoke)</small>, Round and round <small>(instrumentalno)</small>, Spet <small>(karaoke)</small>, Round and round <small>(mednarodne karaoke)</small>, Round and round <small>(bonus)</small> + Videospot |- | 2016 || style="white-space: nowrap"|''Dober dan, življenje'' || Po zimi - pomlad, Moder let galeba, Mars in Venera, Ocean, Vprašaj me, 2X2, Dober dan, življenje, Skrivnost, Pesem zate, Po zimi, Viento del sur, Om namah shivaya |- | 2017 || style="white-space: nowrap"|''Cuori di ossigeno'' || Marte e Venere, Cuori di ossigeno, La cura è vivere <small>(feat. Bobby Solo)</small>, Vicini, lontani, Canzone per te <small>(feat. Perpetuum Jazzile)</small>, Grim, La malinconia <small>(feat. Kaiti Garbi)</small>, Maldamore <small>(feat. Ian Anderson)</small>, Pietra e schiuma, Che sarà di te, Mille miglia <small>(feat. Vincenzo Vasi)</small>, Quello che, Melù <small>(feat. Gino Santercole)</small>, 1969 base Luna <small>(feat. Perpetuum Jazzile)</small>, Loveache <small>(feat. Ian Anderson)</small> |- | 2021 || style="white-space: nowrap"|''Neskončnost'' <small>(Dallas Records)</small> || A se tukaj svet konča? <small>(Radojevič, Sirk/Kovač)</small>; Slepa sreča <small>(Radičević, Martič)</small>; Še tam ne <small>(Kovač, Andrea F/Kovač)</small>; Ko bo prišel <small>(Pobegajlo/Martič)</small>; Grem <small>(Maraž/Kovač)</small>; Sonce v očeh <small>(Pobegajlo, Kovač/Martič)</small>; Spet <small>(Raay/Piš, Kovač/Raay)</small>; Veter z juga <small>(Kocjančič/Mislej)</small>; Zakaj <small>(Legovič/Mislej)</small>; Če je to vse <small>(Kovač, Andrea F/Kovač)</small>; Med začetkom in koncem <small>(Kovač, Toffoloni/Kovač)</small> (feat. Ian Anderson); Grim <small>(Maraž/Zeppieri)</small>; Bodi z mano do konca <small>(Klinar/Kovač)</small>; Senca <small>(Kocjančič/Mislej)</small>; O, morje <small>(Bindi/Bassignano, Kovač)</small>; Bodi z mano do konca kot morje <small>(Klinar, G. Mihelič, P. Mihelič/Kovač, G. Mihelič/2B)</small> (feat. 2B) |- | 2025 || style="white-space: nowrap"|''Dueti'' || 1. del: slovenska sodelovanja <small>(''Love Song'', ''Do roba in še čez'')</small>, 2. del: mednarodna sodelovanja |} === Kompilacije === * Slovenska popevka 1998 <small>(''Moški in ženska'')</small> * 33. Melodije morja in sonca <small>(''Mars in Venera'')</small> * Slovenija na Evroviziji <small>(''Spet''/''Round and Round'')</small> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: ''Odločitev'' * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Moje flavte nežni zvok'' <small>(Robert Vatovec/Tinkara Kovač/Robert Vatovec)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Ne odhaja poletje'' <small>(Danilo Kocijančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> − 1. mesto''' * '''[[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: ''Mars in Venera'' <small>(Lea Sirk, Gaber Radojević/Tinkara Kovač/Gaber Radojević)</small> – 1. mesto <small>(37 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo izvedbo''' * '''[[Melodije morja in sonca 2019|2019]]: ''Bodi z mano do konca'' <small>(Aleš Klinar/Tinkara Kovač/Aleš Klinar)</small> – 1. mesto <small>(41 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo''' * '''[[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: ''Do roba in še čez'' <small>(Aleš Klinar/Leon Oblak/Aleš Klinar)</small> - 1. mesto <small>(42 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti (z Aniko Horvat)''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič - Drago Mislej - Marino Legovič)</small> – 10. mesto <small>(574 telefonskih glasov)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič - Drago Mislej - Marino Legovič)</small> – 2. mesto <small>(62 točk)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Sonce v očeh'' <small>(Tinkara Kovač, Sergej Pobegajlo - Zvezdan Martič - Sergej Pobegajlo)</small> – 5. mesto <small>(18 točk)</small> * '''[[EMA 2014|2014]]: ''Spet/Round and Round'' <small>(Raay - Tinkara Kovač, Hannah Mancini, Tina Piš - Raay)</small> – 1. mesto <small>(7932 telefonskih glasov)</small>''' * [[EMA 2020|2020]]: ''Forever'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> - 4. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič - Drago Mislej - Dečo Žgur)</small> – 3. mesto <small>(1576 glasov)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016#Popevka|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej - Drago Mislej Mef - Anže Rozman)</small> (z Aniko Horvat) === Megahit === * 2003: ''Reason Why'' - 5. mesto == Lestvice največkrat predvajanih skladb v Sloveniji == V spodnji tabeli so podatki SAZAS-a, pri čemer gre v letih: * 1997–2006 za letno lestvico 50 največkrat predvajanih slovenskih skladb * 2007 za letno lestvico 500 največkrat predvajanih slovenskih skladb * 2013–2014 za letno lestvico SloTop50, ki vključuje tako domače kot tuje skladbe {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! rowspan="2"|Pesem !! 1997 !! 1998 !! 1999 !! colspan="2"|2000 !! 2001 !! 2002 !! colspan="2"|2003 !! 2006 !! colspan="2"|2007 || 2013 || 2014 |- ! 100 || 100 || 100 || 100 || 110 || 100 || 100 || 100 || 110 || 100 || 100 || 110 || SloTop50 || SloTop50 |- | ''Veter z juga'' || 35. || 6. || — || 25. || — || — || — || — || — || — || 300. || 206. || — || — |- | ''Ne odhaja poletje'' || 42. || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 186. || — || — |- | ''Ko bo prišel'' || — || — || 46. || 1. || 2. || 49. || 50. || 44. || — || 34. || 32. || 44. || — || — |- | ''Zakaj'' || — || — || — || 35. || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — |- | ''In sta šla'' || — || — || — || — || — || 3. || — || — || — || — || — || — || — || — |- | ''Sonce v očeh'' || — || — || — || — || — || 16. || — || — || — || — || 300. || 115. || — || — |- | ''Slepa sreča'' || — || — || — || — || — || 36. || 14. || — || — || — || 300. || — || — || — |- | ''Med zemljo in zrakom'' || — || — || — || — || — || — || — || 8. || 31. || — || — || 136. || — || — |- | ''Še tam ne'' || — || — || — || — || — || — || — || 15. || — || — || — || — || — || — |- | ''Mars in Venera'' || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 48. || — |- | ''Spet'' || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 7. |} :Legenda: 100 = Nacionalni radio, 110 = Komercialne in nekomercialne radijske postaje == Nagrade == === Zlati petelin === * 1998 ** Pop izvajalec ** Debitant * 2000 ** Pop album (''Košček neba'') ** Skladba leta (''Ko bo prišel'') ** Album leta (''Košček neba'') (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) ** Izvajalec leta ** Tonska realizacija (''Košček neba'') == Samostojni koncerti == * Čez rob naokrog (Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 16. april 2002) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Čez rob naokrog − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''In sta šla'' * ''Most'' Predstavitev članov banda * ''Veter z juga'' * ''Znam živet (na tleh)'' * ''Gina'' (gost: Drago Mislej Mef) * ''Junak prekomorskih brigad'' (gost: Drago Mislej Mef) * ''Grem'' * ''Slepa sreča'' * ''Lahheeiyeee'' S tabo (videospot) * ''Pridi spet'' * ''Zdaj je čas'' * ''Brez laži'' * ''Počasi se dani'' * ''Little Wing'' (gost: Carlos Núñez) * ''The Wraggle Taggle Gypsies-O!'' (gost: Carlos Núñez) * ''Sonce v očeh'' }} |} * Če je to vse (Kino Šiška, 10. december 2009) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Če je to vse − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''Če je to vse'' * ''Ko bo prišel'' * ''Ljubezen je padla z neba'' * ''Od zvezd pijan'' * ''Kamorkoli greš'' * ''She'' * ''Kjer ste vi (kaj tu dogaja?)'' * ''Reason Why'' * ''Most'' Če je to vse (glasbeni videospot) * ''Ne odhaja poletje'' * ''Spezzacuori'' * ''Grem'' * ''Hijene'' * ''S tabo'' * ''Slepa sreča'' * ''Down Under'' * ''Lahheeiyeee'' * ''Ujeti svet'' * ''Med zemljo in zrakom'' }} |} * Tinkara Kovač in band - koncert ob 20. obletnici albuma O-range (Kino Šiška, 26. oktober 2024) == Zasebno življenje == Formalni glasbeni študij je kot diplomirana profesorica flavte zaključila na Konzervatoriju Giuseppe Tartini v [[Trst|Trstu]]. Živi na [[Kras (območje)|Krasu]]. Z bivšim možem, arhitektom Matejem Mljačem, imata hčeri Galo (*2009) in Almo (*2013).<ref name="24ur">{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/tinkara-kovac-rodila-deklico.html |title=Tinkara Kovač rodila deklico |accessdate= |date=31.3.2013 |format= |work=24ur.com }}</ref><ref name="Delo"></ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[Seznam slovenskih flavtistov]] * [[SloTop50 2014]] == Zunanje povezave == {{commonscat}} * [http://www.tinkara.net/ Uradna spletna stran] * [http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/ O Tinkari Kovač na portalu primorci.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106221034/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/ |date=2014-01-06 }} * [http://www.youtube.com/results?search_query=tinkarakova%C4%8D&sm=3 Tinkara Kovač na youtube] {{start box}} {{succession box | before = [[Nuša Derenda]] | title = [[Melodije morja in sonca]] | years = 2013 | after = [[Rudi Bučar]] }} {{end box}} {{start box}} {{s-ach|aw}} {{succession box | before = [[Hannah Mancini]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2014 | after = [[Maraaya]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovač, Tinkara}} [[Kategorija:Rojeni leta 1978]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski flavtisti]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] sf0kukajgfjvuwlo5vay2qra0lf19tf 6768110 6768013 2026-10-21T10:46:51Z ~2026-54912-92 267255 /* Diskografija */ 6768110 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Tinkara Kovač | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = [[flavta]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]], [[etno]] | Years_active = 1997–danes | Label = ZKP RTV Slovenija, Dallas Records, EMI, NAI (samozaložba) | Associated_acts = | Notable_instruments = }} [[Slika:Tinkara Kovač - Round and Round presentation (Slovenščina).webm|sličica|300px|Tinkara Kovač - Pozdravni nagovor Evrovizija 2014]] '''Tinkara Kovač''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], [[Pop glasba|pop]]-[[rock]] glasbenica, [[flavtistka]], [[Pedagogika|pedagoginja]] (profesorica flavte). * [[3. september]] [[1978]]. == Glasbena kariera == Z glasbenim nastopanjem je začela zgodaj, saj si je že pri devetih letih delila zmago na prireditvi [[Veseli tobogan]] v Dekanih. Na prireditvi jo je opazil [[Bojan Adamič]] in ji ponudil daljši angažma, vendar starši takrat zaradi njene mladosti tega niso podprli.<ref>{{navedi splet |url=http://www.revijaobrazi.si/2012/02/tinkara-kovac-glasbenica/ |title=Tinkara Kovač, glasbenica |accessdate= |date=21.2.2012 |format= |work=Revija Obrazi, Patricija Maličev |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107200043/http://www.revijaobrazi.si/2012/02/tinkara-kovac-glasbenica/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ko-je-adi-smolar-pel-drugi-sopran |title=Ko je Adi Smolar pel drugi sopran |accessdate= |date=7.12.2013 |format= |work=Slovenske novice }}</ref> K naslednjemu odmevnemu nastopu jo je precej kasneje vzpodbudil znani primorski skladatelj [[Danilo Kocjančič]], ki ji je skupaj s tekstopiscem Dragom Mislejem - [[Mef]]om in Marinom Legovičem leta 1997 napisal najprej skladbo, s katero je prejela nagrado za najobetavnejšega izvajalca na [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], nato pa še vse skladbe za njen prvi album.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/tinkare-kovac-z-zacetka-ni-vec-in-je-tudi-vec-ne-bo.html |title=Tinkare Kovač z začetka ni več in je tudi več ne bo! |accessdate= |date=12.8.2012 |format= |work=Delo d.d. }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/foto-na-mms-slavila-tinkara-kovac.html |title=FOTO: Na MMS slavila Tinkara Kovač |accessdate= |date=7.7.2013 |format= |work=24ur.com }}</ref> Prvo diskografsko pogodbo je podpisala leta 1997, ko je izdala prvenec, ki si je prislužil zlato odličje in dve nagradi ''zlati petelin''. Gostovanje pri world/jazz/rock projektu [[Terra Mystica]] ji je prineslo še dva zlata petelina, že leta 1999 pa je izšel njen drugi album, ki je dosegel zlato in nato platinasto naklado. V obdobju, ko je vedno bolj postajala avtorica lastne glasbe in besedil, je podpisala pogodbo z založbo [[Dallas Records]] (EMI/Virgin Slovenija), pri kateri je kmalu izšel tretji album. Ta je dosegel zlato naklado in pet hit singlov ter pripadajočih videospotov. Hkrati je bil to čas, ko je Tinkara s spremljevalno skupino odigrala 30–50 koncertov na leto, nastopala in snemala s [[Carlos Nunez|Carlosom Nunezom]]. Postala je prva slovenska izvajalka, ki ji je nemška televizija posvetila posebno enourno TV oddajo{{navedi vir}}, ter se uvrstila na prvo mesto na prvi [[MTV]]-jevi lestvici za Slovenijo. Četrti album [[O-range]] je premierno predstavila na velikem koncertu v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], na katerem sta gostovala italijanski kantavtor [[Massimo Bubola]] ter britanski [[pianist]] in [[blues]] mojster [[Paul Millns]]. Žirija ISC (International Songwriting Competition) je med 11.000 prispelimi pesmimi v kategoriji pop-rock uvrstila med deset najboljših prav eno od pesmi z albuma O-range. Kmalu za tem je Tinkara z licenčnim izidom tega albuma pri založbi [[EMI International]] nastopila na tržišču v [[Italija|Italiji]], [[Grčija|Grčiji]], [[Makedonija|Makedoniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leta 2003 je nastopila na mednarodnem glasbenem festivalu Megahit v Turčiji s pesmijo ''Reason why''. Uvrstila se je na 5. mesto izmed 14 držav. Leta 2004 je na svoj četrti koncert v Cankarjevem domu povabila [[Ian Anderson|Iana Andersona]] (pevca skupine [[Jethro Tull]], ki je močno vplivala na njeno odločitev, da je sploh pričela igrati na flavto<ref>{{navedi splet |url=http://soncek.com/tinkara-kovac-glasbenica/ |title=Tinkara Kovač – glasbenica, ki ve kaj počne |accessdate=6.1.2013 |date= |format= |work=soncek.com |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106235539/http://soncek.com/tinkara-kovac-glasbenica/ |url-status=dead }}</ref>). Na Andersonovo povratno povabilo je sodelovala kot gostja še na njegovih orkestrskih solo nastopih in koncertih skupine [[Jethro Tull]] na Hrvaškem<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2004/06/tinkara-je-zaustavila-dih-in-pospesila-srca-tudi-hrvaski-publiki/ |title=Tinkara je zaustavila dih in pospešila srca tudi hrvaški publiki |accessdate= |date=2.6.2004 |format= |work=www.rockonnet.com |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107140321/http://www.rockonnet.com/2004/06/tinkara-je-zaustavila-dih-in-pospesila-srca-tudi-hrvaski-publiki/ |url-status=dead }}</ref>, v Italiji, [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Jethro Tull so jo tudi počastili s priredbo ene njenih uspešnic, ki so jo skupaj izvajali v živo. Tinkara je tega leta izdala ''Enigmo'', posebni štirijezični projekt z omejeno naklado, izključno za Slovenijo in Italijo. Med turnejo po Italiji se je udeležila nekaterih pomembnih festivalov, na primer [[AstiMusica]], [[Onde Mediterranee]], [[Premi Friul]], [[5 Terre Art Fest]]. V italijanski regiji Furlanija - Julijska krajina je za ploščo ''Enigma'' prejela nagrado Gian Carlo Deganutti. Videospot za singel ''Med zemljo in zrakom'' je bil leta 2004 prvi slovenski spot na najvišjem mestu uradne MTV-jeve lestvice World Chart Express za Slovenijo. Kmalu zatem je bila na MTV Europe svetovna premiera videospota z naslovom ''The place 2B''/''Kjer ste vi'' (''Kaj tu dogaja?''). Poleti 2005 je z [[Italija|italijansko]] rock zvezdnico [[Elisa|Eliso]] privabila preko 8.000 poslušalcev na [[Koncert na meji]] (ob vstopu Slovenije v [[schengensko območje]], ko je bil ukinjen nadzor na meji z Italijo), jeseni pa je na prvem srečanju [[Papež|papeža]] [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] z mladimi nastopila pred 185.000-glavo množico na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]] v [[Vatikan]]u kot edina tuja gostja in solistka na flavti s [[Simfonični orkester Vatikan|Simfoničnim orkestrom Vatikana]] pod taktirko mons. Frisine. Konec leta 2006 je začela načrtovati izid nove zgoščenke Aqa, ki je izšla leta 2007. Na tej plošči je kot gost sodeloval tudi Ian Anderson. V tem letu ji je uspel tudi nastop z znanim pevcem [[Robert Plant|Robertom Plantom]]. <ref name="RTVSLO">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/glasbeno-presenecenje-v-kopru/185573 |title=Glasbeno presenečenje v Kopru |accessdate= |date=26.7.2007 |format= |work=www.rtvslo.si }}</ref> Leta 2009 je izšel kompilacijski album z največjimi uspešnicami.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.si/recenzije/albumi/tinkara-kovac-the-best-of |title=Tinkara Kovač je zvezda stalnica na slovenski glasbeni sceni. |accessdate= |date=16.12.2009 |format= |work=mtv.si |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107020838/http://www.mtv.si/recenzije/albumi/tinkara-kovac-the-best-of |url-status=dead }}</ref> V letu 2012 je izšel album Rastemo, ki vsebuje predelave uspešnic s področja Slovenije in bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.zarolaj.si/recenzije-plosc/recenzija-albuma-tinkara-kovac-rastemo |title=Recenzija albuma Tinkara Kovač - Rastemo |accessdate= |date=7.10.2012 |format= |work=zarolaj.si |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106225404/http://www.zarolaj.si/recenzije-plosc/recenzija-albuma-tinkara-kovac-rastemo |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-novice/tinakra-kovac-rastemo-14840 |title=Tinkara Kovač - Rastemo |accessdate= |date=12.9.2012 |format= |work=rockline.si}}</ref> Leta 2013 je kot najboljša izvajalka (po seštevku glasov občinstva in strokovne žirije) prejela nagrado festivala [[Melodije morja in sonca 2013|Melodije morja in sonca]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/mms-2013-kdo-bo-na-33-festivalu-mms-nasledil-nuso-derenda-1712 |title=MMS 2013: Slavje za Tinkaro Kovač |accessdate= |date= |format=6.1.2014 |work=evrovizija.com |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106234420/http://www.evrovizija.com/mms-2013-kdo-bo-na-33-festivalu-mms-nasledil-nuso-derenda-1712 |url-status=dead }}</ref> V letu 2013 je izšel tudi album Zazibanke z izborom [[Istra|istrskih]], [[Furlanija|furlanskih]] in drugih ljudskih [[uspavanka|uspavank]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorske.si/Kultura/Uspavanke-kot-arhetip-spocetja.aspx |title=Uspavanke kot arhetip spočetja |accessdate= |date=24.1.2013 |format= |work=Primorske novice |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107031252/http://www.primorske.si/Kultura/Uspavanke-kot-arhetip-spocetja.aspx |url-status=dead }}</ref> Leta 2013 je bila ena izmed članic strokovne žirije na Slovenski popevki 2013. Leta 2014 je s skladbo 'Spet/Round And Round'<ref name="Eurosong video">{{navedi splet |url=http://www.eurovision.tv/page/multimedia/videos?id=109563 |title=Tinkara Kovač - Round and round (Slovenia) 2014 LIVE Eurovision Second Semi-Final |accessdate=9.5.2014 |date=8.5.2014 |format= |work=Eurovision.tv }}</ref> zastopala Slovenijo na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije 2014|Pesem Evrovizije]], po zmagi na slovenskem izboru [[EMA]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/zmagovalka-eme-2014-je-tinkara-kovac.html|title= FOTO: Zmagovalka Eme 2014 je Tinkara Kovač!|accessdate=11.3.2014 |date=8.3.2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> V predtekmovalnem večeru se ji je uspelo uvrstiti v finalni del tekmovanja,<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija-2014/slovenija-s-tinkaro-v-evrovizijski-finale-vidimo-se-v-soboto/336356|title=Slovenija s Tinkaro v evrovizijski finale! |accessdate= |date=8.5.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> kjer je nato zasedla predzadnje mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.eurovision.tv/page/history/by-year/contest?event=1893#Scoreboard|title=Eurovision Song Contest 2014 Grand Final |accessdate=11.5.2014 |date=11.5.2014 |format= |work=Eurovision.tv }}</ref> Poleti leta 2014 je nastopila na Melodijah morja in sonca, kjer je imela uvodni nastop s pesmijo ''Mars in Venera''. Kmalu po nastopu na Pesmi evrovizije 2014 je izdala novo pesem ''2X2'', ki jo je zapela tudi s Tomažem Klepačem in z Otroškim pevskim zborom OŠ Koper. Skupaj so posneli videospot. Takoj za tem je predstavila skladbo v italijanščini ''Cuori di ossigeno'', ki se je zavihtela na mnoge glasbene lestvice, tudi na italijanske. Na EMI 2015 je skupaj z Darjo Švajger, Nejcem Šmitom in Amayo vodila glasbeno prireditev. Najprej je zapela zmagovalno pesem EME 2014 ''Spet''/''Round and round'', proti koncu pa še ''Cuori di ossigeno''. Bila je tudi članica strokovne žirije, ki je izbrala superfinalista EME 2015. V sredini marca je imela duet s skupino Maraaya, s katero sta posneli priredbo pesmi ''Here for you''. Kmalu potem je izdala novo skladbo z naslovom ''Ocean''. Leta 2015 je bila predsednica strokovne komisije, ki je v času glasovanja na Pesmi Evrovizije prispevala 50% glasov. V finalu Pesmi Evrovizije 2015 je iz Slovenije sporočila slovenske točke glasovanja. S Tjašo Rihter je na Melodijah morja in sonca 2015 v spremljevalnem programu zapela skladbo ''Mars in Venera''. Novembra 2015 je s skupino Perpetuum jazzile posnela 2 priredbi za pesem ''Canzone per te'', in sicer ''Canzone per te'' ter ''Pesem zate''. Posneli so tudi videospot. Na Melodijah morja in sonca je znova slavila leta [[Melodije morja in sonca 2019|2019]] s pesmijo "Bodi z mano do konca", za katero je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. Nesporna dolgoletna priljubljenost v Sloveniji ji je prinesla laskavi naziv princese rock flavte. == Diskografija == {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 1997 || style="white-space: nowrap"|''Ne odhaja poletje'' || Ne odhaja poletje <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Čez Bivje domov <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Počasi se dani <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Lahko bi se zgodilo <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Moški in ženska <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Zmaji letijo visoko <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Glej naprej <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, On je pisal roman <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Znam živet (na tleh) <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Veter z juga <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small> |- | 1999 || style="white-space: nowrap"|''Košček neba'' || Ko bo prišel <small>(Sergej Pobegajlo/Z. Martič/Pobegajlo)</small>, Brez laži <small>(Danilo Kocjančič/Martič/Kocjančič)</small>, Od zvezd pijan <small>(The Corrs, Oliver Leiber/Tinkara Kovač, Martič/John Shanks, Kovač)</small>, Ko smo skupaj <small>(A. Maraž/Kovač, A. Maraž/Kovač, A. Maraž)</small>, Ti si tu <small>(Kocjančič/Martič/Kocjančič)</small>, Zakaj <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Legovič)</small>, Nikoli <small>(N. Kokovič/Martič/Kokovič, I. Misdaris, Kovač)</small>, Grem <small>(F. Maraž/Kovač/F. Maraž, Kovač)</small>, Nič je vse <small>(Legovič/T. Letnar/Legovič)</small>, Lahheeiyeee <small>(Pobegajlo/Martič/Pobegajlo)</small>, Nočem več <small>(Kovač/Martič/Kovač, M. Sterže)</small> |- | 2001 || style="white-space: nowrap"|''Na robu kroga'' || Slepa sreča <small>(Dejan Radičevič, Miha Šalehar/Zvezdan Martič/Dejan Radičevič, Miha Šalehar)</small>, S tabo <small>(Tinkara Kovač/Tinkara Kovač/Tinkara Kovač, band)</small>, Most, Skozi zavese srca, Zdaj je čas, Sonce v očeh, Mesec moj in mesec tvoj <small>(ft. Neno Belan)</small>, In sta šla, Pridi spet, Doma |- | 2003 || style="white-space: nowrap"|''O-range'' || Med zemljo in zrakom, Kjer ste vi (Kaj tu dogaja?), Hiša, 1957, Astor café, Jagodne oči, Še tam ne, The Last But One Time, Oranžen dan, MPH, Spezzacuori, Little Wing, Gnezdo iz las |- | 2004 || style="white-space: nowrap"|''Enigma'' || Quello che, Grem, Za ch'o ai, Reason Why, S tabo, Un dì narançon, Madame guitar, Grim, Gnezdo iz las |- | 2007 || style="white-space: nowrap"|''aQa'' || aQaScape, Worldache, Ujeti svet, She, Freedom, Nektar, Down Under, Hijene, Faeton, Movyda, Out of My Suitcase, Kamorkoli greš, Me ni, Wolf's Eyelash |- | 2009 || style="white-space: nowrap"|''The Best Of Tinkara'' || Če je to vse <small>(Andrea F/Andrea F, Tinkara Kovač/Andrea F, Marko Stropnik)</small>, Ljubezen je padla z neba <small>(Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič/Kocjančič, Matjaž Sterže, Andrea F)</small>, Ne odhaja poletje, Znam živet (na tleh), Veter z juga, Ko bo prišel, Brez laži, Zakaj, Grem, Lahheeiyeee, Slepa sreča, S tabo, Sonce v očeh, In sta šla, Med zemljo in zrakom, Kjer ste vi (kaj tu dogaja), Še tam ne, Spezzacuori, Quello che, Ujeti svet, Kamorkoli greš |- | 2012 || style="white-space: nowrap"|''Rastemo'' || Senca <small>(Kocjančič/Mislej-Mef/Avsenik ml., Turk)</small>, Čolnič <small>(Turk/Rupel/Kovač, Turk)</small>, Gvendolina <small>(Bončina/Velkavrh/Radičević, Kovač, Turk)</small>, Krokodili prihajajo <small>(Gojkovič/Đukić, Kovač, Turk/Turk)</small>, En majhen poljub <small>(feat. Pero Lovšin)</small> <small>(Lovšin/Lovšin/Dekleva, Turk)</small>, Rastemo <small>(Brecelj/Brecelj/Turk)</small>, Ti se ljubiš <small>(Bajagić/Bajagić, Kovač, Turk/Turk)</small>, Je to res <small>(Mihajlović-Točak/Mihajlović-Točak, Mislej-Mef/Stropnik, Turk)</small>, Počasen ogenj <small>(Čapovski, Kaevski, Trajkovski/Čapovski, Kaevski, Trajkovski, Kovač/Radičević, Turk)</small>, Plima <small>(Kovačević, Popović/Kovačević, Popović, Misej-Mef/Turk)</small>, Nič novega pod mesecem <small>(Kovačič/Kovačič/Mavri, Stropnik, Kovač, Turk)</small> |- | 2013 || style="white-space: nowrap"|''Zazibanke''<br><small>(založba T-KEY)</small> || Fa la nanna, Tajnonina, tajnona, Oj, Jelo, Jelice, Sdrindulaile, Naj naj, lipi sin, Pupca je zaspana, Fame le nine, Nana pipin codai, Šla je ženka, Ninna nanna veneta, Curisin, Tutaj, ninaj |- | 2014 || style="white-space: nowrap"|''Round and round/Spet''<br><small>(založba T-KEY)</small> || Round and round <small>(uradno)</small>, Spet <small>(slov.)</small>, Round and round <small>(it.)</small>, Round and roun <small>(angl.)</small>, Round and round <small>(karaoke)</small>, Round and round <small>(instrumentalno)</small>, Spet <small>(karaoke)</small>, Round and round <small>(mednarodne karaoke)</small>, Round and round <small>(bonus)</small> + Videospot |- | 2016 || style="white-space: nowrap"|''Dober dan, življenje'' || Po zimi - pomlad, Moder let galeba, Mars in Venera, Ocean, Vprašaj me, 2X2, Dober dan, življenje, Skrivnost, Pesem zate, Po zimi, Viento del sur, Om namah shivaya |- | 2017 || style="white-space: nowrap"|''Cuori di ossigeno'' || Marte e Venere, Cuori di ossigeno, La cura è vivere <small>(feat. Bobby Solo)</small>, Vicini, lontani, Canzone per te <small>(feat. Perpetuum Jazzile)</small>, Grim, La malinconia <small>(feat. Kaiti Garbi)</small>, Maldamore <small>(feat. Ian Anderson)</small>, Pietra e schiuma, Che sarà di te, Mille miglia <small>(feat. Vincenzo Vasi)</small>, Quello che, Melù <small>(feat. Gino Santercole)</small>, 1969 base Luna <small>(feat. Perpetuum Jazzile)</small>, Loveache <small>(feat. Ian Anderson)</small> |- | 2021 || style="white-space: nowrap"|''Neskončnost'' <small>(Dallas Records)</small> || A se tukaj svet konča? <small>(Radojevič, Sirk/Kovač)</small>; Slepa sreča <small>(Radičević, Martič)</small>; Še tam ne <small>(Kovač, Andrea F/Kovač)</small>; Ko bo prišel <small>(Pobegajlo/Martič)</small>; Grem <small>(Maraž/Kovač)</small>; Sonce v očeh <small>(Pobegajlo, Kovač/Martič)</small>; Spet <small>(Raay/Piš, Kovač/Raay)</small>; Veter z juga <small>(Kocjančič/Mislej)</small>; Zakaj <small>(Legovič/Mislej)</small>; Če je to vse <small>(Kovač, Andrea F/Kovač)</small>; Med začetkom in koncem <small>(Kovač, Toffoloni/Kovač)</small> (feat. Ian Anderson); Grim <small>(Maraž/Zeppieri)</small>; Bodi z mano do konca <small>(Klinar/Kovač)</small>; Senca <small>(Kocjančič/Mislej)</small>; O, morje <small>(Bindi/Bassignano, Kovač)</small>; Bodi z mano do konca kot morje <small>(Klinar, G. Mihelič, P. Mihelič/Kovač, G. Mihelič/2B)</small> (feat. 2B) |- | 2025 || style="white-space: nowrap"|''Dueti'' || 1. del: slovenska sodelovanja <small>(''Love Song'', ''Do roba in še čez'')</small>, 2. del: mednarodna sodelovanja |} === Kompilacije === * Slovenska popevka 1998 <small>(''Moški in ženska'')</small> * 33. Melodije morja in sonca <small>(''Mars in Venera'')</small> * Slovenija na Evroviziji <small>(''Spet''/''Round and Round'')</small> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: ''Odločitev'' * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Moje flavte nežni zvok'' <small>(Robert Vatovec/Tinkara Kovač/Robert Vatovec)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Ne odhaja poletje'' <small>(Danilo Kocijančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> − 1. mesto''' * '''[[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: ''Mars in Venera'' <small>(Lea Sirk, Gaber Radojević/Tinkara Kovač/Gaber Radojević)</small> – 1. mesto <small>(37 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo izvedbo''' * '''[[Melodije morja in sonca 2019|2019]]: ''Bodi z mano do konca'' <small>(Aleš Klinar/Tinkara Kovač/Aleš Klinar)</small> – 1. mesto <small>(41 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo''' * '''[[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: ''Do roba in še čez'' <small>(Aleš Klinar/Leon Oblak/Aleš Klinar)</small> - 1. mesto <small>(42 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti (z Aniko Horvat)''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič - Drago Mislej - Marino Legovič)</small> – 10. mesto <small>(574 telefonskih glasov)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič - Drago Mislej - Marino Legovič)</small> – 2. mesto <small>(62 točk)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Sonce v očeh'' <small>(Tinkara Kovač, Sergej Pobegajlo - Zvezdan Martič - Sergej Pobegajlo)</small> – 5. mesto <small>(18 točk)</small> * '''[[EMA 2014|2014]]: ''Spet/Round and Round'' <small>(Raay - Tinkara Kovač, Hannah Mancini, Tina Piš - Raay)</small> – 1. mesto <small>(7932 telefonskih glasov)</small>''' * [[EMA 2020|2020]]: ''Forever'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> - 4. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič - Drago Mislej - Dečo Žgur)</small> – 3. mesto <small>(1576 glasov)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016#Popevka|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej - Drago Mislej Mef - Anže Rozman)</small> (z Aniko Horvat) === Megahit === * 2003: ''Reason Why'' - 5. mesto == Lestvice največkrat predvajanih skladb v Sloveniji == V spodnji tabeli so podatki SAZAS-a, pri čemer gre v letih: * 1997–2006 za letno lestvico 50 največkrat predvajanih slovenskih skladb * 2007 za letno lestvico 500 največkrat predvajanih slovenskih skladb * 2013–2014 za letno lestvico SloTop50, ki vključuje tako domače kot tuje skladbe {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! rowspan="2"|Pesem !! 1997 !! 1998 !! 1999 !! colspan="2"|2000 !! 2001 !! 2002 !! colspan="2"|2003 !! 2006 !! colspan="2"|2007 || 2013 || 2014 |- ! 100 || 100 || 100 || 100 || 110 || 100 || 100 || 100 || 110 || 100 || 100 || 110 || SloTop50 || SloTop50 |- | ''Veter z juga'' || 35. || 6. || — || 25. || — || — || — || — || — || — || 300. || 206. || — || — |- | ''Ne odhaja poletje'' || 42. || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 186. || — || — |- | ''Ko bo prišel'' || — || — || 46. || 1. || 2. || 49. || 50. || 44. || — || 34. || 32. || 44. || — || — |- | ''Zakaj'' || — || — || — || 35. || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — |- | ''In sta šla'' || — || — || — || — || — || 3. || — || — || — || — || — || — || — || — |- | ''Sonce v očeh'' || — || — || — || — || — || 16. || — || — || — || — || 300. || 115. || — || — |- | ''Slepa sreča'' || — || — || — || — || — || 36. || 14. || — || — || — || 300. || — || — || — |- | ''Med zemljo in zrakom'' || — || — || — || — || — || — || — || 8. || 31. || — || — || 136. || — || — |- | ''Še tam ne'' || — || — || — || — || — || — || — || 15. || — || — || — || — || — || — |- | ''Mars in Venera'' || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 48. || — |- | ''Spet'' || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 7. |} :Legenda: 100 = Nacionalni radio, 110 = Komercialne in nekomercialne radijske postaje == Nagrade == === Zlati petelin === * 1998 ** Pop izvajalec ** Debitant * 2000 ** Pop album (''Košček neba'') ** Skladba leta (''Ko bo prišel'') ** Album leta (''Košček neba'') (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) ** Izvajalec leta ** Tonska realizacija (''Košček neba'') == Samostojni koncerti == * Čez rob naokrog (Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 16. april 2002) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Čez rob naokrog − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''In sta šla'' * ''Most'' Predstavitev članov banda * ''Veter z juga'' * ''Znam živet (na tleh)'' * ''Gina'' (gost: Drago Mislej Mef) * ''Junak prekomorskih brigad'' (gost: Drago Mislej Mef) * ''Grem'' * ''Slepa sreča'' * ''Lahheeiyeee'' S tabo (videospot) * ''Pridi spet'' * ''Zdaj je čas'' * ''Brez laži'' * ''Počasi se dani'' * ''Little Wing'' (gost: Carlos Núñez) * ''The Wraggle Taggle Gypsies-O!'' (gost: Carlos Núñez) * ''Sonce v očeh'' }} |} * Če je to vse (Kino Šiška, 10. december 2009) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Če je to vse − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''Če je to vse'' * ''Ko bo prišel'' * ''Ljubezen je padla z neba'' * ''Od zvezd pijan'' * ''Kamorkoli greš'' * ''She'' * ''Kjer ste vi (kaj tu dogaja?)'' * ''Reason Why'' * ''Most'' Če je to vse (glasbeni videospot) * ''Ne odhaja poletje'' * ''Spezzacuori'' * ''Grem'' * ''Hijene'' * ''S tabo'' * ''Slepa sreča'' * ''Down Under'' * ''Lahheeiyeee'' * ''Ujeti svet'' * ''Med zemljo in zrakom'' }} |} * Tinkara Kovač in band - koncert ob 20. obletnici albuma O-range (Kino Šiška, 26. oktober 2024) == Zasebno življenje == Formalni glasbeni študij je kot diplomirana profesorica flavte zaključila na Konzervatoriju Giuseppe Tartini v [[Trst|Trstu]]. Živi na [[Kras (območje)|Krasu]]. Z bivšim možem, arhitektom Matejem Mljačem, imata hčeri Galo (*2009) in Almo (*2013).<ref name="24ur">{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/tinkara-kovac-rodila-deklico.html |title=Tinkara Kovač rodila deklico |accessdate= |date=31.3.2013 |format= |work=24ur.com }}</ref><ref name="Delo"></ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[Seznam slovenskih flavtistov]] * [[SloTop50 2014]] == Zunanje povezave == {{commonscat}} * [http://www.tinkara.net/ Uradna spletna stran] * [http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/ O Tinkari Kovač na portalu primorci.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106221034/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/ |date=2014-01-06 }} * [http://www.youtube.com/results?search_query=tinkarakova%C4%8D&sm=3 Tinkara Kovač na youtube] {{start box}} {{succession box | before = [[Nuša Derenda]] | title = [[Melodije morja in sonca]] | years = 2013 | after = [[Rudi Bučar]] }} {{end box}} {{start box}} {{s-ach|aw}} {{succession box | before = [[Hannah Mancini]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2014 | after = [[Maraaya]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovač, Tinkara}} [[Kategorija:Rojeni leta 1978]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski flavtisti]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] dr7kl4lvrmyt3xsz2zu23rrgk0e2vro 6768112 6768110 2026-10-21T10:53:06Z ~2026-54912-92 267255 /* Diskografija */ 6768112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Tinkara Kovač | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = [[flavta]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]], [[etno]] | Years_active = 1997–danes | Label = ZKP RTV Slovenija, Dallas Records, EMI, NAI (samozaložba) | Associated_acts = | Notable_instruments = }} [[Slika:Tinkara Kovač - Round and Round presentation (Slovenščina).webm|sličica|300px|Tinkara Kovač - Pozdravni nagovor Evrovizija 2014]] '''Tinkara Kovač''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], [[Pop glasba|pop]]-[[rock]] glasbenica, [[flavtistka]], [[Pedagogika|pedagoginja]] (profesorica flavte). * [[3. september]] [[1978]]. == Glasbena kariera == Z glasbenim nastopanjem je začela zgodaj, saj si je že pri devetih letih delila zmago na prireditvi [[Veseli tobogan]] v Dekanih. Na prireditvi jo je opazil [[Bojan Adamič]] in ji ponudil daljši angažma, vendar starši takrat zaradi njene mladosti tega niso podprli.<ref>{{navedi splet |url=http://www.revijaobrazi.si/2012/02/tinkara-kovac-glasbenica/ |title=Tinkara Kovač, glasbenica |accessdate= |date=21.2.2012 |format= |work=Revija Obrazi, Patricija Maličev |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107200043/http://www.revijaobrazi.si/2012/02/tinkara-kovac-glasbenica/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ko-je-adi-smolar-pel-drugi-sopran |title=Ko je Adi Smolar pel drugi sopran |accessdate= |date=7.12.2013 |format= |work=Slovenske novice }}</ref> K naslednjemu odmevnemu nastopu jo je precej kasneje vzpodbudil znani primorski skladatelj [[Danilo Kocjančič]], ki ji je skupaj s tekstopiscem Dragom Mislejem - [[Mef]]om in Marinom Legovičem leta 1997 napisal najprej skladbo, s katero je prejela nagrado za najobetavnejšega izvajalca na [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], nato pa še vse skladbe za njen prvi album.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/tinkare-kovac-z-zacetka-ni-vec-in-je-tudi-vec-ne-bo.html |title=Tinkare Kovač z začetka ni več in je tudi več ne bo! |accessdate= |date=12.8.2012 |format= |work=Delo d.d. }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/foto-na-mms-slavila-tinkara-kovac.html |title=FOTO: Na MMS slavila Tinkara Kovač |accessdate= |date=7.7.2013 |format= |work=24ur.com }}</ref> Prvo diskografsko pogodbo je podpisala leta 1997, ko je izdala prvenec, ki si je prislužil zlato odličje in dve nagradi ''zlati petelin''. Gostovanje pri world/jazz/rock projektu [[Terra Mystica]] ji je prineslo še dva zlata petelina, že leta 1999 pa je izšel njen drugi album, ki je dosegel zlato in nato platinasto naklado. V obdobju, ko je vedno bolj postajala avtorica lastne glasbe in besedil, je podpisala pogodbo z založbo [[Dallas Records]] (EMI/Virgin Slovenija), pri kateri je kmalu izšel tretji album. Ta je dosegel zlato naklado in pet hit singlov ter pripadajočih videospotov. Hkrati je bil to čas, ko je Tinkara s spremljevalno skupino odigrala 30–50 koncertov na leto, nastopala in snemala s [[Carlos Nunez|Carlosom Nunezom]]. Postala je prva slovenska izvajalka, ki ji je nemška televizija posvetila posebno enourno TV oddajo{{navedi vir}}, ter se uvrstila na prvo mesto na prvi [[MTV]]-jevi lestvici za Slovenijo. Četrti album [[O-range]] je premierno predstavila na velikem koncertu v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], na katerem sta gostovala italijanski kantavtor [[Massimo Bubola]] ter britanski [[pianist]] in [[blues]] mojster [[Paul Millns]]. Žirija ISC (International Songwriting Competition) je med 11.000 prispelimi pesmimi v kategoriji pop-rock uvrstila med deset najboljših prav eno od pesmi z albuma O-range. Kmalu za tem je Tinkara z licenčnim izidom tega albuma pri založbi [[EMI International]] nastopila na tržišču v [[Italija|Italiji]], [[Grčija|Grčiji]], [[Makedonija|Makedoniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Leta 2003 je nastopila na mednarodnem glasbenem festivalu Megahit v Turčiji s pesmijo ''Reason why''. Uvrstila se je na 5. mesto izmed 14 držav. Leta 2004 je na svoj četrti koncert v Cankarjevem domu povabila [[Ian Anderson|Iana Andersona]] (pevca skupine [[Jethro Tull]], ki je močno vplivala na njeno odločitev, da je sploh pričela igrati na flavto<ref>{{navedi splet |url=http://soncek.com/tinkara-kovac-glasbenica/ |title=Tinkara Kovač – glasbenica, ki ve kaj počne |accessdate=6.1.2013 |date= |format= |work=soncek.com |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106235539/http://soncek.com/tinkara-kovac-glasbenica/ |url-status=dead }}</ref>). Na Andersonovo povratno povabilo je sodelovala kot gostja še na njegovih orkestrskih solo nastopih in koncertih skupine [[Jethro Tull]] na Hrvaškem<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockonnet.com/2004/06/tinkara-je-zaustavila-dih-in-pospesila-srca-tudi-hrvaski-publiki/ |title=Tinkara je zaustavila dih in pospešila srca tudi hrvaški publiki |accessdate= |date=2.6.2004 |format= |work=www.rockonnet.com |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107140321/http://www.rockonnet.com/2004/06/tinkara-je-zaustavila-dih-in-pospesila-srca-tudi-hrvaski-publiki/ |url-status=dead }}</ref>, v Italiji, [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Jethro Tull so jo tudi počastili s priredbo ene njenih uspešnic, ki so jo skupaj izvajali v živo. Tinkara je tega leta izdala ''Enigmo'', posebni štirijezični projekt z omejeno naklado, izključno za Slovenijo in Italijo. Med turnejo po Italiji se je udeležila nekaterih pomembnih festivalov, na primer [[AstiMusica]], [[Onde Mediterranee]], [[Premi Friul]], [[5 Terre Art Fest]]. V italijanski regiji Furlanija - Julijska krajina je za ploščo ''Enigma'' prejela nagrado Gian Carlo Deganutti. Videospot za singel ''Med zemljo in zrakom'' je bil leta 2004 prvi slovenski spot na najvišjem mestu uradne MTV-jeve lestvice World Chart Express za Slovenijo. Kmalu zatem je bila na MTV Europe svetovna premiera videospota z naslovom ''The place 2B''/''Kjer ste vi'' (''Kaj tu dogaja?''). Poleti 2005 je z [[Italija|italijansko]] rock zvezdnico [[Elisa|Eliso]] privabila preko 8.000 poslušalcev na [[Koncert na meji]] (ob vstopu Slovenije v [[schengensko območje]], ko je bil ukinjen nadzor na meji z Italijo), jeseni pa je na prvem srečanju [[Papež|papeža]] [[Papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] z mladimi nastopila pred 185.000-glavo množico na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]] v [[Vatikan]]u kot edina tuja gostja in solistka na flavti s [[Simfonični orkester Vatikan|Simfoničnim orkestrom Vatikana]] pod taktirko mons. Frisine. Konec leta 2006 je začela načrtovati izid nove zgoščenke Aqa, ki je izšla leta 2007. Na tej plošči je kot gost sodeloval tudi Ian Anderson. V tem letu ji je uspel tudi nastop z znanim pevcem [[Robert Plant|Robertom Plantom]]. <ref name="RTVSLO">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/glasbeno-presenecenje-v-kopru/185573 |title=Glasbeno presenečenje v Kopru |accessdate= |date=26.7.2007 |format= |work=www.rtvslo.si }}</ref> Leta 2009 je izšel kompilacijski album z največjimi uspešnicami.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.si/recenzije/albumi/tinkara-kovac-the-best-of |title=Tinkara Kovač je zvezda stalnica na slovenski glasbeni sceni. |accessdate= |date=16.12.2009 |format= |work=mtv.si |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107020838/http://www.mtv.si/recenzije/albumi/tinkara-kovac-the-best-of |url-status=dead }}</ref> V letu 2012 je izšel album Rastemo, ki vsebuje predelave uspešnic s področja Slovenije in bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.zarolaj.si/recenzije-plosc/recenzija-albuma-tinkara-kovac-rastemo |title=Recenzija albuma Tinkara Kovač - Rastemo |accessdate= |date=7.10.2012 |format= |work=zarolaj.si |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106225404/http://www.zarolaj.si/recenzije-plosc/recenzija-albuma-tinkara-kovac-rastemo |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-novice/tinakra-kovac-rastemo-14840 |title=Tinkara Kovač - Rastemo |accessdate= |date=12.9.2012 |format= |work=rockline.si}}</ref> Leta 2013 je kot najboljša izvajalka (po seštevku glasov občinstva in strokovne žirije) prejela nagrado festivala [[Melodije morja in sonca 2013|Melodije morja in sonca]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/mms-2013-kdo-bo-na-33-festivalu-mms-nasledil-nuso-derenda-1712 |title=MMS 2013: Slavje za Tinkaro Kovač |accessdate= |date= |format=6.1.2014 |work=evrovizija.com |archive-date=2014-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140106234420/http://www.evrovizija.com/mms-2013-kdo-bo-na-33-festivalu-mms-nasledil-nuso-derenda-1712 |url-status=dead }}</ref> V letu 2013 je izšel tudi album Zazibanke z izborom [[Istra|istrskih]], [[Furlanija|furlanskih]] in drugih ljudskih [[uspavanka|uspavank]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.primorske.si/Kultura/Uspavanke-kot-arhetip-spocetja.aspx |title=Uspavanke kot arhetip spočetja |accessdate= |date=24.1.2013 |format= |work=Primorske novice |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107031252/http://www.primorske.si/Kultura/Uspavanke-kot-arhetip-spocetja.aspx |url-status=dead }}</ref> Leta 2013 je bila ena izmed članic strokovne žirije na Slovenski popevki 2013. Leta 2014 je s skladbo 'Spet/Round And Round'<ref name="Eurosong video">{{navedi splet |url=http://www.eurovision.tv/page/multimedia/videos?id=109563 |title=Tinkara Kovač - Round and round (Slovenia) 2014 LIVE Eurovision Second Semi-Final |accessdate=9.5.2014 |date=8.5.2014 |format= |work=Eurovision.tv }}</ref> zastopala Slovenijo na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije 2014|Pesem Evrovizije]], po zmagi na slovenskem izboru [[EMA]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/zmagovalka-eme-2014-je-tinkara-kovac.html|title= FOTO: Zmagovalka Eme 2014 je Tinkara Kovač!|accessdate=11.3.2014 |date=8.3.2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> V predtekmovalnem večeru se ji je uspelo uvrstiti v finalni del tekmovanja,<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija-2014/slovenija-s-tinkaro-v-evrovizijski-finale-vidimo-se-v-soboto/336356|title=Slovenija s Tinkaro v evrovizijski finale! |accessdate= |date=8.5.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> kjer je nato zasedla predzadnje mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.eurovision.tv/page/history/by-year/contest?event=1893#Scoreboard|title=Eurovision Song Contest 2014 Grand Final |accessdate=11.5.2014 |date=11.5.2014 |format= |work=Eurovision.tv }}</ref> Poleti leta 2014 je nastopila na Melodijah morja in sonca, kjer je imela uvodni nastop s pesmijo ''Mars in Venera''. Kmalu po nastopu na Pesmi evrovizije 2014 je izdala novo pesem ''2X2'', ki jo je zapela tudi s Tomažem Klepačem in z Otroškim pevskim zborom OŠ Koper. Skupaj so posneli videospot. Takoj za tem je predstavila skladbo v italijanščini ''Cuori di ossigeno'', ki se je zavihtela na mnoge glasbene lestvice, tudi na italijanske. Na EMI 2015 je skupaj z Darjo Švajger, Nejcem Šmitom in Amayo vodila glasbeno prireditev. Najprej je zapela zmagovalno pesem EME 2014 ''Spet''/''Round and round'', proti koncu pa še ''Cuori di ossigeno''. Bila je tudi članica strokovne žirije, ki je izbrala superfinalista EME 2015. V sredini marca je imela duet s skupino Maraaya, s katero sta posneli priredbo pesmi ''Here for you''. Kmalu potem je izdala novo skladbo z naslovom ''Ocean''. Leta 2015 je bila predsednica strokovne komisije, ki je v času glasovanja na Pesmi Evrovizije prispevala 50% glasov. V finalu Pesmi Evrovizije 2015 je iz Slovenije sporočila slovenske točke glasovanja. S Tjašo Rihter je na Melodijah morja in sonca 2015 v spremljevalnem programu zapela skladbo ''Mars in Venera''. Novembra 2015 je s skupino Perpetuum jazzile posnela 2 priredbi za pesem ''Canzone per te'', in sicer ''Canzone per te'' ter ''Pesem zate''. Posneli so tudi videospot. Na Melodijah morja in sonca je znova slavila leta [[Melodije morja in sonca 2019|2019]] s pesmijo "Bodi z mano do konca", za katero je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. Nesporna dolgoletna priljubljenost v Sloveniji ji je prinesla laskavi naziv princese rock flavte. == Diskografija == {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 1997 || style="white-space: nowrap"|''Ne odhaja poletje'' || Ne odhaja poletje <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Čez Bivje domov <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Počasi se dani <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Lahko bi se zgodilo <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Moški in ženska <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Zmaji letijo visoko <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Glej naprej <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, On je pisal roman <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Znam živet (na tleh) <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small>, Veter z juga <small>(D. Kocjančič/D. Mislej/M. Legovič)</small> |- | 1999 || style="white-space: nowrap"|''Košček neba'' || Ko bo prišel <small>(Sergej Pobegajlo/Z. Martič/Pobegajlo)</small>, Brez laži <small>(Danilo Kocjančič/Martič/Kocjančič)</small>, Od zvezd pijan <small>(The Corrs, Oliver Leiber/Tinkara Kovač, Martič/John Shanks, Kovač)</small>, Ko smo skupaj <small>(A. Maraž/Kovač, A. Maraž/Kovač, A. Maraž)</small>, Ti si tu <small>(Kocjančič/Martič/Kocjančič)</small>, Zakaj <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Legovič)</small>, Nikoli <small>(N. Kokovič/Martič/Kokovič, I. Misdaris, Kovač)</small>, Grem <small>(F. Maraž/Kovač/F. Maraž, Kovač)</small>, Nič je vse <small>(Legovič/T. Letnar/Legovič)</small>, Lahheeiyeee <small>(Pobegajlo/Martič/Pobegajlo)</small>, Nočem več <small>(Kovač/Martič/Kovač, M. Sterže)</small> |- | 2001 || style="white-space: nowrap"|''Na robu kroga'' || Slepa sreča <small>(Dejan Radičevič, Miha Šalehar/Zvezdan Martič/Dejan Radičevič, Miha Šalehar)</small>, S tabo <small>(Tinkara Kovač/Tinkara Kovač/Tinkara Kovač, band)</small>, Most, Skozi zavese srca, Zdaj je čas, Sonce v očeh, Mesec moj in mesec tvoj <small>(ft. Neno Belan)</small>, In sta šla, Pridi spet, Doma |- | 2003 || style="white-space: nowrap"|''O-range'' || Med zemljo in zrakom, Kjer ste vi (Kaj tu dogaja?), Hiša, 1957, Astor café, Jagodne oči, Še tam ne, The Last But One Time, Oranžen dan, MPH, Spezzacuori, Little Wing, Gnezdo iz las |- | 2004 || style="white-space: nowrap"|''Enigma'' || Quello che, Grem, Za ch'o ai, Reason Why, S tabo, Un dì narançon, Madame guitar, Grim, Gnezdo iz las |- | 2007 || style="white-space: nowrap"|''aQa'' || aQaScape, Worldache, Ujeti svet, She, Freedom, Nektar, Down Under, Hijene, Faeton, Movyda, Out of My Suitcase, Kamorkoli greš, Me ni, Wolf's Eyelash |- | 2009 || style="white-space: nowrap"|''The Best Of Tinkara'' || Če je to vse <small>(Andrea F/Andrea F, Tinkara Kovač/Andrea F, Marko Stropnik)</small>, Ljubezen je padla z neba <small>(Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič/Kocjančič, Matjaž Sterže, Andrea F)</small>, Ne odhaja poletje, Znam živet (na tleh), Veter z juga, Ko bo prišel, Brez laži, Zakaj, Grem, Lahheeiyeee, Slepa sreča, S tabo, Sonce v očeh, In sta šla, Med zemljo in zrakom, Kjer ste vi (kaj tu dogaja), Še tam ne, Spezzacuori, Quello che, Ujeti svet, Kamorkoli greš |- | 2012 || style="white-space: nowrap"|''Rastemo'' || Senca <small>(Kocjančič/Mislej-Mef/Avsenik ml., Turk)</small>, Čolnič <small>(Turk/Rupel/Kovač, Turk)</small>, Gvendolina <small>(Bončina/Velkavrh/Radičević, Kovač, Turk)</small>, Krokodili prihajajo <small>(Gojkovič/Đukić, Kovač, Turk/Turk)</small>, En majhen poljub <small>(feat. Pero Lovšin)</small> <small>(Lovšin/Lovšin/Dekleva, Turk)</small>, Rastemo <small>(Brecelj/Brecelj/Turk)</small>, Ti se ljubiš <small>(Bajagić/Bajagić, Kovač, Turk/Turk)</small>, Je to res <small>(Mihajlović-Točak/Mihajlović-Točak, Mislej-Mef/Stropnik, Turk)</small>, Počasen ogenj <small>(Čapovski, Kaevski, Trajkovski/Čapovski, Kaevski, Trajkovski, Kovač/Radičević, Turk)</small>, Plima <small>(Kovačević, Popović/Kovačević, Popović, Misej-Mef/Turk)</small>, Nič novega pod mesecem <small>(Kovačič/Kovačič/Mavri, Stropnik, Kovač, Turk)</small> |- | 2013 || style="white-space: nowrap"|''Zazibanke''<br><small>(založba T-KEY)</small> || Fa la nanna, Tajnonina, tajnona, Oj, Jelo, Jelice, Sdrindulaile, Naj naj, lipi sin, Pupca je zaspana, Fame le nine, Nana pipin codai, Šla je ženka, Ninna nanna veneta, Curisin, Tutaj, ninaj |- | 2014 || style="white-space: nowrap"|''Round and round/Spet''<br><small>(založba T-KEY)</small> || Round and round <small>(uradno)</small>, Spet <small>(slov.)</small>, Round and round <small>(it.)</small>, Round and roun <small>(angl.)</small>, Round and round <small>(karaoke)</small>, Round and round <small>(instrumentalno)</small>, Spet <small>(karaoke)</small>, Round and round <small>(mednarodne karaoke)</small>, Round and round <small>(bonus)</small> + Videospot |- | 2016 || style="white-space: nowrap"|''Dober dan, življenje'' || Po zimi - pomlad, Moder let galeba, Mars in Venera, Ocean, Vprašaj me, 2X2, Dober dan, življenje, Skrivnost, Pesem zate, Po zimi, Viento del sur, Om namah shivaya |- | 2017 || style="white-space: nowrap"|''Cuori di ossigeno'' || Marte e Venere, Cuori di ossigeno, La cura è vivere <small>(feat. Bobby Solo)</small>, Vicini, lontani, Canzone per te <small>(feat. Perpetuum Jazzile)</small>, Grim, La malinconia <small>(feat. Kaiti Garbi)</small>, Maldamore <small>(feat. Ian Anderson)</small>, Pietra e schiuma, Che sarà di te, Mille miglia <small>(feat. Vincenzo Vasi)</small>, Quello che, Melù <small>(feat. Gino Santercole)</small>, 1969 base Luna <small>(feat. Perpetuum Jazzile)</small>, Loveache <small>(feat. Ian Anderson)</small> |- | 2021 || style="white-space: nowrap"|''Neskončnost'' <small>(Dallas Records)</small> || A se tukaj svet konča? <small>(Radojevič, Sirk/Kovač)</small>; Slepa sreča <small>(Radičević, Martič)</small>; Še tam ne <small>(Kovač, Andrea F/Kovač)</small>; Ko bo prišel <small>(Pobegajlo/Martič)</small>; Grem <small>(Maraž/Kovač)</small>; Sonce v očeh <small>(Pobegajlo, Kovač/Martič)</small>; Spet <small>(Raay/Piš, Kovač/Raay)</small>; Veter z juga <small>(Kocjančič/Mislej)</small>; Zakaj <small>(Legovič/Mislej)</small>; Če je to vse <small>(Kovač, Andrea F/Kovač)</small>; Med začetkom in koncem <small>(Kovač, Toffoloni/Kovač)</small> (feat. Ian Anderson); Grim <small>(Maraž/Zeppieri)</small>; Bodi z mano do konca <small>(Klinar/Kovač)</small>; Senca <small>(Kocjančič/Mislej)</small>; O, morje <small>(Bindi/Bassignano, Kovač)</small>; Bodi z mano do konca kot morje <small>(Klinar, G. Mihelič, P. Mihelič/Kovač, G. Mihelič/2B)</small> (feat. 2B) |- | 2025 || style="white-space: nowrap"|''Dueti'' || 1. del: slovenska sodelovanja <small>(''Love Song''; ''Do roba in še čez''; ''Samo en majhen poljub mi dej''; ''Klovn''; ''Ni ga več časa''; ''Luč na koncu''; ''Mesec moj in mesec tvoj''; ''Metulj''; ''Dober dan, življenje''; ''Navdih''; ''Pesem zate'')</small>, 2. del: mednarodna sodelovanja |} === Kompilacije === * Slovenska popevka 1998 <small>(''Moški in ženska'')</small> * 33. Melodije morja in sonca <small>(''Mars in Venera'')</small> * Slovenija na Evroviziji <small>(''Spet''/''Round and Round'')</small> == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: ''Odločitev'' * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Moje flavte nežni zvok'' <small>(Robert Vatovec/Tinkara Kovač/Robert Vatovec)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Ne odhaja poletje'' <small>(Danilo Kocijančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> − 1. mesto''' * '''[[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: ''Mars in Venera'' <small>(Lea Sirk, Gaber Radojević/Tinkara Kovač/Gaber Radojević)</small> – 1. mesto <small>(37 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo izvedbo''' * '''[[Melodije morja in sonca 2019|2019]]: ''Bodi z mano do konca'' <small>(Aleš Klinar/Tinkara Kovač/Aleš Klinar)</small> – 1. mesto <small>(41 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo''' * '''[[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: ''Do roba in še čez'' <small>(Aleš Klinar/Leon Oblak/Aleš Klinar)</small> - 1. mesto <small>(42 točk)</small>, nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti (z Aniko Horvat)''' === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič - Drago Mislej - Marino Legovič)</small> – 10. mesto <small>(574 telefonskih glasov)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič - Drago Mislej - Marino Legovič)</small> – 2. mesto <small>(62 točk)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Sonce v očeh'' <small>(Tinkara Kovač, Sergej Pobegajlo - Zvezdan Martič - Sergej Pobegajlo)</small> – 5. mesto <small>(18 točk)</small> * '''[[EMA 2014|2014]]: ''Spet/Round and Round'' <small>(Raay - Tinkara Kovač, Hannah Mancini, Tina Piš - Raay)</small> – 1. mesto <small>(7932 telefonskih glasov)</small>''' * [[EMA 2020|2020]]: ''Forever'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> - 4. mesto === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič - Drago Mislej - Dečo Žgur)</small> – 3. mesto <small>(1576 glasov)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016#Popevka|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej - Drago Mislej Mef - Anže Rozman)</small> (z Aniko Horvat) === Megahit === * 2003: ''Reason Why'' - 5. mesto == Lestvice največkrat predvajanih skladb v Sloveniji == V spodnji tabeli so podatki SAZAS-a, pri čemer gre v letih: * 1997–2006 za letno lestvico 50 največkrat predvajanih slovenskih skladb * 2007 za letno lestvico 500 največkrat predvajanih slovenskih skladb * 2013–2014 za letno lestvico SloTop50, ki vključuje tako domače kot tuje skladbe {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! rowspan="2"|Pesem !! 1997 !! 1998 !! 1999 !! colspan="2"|2000 !! 2001 !! 2002 !! colspan="2"|2003 !! 2006 !! colspan="2"|2007 || 2013 || 2014 |- ! 100 || 100 || 100 || 100 || 110 || 100 || 100 || 100 || 110 || 100 || 100 || 110 || SloTop50 || SloTop50 |- | ''Veter z juga'' || 35. || 6. || — || 25. || — || — || — || — || — || — || 300. || 206. || — || — |- | ''Ne odhaja poletje'' || 42. || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 186. || — || — |- | ''Ko bo prišel'' || — || — || 46. || 1. || 2. || 49. || 50. || 44. || — || 34. || 32. || 44. || — || — |- | ''Zakaj'' || — || — || — || 35. || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — |- | ''In sta šla'' || — || — || — || — || — || 3. || — || — || — || — || — || — || — || — |- | ''Sonce v očeh'' || — || — || — || — || — || 16. || — || — || — || — || 300. || 115. || — || — |- | ''Slepa sreča'' || — || — || — || — || — || 36. || 14. || — || — || — || 300. || — || — || — |- | ''Med zemljo in zrakom'' || — || — || — || — || — || — || — || 8. || 31. || — || — || 136. || — || — |- | ''Še tam ne'' || — || — || — || — || — || — || — || 15. || — || — || — || — || — || — |- | ''Mars in Venera'' || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 48. || — |- | ''Spet'' || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || 7. |} :Legenda: 100 = Nacionalni radio, 110 = Komercialne in nekomercialne radijske postaje == Nagrade == === Zlati petelin === * 1998 ** Pop izvajalec ** Debitant * 2000 ** Pop album (''Košček neba'') ** Skladba leta (''Ko bo prišel'') ** Album leta (''Košček neba'') (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) ** Izvajalec leta ** Tonska realizacija (''Košček neba'') == Samostojni koncerti == * Čez rob naokrog (Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 16. april 2002) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Čez rob naokrog − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''In sta šla'' * ''Most'' Predstavitev članov banda * ''Veter z juga'' * ''Znam živet (na tleh)'' * ''Gina'' (gost: Drago Mislej Mef) * ''Junak prekomorskih brigad'' (gost: Drago Mislej Mef) * ''Grem'' * ''Slepa sreča'' * ''Lahheeiyeee'' S tabo (videospot) * ''Pridi spet'' * ''Zdaj je čas'' * ''Brez laži'' * ''Počasi se dani'' * ''Little Wing'' (gost: Carlos Núñez) * ''The Wraggle Taggle Gypsies-O!'' (gost: Carlos Núñez) * ''Sonce v očeh'' }} |} * Če je to vse (Kino Šiška, 10. december 2009) {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" |- ! Če je to vse − seznam skladb |- | {{stolpci|3| * ''Če je to vse'' * ''Ko bo prišel'' * ''Ljubezen je padla z neba'' * ''Od zvezd pijan'' * ''Kamorkoli greš'' * ''She'' * ''Kjer ste vi (kaj tu dogaja?)'' * ''Reason Why'' * ''Most'' Če je to vse (glasbeni videospot) * ''Ne odhaja poletje'' * ''Spezzacuori'' * ''Grem'' * ''Hijene'' * ''S tabo'' * ''Slepa sreča'' * ''Down Under'' * ''Lahheeiyeee'' * ''Ujeti svet'' * ''Med zemljo in zrakom'' }} |} * Tinkara Kovač in band - koncert ob 20. obletnici albuma O-range (Kino Šiška, 26. oktober 2024) == Zasebno življenje == Formalni glasbeni študij je kot diplomirana profesorica flavte zaključila na Konzervatoriju Giuseppe Tartini v [[Trst|Trstu]]. Živi na [[Kras (območje)|Krasu]]. Z bivšim možem, arhitektom Matejem Mljačem, imata hčeri Galo (*2009) in Almo (*2013).<ref name="24ur">{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/tinkara-kovac-rodila-deklico.html |title=Tinkara Kovač rodila deklico |accessdate= |date=31.3.2013 |format= |work=24ur.com }}</ref><ref name="Delo"></ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[Seznam slovenskih flavtistov]] * [[SloTop50 2014]] == Zunanje povezave == {{commonscat}} * [http://www.tinkara.net/ Uradna spletna stran] * [http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/ O Tinkari Kovač na portalu primorci.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106221034/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/http://www.primorci.si/osebe/kova%C4%8D-tinkara/909/ |date=2014-01-06 }} * [http://www.youtube.com/results?search_query=tinkarakova%C4%8D&sm=3 Tinkara Kovač na youtube] {{start box}} {{succession box | before = [[Nuša Derenda]] | title = [[Melodije morja in sonca]] | years = 2013 | after = [[Rudi Bučar]] }} {{end box}} {{start box}} {{s-ach|aw}} {{succession box | before = [[Hannah Mancini]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2014 | after = [[Maraaya]] }} {{end box}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovač, Tinkara}} [[Kategorija:Rojeni leta 1978]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski flavtisti]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] 3641u4fdmzvgivxo0uuyil28rb9m7e7 0 112031 6768058 6697299 2026-10-21T09:20:36Z Erardo Galbi 166658 6768058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10110564_b4 | latd = 46 |latm = 10 |lats = 30.1 |latNS = N | longd = 14 |longm = 28 |longs = 3.67 |longEW = E |slika=Dornice Slovenia.JPG |najdisi=Dornice |nadmorska=351,8 |povrsina=0,93 |prebivalstvo=62 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1217 |posta=Vodice |obcina=Vodice |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Dornice''' so razloženo naselje jugozahodno od [[Vodice|Vodic]], v [[občina Vodice|Občini Vodice]]. Vas leži nad ravnico na severnem vznožju Smledniškega hriba (483 m), dostopna je po cesti, ki se odcepi od ceste Vodice - Smlednik, ali iz sosednje Dobruše na vzhodu. Skozi vas teče kratek potok, ki izginja v prodnih nanosih na kranjskem polju. == Zgodovina == Dornice se prvič omenjajo leta 1626 kot ''Dornnegg'' in sicer glede dajatev dveh podložnikov iz tega okoliša, ki sta jih morala predati gospostvu smledniškega gradu. Ime Dornice verjetno izhaja iz besede ''dvorni'', kar bi lahko nakazovalo zemljiško posest, pristavo, ki je nekoč pripadala [[Grad Smlednik|Smledniškemu gradu]]. == Prebivalstvo == {| class="wikitable" |+Št. prebivalcev !1880 !1900 !1910 !1931 !2025 |- |72 |47 |52 |46 |67 |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri in literatura == * ''Čuk, Rado, ur. (2020). Dediščina ljudi in krajev: zbornik občine Vodice. Vodice: Občina Vodice. [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] 22758147. [[ISBN (identifikator)|ISBN]] [[Posebno:ViriKnjig/978-961-95057-0-0|978-961-95057-0-0]].'' * ''Orts-Repertorium des Herzogthums Krain : auf Grundlage der Volkszählung vom 31. Dezember 1869 bearbeitet von der k. k. statistischen Centralcommission = Imenik krajev vojvodine kranjske : sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 po c. kr. statistični centralni komisiji (v nemščini in slovenščini). Cesarskokraljeva statistična komisija. 1874. [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] 38846977.'' * ''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva statistična komisija. 1906. [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] 13067874.'' * ''Posebni geografski slovar Kranjske sestavljen na podlagi rezultatov popisa prebivalstva z dne 31. decembra 1910. Zv. 4. Cesarskokraljeva statistična komisija. 1910. [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] 6234701.'' * ''»Občina Vodice«. Občina Vodice. Pridobljeno 5. novembra 2025.'' * ''Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev, po stanju 1. junija 1939. Zv. 4. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. 1939. [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] 17593857.'' == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Dornice}} {{Vodice}} [[Kategorija:Naselja Občine Vodice]] {{škrbina-naselje-sl}} 1e3wi4rbsdu390sg9gpmipz9wvkgx49 0 112084 6767971 6544924 2026-10-20T22:39:07Z ~2026-44996-51 264415 /* Esejistična in druga dela */ 6767971 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Taras Kermauner''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[filozof]], [[esejist]], [[kritik]], [[dramaturg]], * [[13. april]] [[1930]], [[Ljubljana]], † [[11. junij]] [[2008]], Ljubljana. == Življenjepis == Bil je sin zgodovinarja in predvojnega komunističnega aktivista [[Dušan Kermavner|Dušana Kermavnerja]], brat pesnika [[Aleš Kermauner|Aleša Kermavnerja]], oče pesnice [[Aksinja Kermauner|Aksinje Kermauner]], pesnika in [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuha človekovih pravic]] [[Matjaž Hanžek|Matjaža Hanžka]] ter mož dramatičarke [[Alenka Goljevšček Kermauner|Alenke Goljevšček]]. V času med vojno je obiskoval [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] in se športno udejstvoval (4. mesto v metu diska v Jugoslaviji). Po [[matura|maturi]] se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]], smer [[filozofija]], kjer je leta 1954 diplomiral. Leto dni je bil na izpopolnjevanju v [[Pariz]]u, med letoma 1955 in 1958 pa je bil [[asistent]] pri stolici za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a mu [[Boris Ziherl]] ni podaljšal staža in je ostal brez zaposlitve, podobno kot malo kasneje njegov vrstnik [[Veljko Rus]]. Bil je eden voditeljev t. i. kritične generacije (poleg njega mdr. še [[Primož Kozak]], [[Dominik Smole]], ...), ki se je kot prva povojna generacija poskušala osamosvojiti od politično-ideološkega diktata, kar je najbolj občutil njegov mlajši kolega [[Jože Pučnik]], ki je takrat pristal v zaporu. Med letoma 1958 in 1960 je proti Tarasu Kermaunerju potekala preiskava zaradi suma sovražne propagande; leta 1959 je bil nekaj dni zaprt (poleg [[Vital Klabus|Vitala Klabusa]] in [[Veno Taufer|Vena Tauferja]]) zaradi neprijavljenega javnega predavanja. Od leta 1966 do 1969 je bil kot [[uradnik]] zaposlen na Izvršnem svetu SRS, večino časa pa je deloval kot [[svobodni književnik]]. Za kratek čas je leta 1970 opravljal funkcijo [[ravnatelj]]a ljubljanske [[Drama SNG|Drame SNG]]. Bil je sourednik [[Perspektive|''Perspektiv'']] in tudi drugih sorodnih revij, v 80. letih mdr. glavni urednik knjižne zbirke ''Znamenja'' pri Založbi Obzorja v Mariboru. V različnih obdobjih se je intenzivno družil - sprva s "svojo" kritično generacijo, poleg naštetih še [[Marjan Rožanc]], [[Peter Božič]]..., in nekaterimi od sebe starejšimi intelektualci, literati oz. gledališčniki (med katerimi izstopata predvsem [[Ivan Mrak]] in [[Dušan Pirjevec]]), kasneje tudi z nekaterimi najprodornejšimi intelektualci in ustvarjalci iz mlajših generacij. Objavljati je začel leta 1946 v [[Mladinska revija|''Mladinski reviji'']], z uničujočo kritiko [[Anton Ingolič|Ingoličeve]] zbirke novel ''Pred sončnim vzhodom'', nadaljeval v [[Novi svet (revija)|''Novem svetu'']], v petdesetih in šestdesetih letih pa je postal eden vodilnih piscev t. i. [[kritična generacija|kritične generacije]]. Zavzemal se je za svobodo mišljenja ter novejše in avantgardne smeri v umetnosti in [[književnost]]i: [[radikalni kriticizem]] v 50. letih, [[reizem]], [[ludizem]], [[mitizem]] v drugi polovici 60. let, že leta 1982 tudi o [[postmoderna|postmoderni]]. Napisal je veliko interpretacij in analiz [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], spremnih besed h knjigam sodobnih slovenskih avtorjev, sodeloval je pri mnogih slovenskih revijah in objavljal tudi v srbohrvaških časopisih. [[kritika|Kritike]], zlasti veliko [[filmska kritika|filmskih]], je v 50. letih objavljal v ''[[Naši razgledi|Naših razgledih]]'', pozneje še v revijah ''[[Ekran (revija)|Ekran]]'', ''[[Dialogi]]'' idr. Bil je tudi pomemben [[dramaturg]] v vseh slovenskih [[gledališče|gledališčih]], med drugim sodelavec [[gledališče Glej|gledališča Glej]] in eden glavnih ustanoviteljev, voditeljev in režiserjev [[Oder 57|Odra 57]]. Leta 1962 je režiral [[Dane Zajc|Zajčevo]] dramo ''Otroka reke'' in bil dramaturg [[Primož Kozak|Kozakove]] ''Afere''. Le-to je režiral v [[Beograd|beograjskem]] [[Atelje 212|Ateljeju 212]]. Leto kasneje, 1963, je skupaj s [[Franci Križaj|Francijem Križajem]] režiral še Kozakovo dramo ''Dialogi''. Leta 1985 so mu namenili nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]], vendar jo je zavrnil. Prav tako je istega leta zavrnil nagrado za scenarij kratkega filma o [[Edvard Kocbek|Edvardu Kocbeku]]. Drugih nagrad in odlikovanj ni dobil. Leta 1981 je na univerzi v [[Sarajevo|Sarajevu]] doktoriral z razpravo o [[Cankarjeva dramatika|Cankarjevi dramatiki]] in bil 1982 habilitiran v naslov [[redni profesor|rednega univerzitetnega profesorja]] za dramaturgijo na ljubljanski [[AGRFT]]. Izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta 1991, redni pa 1995. Živel je v vasi [[Avber]] na [[Kras]]u in se ni udeleževal javnega življenja. V zadnjem obdobju, malo pred svojo smrtjo, se je po dolgih letih odsotnosti spet vrnil v javnost, mdr. s TV-intervjujem, kolumnami na zadnji strani Sobotne priloge Dela in podpori stanki [[Zares]] pod vodstvom [[Gregor Golobič|Gregorja Golobiča]] na parlamentarnih volitvah. == Delo == Taras Kermauner je pisal veliko člankov o [[film]]u, [[glasba|glasbi]], [[slikarstvo|slikarstvu]], [[kultura|kulturi]], [[politika|politiki]], [[Filozofija|filozofske razprave]], razprave o [[lirika|liriki]], [[proza|prozi]] in predvsem [[dramatika|dramatiki]], največ pa se je ukvarjal z [[literarna zgodovina|literarno zgodovino]], [[literarna teorija|literarno teorijo]] in [[literarna kritika|literarno kritiko]] ter [[Esejistka|esejistiko]], predvsem v revijah ''[[Beseda (revija)|Beseda]]'', [[Revija 57|''Revija 57'']], ''[[Perspektive]]'', [[Nova revija|''Novi reviji'']], pa tudi ''Most'' itd. Njegova glavna preokupacija je bila analiza sveta in človeka skozi [[slovenska književnost|slovensko literaturo]], zlasti skozi [[slovenska dramatika|slovensko dramatiko]], o čemer je napisal več kot 100 knjig (vseh njegovih knjig je kar okoli 150) pod skupnim naslovom [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|''Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike'']]. Njegova obsežna [[bibliografija]] (do leta 2000, sestavil [[Martin Grum]]) je objavljena v knjigi ''Geometrija redov, 3: Vidiki'' ([[2000]]). === Knjige o dramatiki === * [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki]] * ''Trojni ples smrti ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski drami'' ([[1968]]) * ''Od eksistence do vloge'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=2253057}} * ''Radikalnost in zavrtost – slovenski kulturni arhetip'' ([[1975]]) {{COBISS|ID=8812289}} * ''Infantilni demon: studije o evropskoj drami'' (v srbohrvaščini, [[1975]]) {{COBISS|ID=9827329}} * ''Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki'' ([[1975]]) {{COBISS|ID=8630017}} * ''Od igre do telesa'' ([[1976]]) {{COBISS|ID=2256897}} *''Mesec dni z Ivanom Cankarjem, Martinom Kačurjem in Tarasom Kermaunerjem'' (1976) * ''Besede in dogodek'' ([[1978]]) {{COBISS|ID=2635265}} * ''Dialektika ideje – Od skrivnosti do jezika'' ([[1978]]) {{COBISS|ID=11053313}} * ''Cankarjeva dramatika'' ([[1981]]) * ''Drama, gledališče in družba: sociološka analiza literarnih ideologij v slovenski dramatiki'' ([[1983|1983)]]{{COBISS|ID=2636289}} * ''Med hlapčevstvom in samobitnostjo: sociološko-politološka analiza slovenstva v slovenski dramatiki'' ([[1986]]) {{COBISS|ID=17006081}} * ''Slovenska dramatika 20. let 20. stoletja'' ([[1988]]) * ''Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki'' ([[1988]]) {{COBISS|ID=4021760}} * ''Kristus in Dioniz: razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletja'' ([[1990]]) {{COBISS|ID=21046784}} * ''Majcnova dramatika I, II'' ([[1992]]) {{COBISS|ID=27979008}} * ''Od bratovstva k bratomoru I, II'' ([[1993]], [[1995]]) {{COBISS|ID=37206528}} * ''Slovenski plemenski junaki – Tugomer I, II, III'' ([[1994]], [[1996]], [[1997]]){{COBISS|ID=46909952}} * ''Pravica do oblasti'' (1995) * ''Zbogom zvezde'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=56489472}} * ''Blagor blata'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=60867840}} * ''Blagor blata II: Rdeče zlata zgodovina'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=62332672}} * ''Blagor blata III: Bratovski objem blata'' ([[1997]]) {{COBISS|ID=65146624}} * ''Trije despotje I: Diktator Aleksander Veliki'' ([[1997]]) {{COBISS|ID=66718208}} * ''Trije despotje II: Grof Tahi in Škof Hren'' (1997) ''{{COBISS|ID=67181312}}'' * ''Dramatika slovenske politične emigracije 1-7'' (1997-2002) * ''Slovenski plemenski junaki - Črtomir I, II'' (1997, 1999) * ''Klerikalizem in liberalizem'' ([[1998]]) {{COBISS|ID=74552576}} * ''Duhovniki, meščani, delavci'' ''1-4'' (1998) * ''Svetost, čudež, žrtev I'' ([[1998]]) {{COBISS|ID=76486656}} * ''Porajanje levice-desnice 1-3'' (1999, 2001) * ''Današnja slovenska dramatika I: Obračun med vrati'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=107669248}} * ''Današnja slovenska dramatika II: Komentarji'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=108123392}} * ''Paradoks odreševanja'' - tretja v podnizu ''Dramatike slovenske politične emigracije'' (2001) * ''Današnja slovenska dramatika 4'', ''Zgodovina Lipicanije I, II'' (2001) ''Pravica in kazen, Užaljeni zasebnik'' * ''Čitalniška dramatika'' [[2001|(2001]]) {{COBISS|ID=114262528}} * ''Detelova dramatika'' [[2002|(2002)]] {{COBISS|ID=119047680}} * ''Kreftova dramatika v kontekstu; 1: Uvod in načrt; 2: Volčji ali zimzeleni čas?'' [Elektronski vir] [[2004|(2004)]] {{COBISS|ID=217426176}} {{COBISS|ID=217425920}} * ''Eseji, pisma, portret, 2: Predavanja'' [Elektronski vir] [[2004|(2004]]) {{COBISS|ID=217426688}} * [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-SYJVWXVU.pdf ''Današnja slovenska dramatika, 5: Let na dno''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160314141930/http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-SYJVWXVU.pdf |date=2016-03-14 }} [[2005|(2005]]) [Elektronski vir] {{COBISS|ID=223048960}} * [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-Q4BE5FC5.pdf ''Zgodba o narodu, 1: Slovenski narod se poraja''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315224154/http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-Q4BE5FC5.pdf |date=2016-03-15 }} [[2006|(2006)]] [Elektronski vir] {{COBISS|ID=224865280}} * ''O enem izmed vidikov moje literarne zgodovine (s posebnim oziroma na slovensko dramatiko)'' (separat, 2006) * ''Drama (maša?) Ivana Mraka: Mrakova dramatika'' (2007) * ''O politični slovenski dramatiki (nepolitik o politiki razmišljajočim prijateljem)'' (2007) * ''Demokracija kot odprt problem - v luči slovenske dramatike'' (2007) *''Pohod in polom zgodovine 1-2'' (2007) *[[Med gledališčem in fikcijo|''Med gledališčem in fikcijo'']] (2007) *[[Med dramatiko in spominom|''Med dramatiko in spominom'']] (2008) === Knjige o poeziji === * ''Na poti k niču in reči: porajanje reizma v povojni slovenski poeziji'' ([[1968]]) {{COBISS|ID=4511488}} * ''Natura in intima'' ([[1969]]) {{COBISS|ID=1717256}} * ''Izročilo in razkroj ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski poeziji'' ([[1970]]) {{COBISS|ID=1717512}} * ''Strukture v poeziji: raziskava pomenske strukturalne mreže'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=2962945}} * ''Dileme sodobnega slovenskega pesništva'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=6904321}} * ''Avantgardni pesnik pred sodiščem'' ([[1972]]) {{COBISS|ID=2453761}} * ''Poezija slovenskega zahoda I, II, III'' ([[1990]], [[1991]], [[1993]]) * ''Ogenj, ki prečiščuje: razprava o Balantičevi poeziji'' ([[1991]]) {{COBISS|ID=28164352}} * ''Anatomija poezije: izbrani spisi Tarasa Kermaunerja o povojni slovenski poeziji'' (izbor, uvod in komentarji Ivo Svetina, 2013) === Knjige o prozi === * ''Zgodba o živi zdajšnjosti'' ([[1975]]) * ''Družbena razveza: sociološko in etično naravnani eseji o povojni slovenski prozi'' ([[1982]]) * ''Primerjava med dvema novelama: med Primoža Kozaka Ano in Edvarda Kocbeka Črno orhidejo'' (separat, 2006) === Avtobiografska dela === * ''[[Staja pod Poncami]]'' ([[1979]]) * ''[[Zdrobljena zrcala]]'' ([[1981]]) * ''Mala odisejada slovenskog intelektualca'' (1983) * ''[[Sreča in gnus]] ali kako kritično razumeti nastanek osebnosti'' ([[1984]]) * ''[[Med prijatelji, med sovražniki]]: novi dnevnik 1982 I'' ([[1986]]) * ''[[Zadnje srečanje]]'' ([[1990]]) * ''[[Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem]]'' [[2002|(2002]]) * ''[[Navzkrižna srečavanja]] (spomini, portreti, analize)'' (2008) * ''[[Po(ne)srečena srečavanja]]'' (2009) === Esejistična in druga dela === * ''Struktura in zgodovina'' ([[1969]]) * ''Menuet municijom: eseji o savremenoj slovenačkoj književnosti'' (Sarajevo, 1976, prevod in spremna beseda [[Juraj Martinović]]) * ''Lastne podobe, obremenjene z zanosnim samoobtoževanjem'' ([[1979]]) * ''Žrec avangarde i njezin grobar'' (v srbohrvaščini) ([[1980]]) * ''Iskanje Boga: predavanja o poti k Bogu'' ([[1988]]) * ''Kako Slovence vrniti h kulturi'' (esej, ki je v letu 1989 izhajal v podlistkih v reviji Srce in oko) * ''Pisma slovenskemu prijatelju'' (z Matjažem Kmeclom) ([[1989]]) * ''Pisma srbskemu prijatelju'' ([[1989]]) (z Ljubomirjem Tadićem) * ''Slovenska kultura in versko izkustvo'' ([[1991]]) Krščanske dogme - s stališča krščanskega intelektualca * ''Dvanajst predavanj o perečih razpotjih krščanstva'' ([[1992]]) * ''Slovenski čudež v Argentini I – III'' ([[1992]]) * ''Bog in slovenstvo: versko-kulturni esej'' ([[1993]]) * ''[[Perspektivovci]]'' ([[1995]]) * ''Navzočnost Božjega v slovenskem slikarstvu'' (1996) * ''Krščanstvo, civilna družba in slovenstvo'' (1996) * ''Dialogi. 2, Hudogovori, pogovori'' (s sodelovanjem [[Andrej Rot|Andreja Rota]]) (2001) == Prevodi == * ''György Lukács:'' ''Razkroj uma: Pot iracionalizma od Schellinga do Hitlerja''. [Die Zerstörung der Vernunft] {{COBISS|ID=1106440}} * ''György Lukács: O današnjem pomenu kritičnega realizm''a {{COBISS|ID=570141}} * ''D'Allembert: Uvod v enciklopedijo'' {{COBISS|ID=849416}} == Knjige o njem == * Marjan Rožanc: ''Travma Tarasa Kermaunerja'', Sodobni slovenski esej. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 * Andrej Inkret: ''Novi spomini na branje'', Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980 {{COBISS|ID=4851457}} * Franček Bohanec: ''Živa stvarnost'', Maribor: Obzorja, 1983 {{COBISS|ID=24316679}} * Marjan Dolgan: ''Slovenski literarni programi in manifesti'', Fanfare in tihotapci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990 {{COBISS|ID=20253696}} * Lev Kreft: ''Zjeban od Absolutnega: Perspektivovci in perspektivaši: portret skupine'' (predgovor Taras Kermauner), 1998 * ''Taras Kermauner'': ''History of literature, League of communists of Slovenia, Poljane Grammar School, University of Ljubljana'' / Lambert M. Surhone, Miriam T. Timpledon, Susan F. Marseken (ed.), 2010 * ''Taras Kermauner - simpozij '': zbornik, oktober 2009 (ur. Mitja Čander, Sanja Grobovšek), 2010 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mladina.si/tednik/200523/clanek/slo-intervju--svetlana_vasovic/ ''Mladina'': intervju Svetlane Vasović s Tarasom Kermaunerjem (6. junij 2005). ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071023095325/http://mladina.si/tednik/200523/clanek/slo-intervju--svetlana_vasovic/ |date=2007-10-23 }} * [http://www.kermauner.org/ Kermauner.net] * [http://videolectures.net/ff07_kermauner_spp/ Taras Kermuaner, Povojna slovenska politična dramatika (video posnetek predavanja na FF maja 2007). ] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/dr-taras-kermauner/ Oddaja RTV Slovenija: Intervju z dr. Tarasom Kermaunerjem. ] * [http://www.mladina.si/tednik/200816/clanek/slo-intervju--marcel_stefancic_jr__deja_crnovic/ ''Mladina'': intervju Marcela Štefančiča jr. in Deje Crnović s Tarasom Kermaunerjem (18. april 2008). ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080429214825/http://www.mladina.si/tednik/200816/clanek/slo-intervju--marcel_stefancic_jr__deja_crnovic/ |date=2008-04-29 }} *[http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=43306 Novica o smrti na RTV Slovenija] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kermauner, Taras}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] gsihsns8azxtnik4s9r1uvdknrh2szq 6767972 6767971 2026-10-20T22:49:55Z ~2026-44996-51 264415 /* Esejistična in druga dela */ 6767972 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Taras Kermauner''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[filozof]], [[esejist]], [[kritik]], [[dramaturg]], * [[13. april]] [[1930]], [[Ljubljana]], † [[11. junij]] [[2008]], Ljubljana. == Življenjepis == Bil je sin zgodovinarja in predvojnega komunističnega aktivista [[Dušan Kermavner|Dušana Kermavnerja]], brat pesnika [[Aleš Kermauner|Aleša Kermavnerja]], oče pesnice [[Aksinja Kermauner|Aksinje Kermauner]], pesnika in [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuha človekovih pravic]] [[Matjaž Hanžek|Matjaža Hanžka]] ter mož dramatičarke [[Alenka Goljevšček Kermauner|Alenke Goljevšček]]. V času med vojno je obiskoval [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] in se športno udejstvoval (4. mesto v metu diska v Jugoslaviji). Po [[matura|maturi]] se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]], smer [[filozofija]], kjer je leta 1954 diplomiral. Leto dni je bil na izpopolnjevanju v [[Pariz]]u, med letoma 1955 in 1958 pa je bil [[asistent]] pri stolici za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a mu [[Boris Ziherl]] ni podaljšal staža in je ostal brez zaposlitve, podobno kot malo kasneje njegov vrstnik [[Veljko Rus]]. Bil je eden voditeljev t. i. kritične generacije (poleg njega mdr. še [[Primož Kozak]], [[Dominik Smole]], ...), ki se je kot prva povojna generacija poskušala osamosvojiti od politično-ideološkega diktata, kar je najbolj občutil njegov mlajši kolega [[Jože Pučnik]], ki je takrat pristal v zaporu. Med letoma 1958 in 1960 je proti Tarasu Kermaunerju potekala preiskava zaradi suma sovražne propagande; leta 1959 je bil nekaj dni zaprt (poleg [[Vital Klabus|Vitala Klabusa]] in [[Veno Taufer|Vena Tauferja]]) zaradi neprijavljenega javnega predavanja. Od leta 1966 do 1969 je bil kot [[uradnik]] zaposlen na Izvršnem svetu SRS, večino časa pa je deloval kot [[svobodni književnik]]. Za kratek čas je leta 1970 opravljal funkcijo [[ravnatelj]]a ljubljanske [[Drama SNG|Drame SNG]]. Bil je sourednik [[Perspektive|''Perspektiv'']] in tudi drugih sorodnih revij, v 80. letih mdr. glavni urednik knjižne zbirke ''Znamenja'' pri Založbi Obzorja v Mariboru. V različnih obdobjih se je intenzivno družil - sprva s "svojo" kritično generacijo, poleg naštetih še [[Marjan Rožanc]], [[Peter Božič]]..., in nekaterimi od sebe starejšimi intelektualci, literati oz. gledališčniki (med katerimi izstopata predvsem [[Ivan Mrak]] in [[Dušan Pirjevec]]), kasneje tudi z nekaterimi najprodornejšimi intelektualci in ustvarjalci iz mlajših generacij. Objavljati je začel leta 1946 v [[Mladinska revija|''Mladinski reviji'']], z uničujočo kritiko [[Anton Ingolič|Ingoličeve]] zbirke novel ''Pred sončnim vzhodom'', nadaljeval v [[Novi svet (revija)|''Novem svetu'']], v petdesetih in šestdesetih letih pa je postal eden vodilnih piscev t. i. [[kritična generacija|kritične generacije]]. Zavzemal se je za svobodo mišljenja ter novejše in avantgardne smeri v umetnosti in [[književnost]]i: [[radikalni kriticizem]] v 50. letih, [[reizem]], [[ludizem]], [[mitizem]] v drugi polovici 60. let, že leta 1982 tudi o [[postmoderna|postmoderni]]. Napisal je veliko interpretacij in analiz [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], spremnih besed h knjigam sodobnih slovenskih avtorjev, sodeloval je pri mnogih slovenskih revijah in objavljal tudi v srbohrvaških časopisih. [[kritika|Kritike]], zlasti veliko [[filmska kritika|filmskih]], je v 50. letih objavljal v ''[[Naši razgledi|Naših razgledih]]'', pozneje še v revijah ''[[Ekran (revija)|Ekran]]'', ''[[Dialogi]]'' idr. Bil je tudi pomemben [[dramaturg]] v vseh slovenskih [[gledališče|gledališčih]], med drugim sodelavec [[gledališče Glej|gledališča Glej]] in eden glavnih ustanoviteljev, voditeljev in režiserjev [[Oder 57|Odra 57]]. Leta 1962 je režiral [[Dane Zajc|Zajčevo]] dramo ''Otroka reke'' in bil dramaturg [[Primož Kozak|Kozakove]] ''Afere''. Le-to je režiral v [[Beograd|beograjskem]] [[Atelje 212|Ateljeju 212]]. Leto kasneje, 1963, je skupaj s [[Franci Križaj|Francijem Križajem]] režiral še Kozakovo dramo ''Dialogi''. Leta 1985 so mu namenili nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]], vendar jo je zavrnil. Prav tako je istega leta zavrnil nagrado za scenarij kratkega filma o [[Edvard Kocbek|Edvardu Kocbeku]]. Drugih nagrad in odlikovanj ni dobil. Leta 1981 je na univerzi v [[Sarajevo|Sarajevu]] doktoriral z razpravo o [[Cankarjeva dramatika|Cankarjevi dramatiki]] in bil 1982 habilitiran v naslov [[redni profesor|rednega univerzitetnega profesorja]] za dramaturgijo na ljubljanski [[AGRFT]]. Izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta 1991, redni pa 1995. Živel je v vasi [[Avber]] na [[Kras]]u in se ni udeleževal javnega življenja. V zadnjem obdobju, malo pred svojo smrtjo, se je po dolgih letih odsotnosti spet vrnil v javnost, mdr. s TV-intervjujem, kolumnami na zadnji strani Sobotne priloge Dela in podpori stanki [[Zares]] pod vodstvom [[Gregor Golobič|Gregorja Golobiča]] na parlamentarnih volitvah. == Delo == Taras Kermauner je pisal veliko člankov o [[film]]u, [[glasba|glasbi]], [[slikarstvo|slikarstvu]], [[kultura|kulturi]], [[politika|politiki]], [[Filozofija|filozofske razprave]], razprave o [[lirika|liriki]], [[proza|prozi]] in predvsem [[dramatika|dramatiki]], največ pa se je ukvarjal z [[literarna zgodovina|literarno zgodovino]], [[literarna teorija|literarno teorijo]] in [[literarna kritika|literarno kritiko]] ter [[Esejistka|esejistiko]], predvsem v revijah ''[[Beseda (revija)|Beseda]]'', [[Revija 57|''Revija 57'']], ''[[Perspektive]]'', [[Nova revija|''Novi reviji'']], pa tudi ''Most'' itd. Njegova glavna preokupacija je bila analiza sveta in človeka skozi [[slovenska književnost|slovensko literaturo]], zlasti skozi [[slovenska dramatika|slovensko dramatiko]], o čemer je napisal več kot 100 knjig (vseh njegovih knjig je kar okoli 150) pod skupnim naslovom [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|''Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike'']]. Njegova obsežna [[bibliografija]] (do leta 2000, sestavil [[Martin Grum]]) je objavljena v knjigi ''Geometrija redov, 3: Vidiki'' ([[2000]]). === Knjige o dramatiki === * [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki]] * ''Trojni ples smrti ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski drami'' ([[1968]]) * ''Od eksistence do vloge'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=2253057}} * ''Radikalnost in zavrtost – slovenski kulturni arhetip'' ([[1975]]) {{COBISS|ID=8812289}} * ''Infantilni demon: studije o evropskoj drami'' (v srbohrvaščini, [[1975]]) {{COBISS|ID=9827329}} * ''Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki'' ([[1975]]) {{COBISS|ID=8630017}} * ''Od igre do telesa'' ([[1976]]) {{COBISS|ID=2256897}} *''Mesec dni z Ivanom Cankarjem, Martinom Kačurjem in Tarasom Kermaunerjem'' (1976) * ''Besede in dogodek'' ([[1978]]) {{COBISS|ID=2635265}} * ''Dialektika ideje – Od skrivnosti do jezika'' ([[1978]]) {{COBISS|ID=11053313}} * ''Cankarjeva dramatika'' ([[1981]]) * ''Drama, gledališče in družba: sociološka analiza literarnih ideologij v slovenski dramatiki'' ([[1983|1983)]]{{COBISS|ID=2636289}} * ''Med hlapčevstvom in samobitnostjo: sociološko-politološka analiza slovenstva v slovenski dramatiki'' ([[1986]]) {{COBISS|ID=17006081}} * ''Slovenska dramatika 20. let 20. stoletja'' ([[1988]]) * ''Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki'' ([[1988]]) {{COBISS|ID=4021760}} * ''Kristus in Dioniz: razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletja'' ([[1990]]) {{COBISS|ID=21046784}} * ''Majcnova dramatika I, II'' ([[1992]]) {{COBISS|ID=27979008}} * ''Od bratovstva k bratomoru I, II'' ([[1993]], [[1995]]) {{COBISS|ID=37206528}} * ''Slovenski plemenski junaki – Tugomer I, II, III'' ([[1994]], [[1996]], [[1997]]){{COBISS|ID=46909952}} * ''Pravica do oblasti'' (1995) * ''Zbogom zvezde'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=56489472}} * ''Blagor blata'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=60867840}} * ''Blagor blata II: Rdeče zlata zgodovina'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=62332672}} * ''Blagor blata III: Bratovski objem blata'' ([[1997]]) {{COBISS|ID=65146624}} * ''Trije despotje I: Diktator Aleksander Veliki'' ([[1997]]) {{COBISS|ID=66718208}} * ''Trije despotje II: Grof Tahi in Škof Hren'' (1997) ''{{COBISS|ID=67181312}}'' * ''Dramatika slovenske politične emigracije 1-7'' (1997-2002) * ''Slovenski plemenski junaki - Črtomir I, II'' (1997, 1999) * ''Klerikalizem in liberalizem'' ([[1998]]) {{COBISS|ID=74552576}} * ''Duhovniki, meščani, delavci'' ''1-4'' (1998) * ''Svetost, čudež, žrtev I'' ([[1998]]) {{COBISS|ID=76486656}} * ''Porajanje levice-desnice 1-3'' (1999, 2001) * ''Današnja slovenska dramatika I: Obračun med vrati'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=107669248}} * ''Današnja slovenska dramatika II: Komentarji'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=108123392}} * ''Paradoks odreševanja'' - tretja v podnizu ''Dramatike slovenske politične emigracije'' (2001) * ''Današnja slovenska dramatika 4'', ''Zgodovina Lipicanije I, II'' (2001) ''Pravica in kazen, Užaljeni zasebnik'' * ''Čitalniška dramatika'' [[2001|(2001]]) {{COBISS|ID=114262528}} * ''Detelova dramatika'' [[2002|(2002)]] {{COBISS|ID=119047680}} * ''Kreftova dramatika v kontekstu; 1: Uvod in načrt; 2: Volčji ali zimzeleni čas?'' [Elektronski vir] [[2004|(2004)]] {{COBISS|ID=217426176}} {{COBISS|ID=217425920}} * ''Eseji, pisma, portret, 2: Predavanja'' [Elektronski vir] [[2004|(2004]]) {{COBISS|ID=217426688}} * [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-SYJVWXVU.pdf ''Današnja slovenska dramatika, 5: Let na dno''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160314141930/http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-SYJVWXVU.pdf |date=2016-03-14 }} [[2005|(2005]]) [Elektronski vir] {{COBISS|ID=223048960}} * [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-Q4BE5FC5.pdf ''Zgodba o narodu, 1: Slovenski narod se poraja''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315224154/http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-Q4BE5FC5.pdf |date=2016-03-15 }} [[2006|(2006)]] [Elektronski vir] {{COBISS|ID=224865280}} * ''O enem izmed vidikov moje literarne zgodovine (s posebnim oziroma na slovensko dramatiko)'' (separat, 2006) * ''Drama (maša?) Ivana Mraka: Mrakova dramatika'' (2007) * ''O politični slovenski dramatiki (nepolitik o politiki razmišljajočim prijateljem)'' (2007) * ''Demokracija kot odprt problem - v luči slovenske dramatike'' (2007) *''Pohod in polom zgodovine 1-2'' (2007) *[[Med gledališčem in fikcijo|''Med gledališčem in fikcijo'']] (2007) *[[Med dramatiko in spominom|''Med dramatiko in spominom'']] (2008) === Knjige o poeziji === * ''Na poti k niču in reči: porajanje reizma v povojni slovenski poeziji'' ([[1968]]) {{COBISS|ID=4511488}} * ''Natura in intima'' ([[1969]]) {{COBISS|ID=1717256}} * ''Izročilo in razkroj ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski poeziji'' ([[1970]]) {{COBISS|ID=1717512}} * ''Strukture v poeziji: raziskava pomenske strukturalne mreže'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=2962945}} * ''Dileme sodobnega slovenskega pesništva'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=6904321}} * ''Avantgardni pesnik pred sodiščem'' ([[1972]]) {{COBISS|ID=2453761}} * ''Poezija slovenskega zahoda I, II, III'' ([[1990]], [[1991]], [[1993]]) * ''Ogenj, ki prečiščuje: razprava o Balantičevi poeziji'' ([[1991]]) {{COBISS|ID=28164352}} * ''Anatomija poezije: izbrani spisi Tarasa Kermaunerja o povojni slovenski poeziji'' (izbor, uvod in komentarji Ivo Svetina, 2013) === Knjige o prozi === * ''Zgodba o živi zdajšnjosti'' ([[1975]]) * ''Družbena razveza: sociološko in etično naravnani eseji o povojni slovenski prozi'' ([[1982]]) * ''Primerjava med dvema novelama: med Primoža Kozaka Ano in Edvarda Kocbeka Črno orhidejo'' (separat, 2006) === Avtobiografska dela === * ''[[Staja pod Poncami]]'' ([[1979]]) * ''[[Zdrobljena zrcala]]'' ([[1981]]) * ''Mala odisejada slovenskog intelektualca'' (1983) * ''[[Sreča in gnus]] ali kako kritično razumeti nastanek osebnosti'' ([[1984]]) * ''[[Med prijatelji, med sovražniki]]: novi dnevnik 1982 I'' ([[1986]]) * ''[[Zadnje srečanje]]'' ([[1990]]) * ''[[Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem]]'' [[2002|(2002]]) * ''[[Navzkrižna srečavanja]] (spomini, portreti, analize)'' (2008) * ''[[Po(ne)srečena srečavanja]]'' (2009) === Esejistična in druga dela === * ''Struktura in zgodovina'' ([[1969]]) * ''Menuet municijom: eseji o savremenoj slovenačkoj književnosti'' (Sarajevo, 1976, prevod in spremna beseda [[Juraj Martinović]]) * ''Lastne podobe, obremenjene z zanosnim samoobtoževanjem'' ([[1979]]) * ''Žrec avangarde i njezin grobar'' (v srbohrvaščini, Zagreb, [[1980]]) * ''Iskanje Boga: predavanja o poti k Bogu'' ([[1988]]) * ''Kako Slovence vrniti h kulturi'' (esej, ki je v letu 1989 izhajal v podlistkih v reviji ''Srce in oko'') * ''Pisma slovenskemu prijatelju'' ([[1989]], v soavtorstvu z z [[Matjaž Kmecl|Matjažem Kmeclom]]) * ''Pisma srbskemu prijatelju'' ([[1989]], v soavtorstvu z [[Ljubomir Tadić|Ljubomirjem Tadićem]]) * ''Slovenska kultura in versko izkustvo'' ([[1991]]) Krščanske dogme - s stališča krščanskega intelektualca * ''Dvanajst predavanj o perečih razpotjih krščanstva'' ([[1992]]) * ''Slovenski čudež v Argentini I – III'' ([[1992]]) * ''Bog in slovenstvo: versko-kulturni esej'' ([[1993]]) * ''[[Perspektivovci]]'' ([[1995]]) * ''Navzočnost Božjega v slovenskem slikarstvu'' (1996) * ''Krščanstvo, civilna družba in slovenstvo'' (1996) * ''Dialogi. 2, Hudogovori, pogovori'' (s sodelovanjem [[Andrej Rot|Andreja Rota]]) (2001) == Prevodi == * ''György Lukács:'' ''Razkroj uma: Pot iracionalizma od Schellinga do Hitlerja''. [Die Zerstörung der Vernunft] {{COBISS|ID=1106440}} * ''György Lukács: O današnjem pomenu kritičnega realizm''a {{COBISS|ID=570141}} * ''D'Allembert: Uvod v enciklopedijo'' {{COBISS|ID=849416}} == Knjige o njem == * Marjan Rožanc: ''Travma Tarasa Kermaunerja'', Sodobni slovenski esej. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 * Andrej Inkret: ''Novi spomini na branje'', Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980 {{COBISS|ID=4851457}} * Franček Bohanec: ''Živa stvarnost'', Maribor: Obzorja, 1983 {{COBISS|ID=24316679}} * Marjan Dolgan: ''Slovenski literarni programi in manifesti'', Fanfare in tihotapci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990 {{COBISS|ID=20253696}} * Lev Kreft: ''Zjeban od Absolutnega: Perspektivovci in perspektivaši: portret skupine'' (predgovor Taras Kermauner), 1998 * ''Taras Kermauner'': ''History of literature, League of communists of Slovenia, Poljane Grammar School, University of Ljubljana'' / Lambert M. Surhone, Miriam T. Timpledon, Susan F. Marseken (ed.), 2010 * ''Taras Kermauner - simpozij '': zbornik, oktober 2009 (ur. Mitja Čander, Sanja Grobovšek), 2010 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mladina.si/tednik/200523/clanek/slo-intervju--svetlana_vasovic/ ''Mladina'': intervju Svetlane Vasović s Tarasom Kermaunerjem (6. junij 2005). ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071023095325/http://mladina.si/tednik/200523/clanek/slo-intervju--svetlana_vasovic/ |date=2007-10-23 }} * [http://www.kermauner.org/ Kermauner.net] * [http://videolectures.net/ff07_kermauner_spp/ Taras Kermuaner, Povojna slovenska politična dramatika (video posnetek predavanja na FF maja 2007). ] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/dr-taras-kermauner/ Oddaja RTV Slovenija: Intervju z dr. Tarasom Kermaunerjem. ] * [http://www.mladina.si/tednik/200816/clanek/slo-intervju--marcel_stefancic_jr__deja_crnovic/ ''Mladina'': intervju Marcela Štefančiča jr. in Deje Crnović s Tarasom Kermaunerjem (18. april 2008). ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080429214825/http://www.mladina.si/tednik/200816/clanek/slo-intervju--marcel_stefancic_jr__deja_crnovic/ |date=2008-04-29 }} *[http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=43306 Novica o smrti na RTV Slovenija] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kermauner, Taras}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] p4d31af8ipuxp267ks3ofaaoavgim7x 6767973 6767972 2026-10-20T22:53:57Z ~2026-44996-51 264415 /* Esejistična in druga dela */ 6767973 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Taras Kermauner''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[filozof]], [[esejist]], [[kritik]], [[dramaturg]], * [[13. april]] [[1930]], [[Ljubljana]], † [[11. junij]] [[2008]], Ljubljana. == Življenjepis == Bil je sin zgodovinarja in predvojnega komunističnega aktivista [[Dušan Kermavner|Dušana Kermavnerja]], brat pesnika [[Aleš Kermauner|Aleša Kermavnerja]], oče pesnice [[Aksinja Kermauner|Aksinje Kermauner]], pesnika in [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuha človekovih pravic]] [[Matjaž Hanžek|Matjaža Hanžka]] ter mož dramatičarke [[Alenka Goljevšček Kermauner|Alenke Goljevšček]]. V času med vojno je obiskoval [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] in se športno udejstvoval (4. mesto v metu diska v Jugoslaviji). Po [[matura|maturi]] se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]], smer [[filozofija]], kjer je leta 1954 diplomiral. Leto dni je bil na izpopolnjevanju v [[Pariz]]u, med letoma 1955 in 1958 pa je bil [[asistent]] pri stolici za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a mu [[Boris Ziherl]] ni podaljšal staža in je ostal brez zaposlitve, podobno kot malo kasneje njegov vrstnik [[Veljko Rus]]. Bil je eden voditeljev t. i. kritične generacije (poleg njega mdr. še [[Primož Kozak]], [[Dominik Smole]], ...), ki se je kot prva povojna generacija poskušala osamosvojiti od politično-ideološkega diktata, kar je najbolj občutil njegov mlajši kolega [[Jože Pučnik]], ki je takrat pristal v zaporu. Med letoma 1958 in 1960 je proti Tarasu Kermaunerju potekala preiskava zaradi suma sovražne propagande; leta 1959 je bil nekaj dni zaprt (poleg [[Vital Klabus|Vitala Klabusa]] in [[Veno Taufer|Vena Tauferja]]) zaradi neprijavljenega javnega predavanja. Od leta 1966 do 1969 je bil kot [[uradnik]] zaposlen na Izvršnem svetu SRS, večino časa pa je deloval kot [[svobodni književnik]]. Za kratek čas je leta 1970 opravljal funkcijo [[ravnatelj]]a ljubljanske [[Drama SNG|Drame SNG]]. Bil je sourednik [[Perspektive|''Perspektiv'']] in tudi drugih sorodnih revij, v 80. letih mdr. glavni urednik knjižne zbirke ''Znamenja'' pri Založbi Obzorja v Mariboru. V različnih obdobjih se je intenzivno družil - sprva s "svojo" kritično generacijo, poleg naštetih še [[Marjan Rožanc]], [[Peter Božič]]..., in nekaterimi od sebe starejšimi intelektualci, literati oz. gledališčniki (med katerimi izstopata predvsem [[Ivan Mrak]] in [[Dušan Pirjevec]]), kasneje tudi z nekaterimi najprodornejšimi intelektualci in ustvarjalci iz mlajših generacij. Objavljati je začel leta 1946 v [[Mladinska revija|''Mladinski reviji'']], z uničujočo kritiko [[Anton Ingolič|Ingoličeve]] zbirke novel ''Pred sončnim vzhodom'', nadaljeval v [[Novi svet (revija)|''Novem svetu'']], v petdesetih in šestdesetih letih pa je postal eden vodilnih piscev t. i. [[kritična generacija|kritične generacije]]. Zavzemal se je za svobodo mišljenja ter novejše in avantgardne smeri v umetnosti in [[književnost]]i: [[radikalni kriticizem]] v 50. letih, [[reizem]], [[ludizem]], [[mitizem]] v drugi polovici 60. let, že leta 1982 tudi o [[postmoderna|postmoderni]]. Napisal je veliko interpretacij in analiz [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], spremnih besed h knjigam sodobnih slovenskih avtorjev, sodeloval je pri mnogih slovenskih revijah in objavljal tudi v srbohrvaških časopisih. [[kritika|Kritike]], zlasti veliko [[filmska kritika|filmskih]], je v 50. letih objavljal v ''[[Naši razgledi|Naših razgledih]]'', pozneje še v revijah ''[[Ekran (revija)|Ekran]]'', ''[[Dialogi]]'' idr. Bil je tudi pomemben [[dramaturg]] v vseh slovenskih [[gledališče|gledališčih]], med drugim sodelavec [[gledališče Glej|gledališča Glej]] in eden glavnih ustanoviteljev, voditeljev in režiserjev [[Oder 57|Odra 57]]. Leta 1962 je režiral [[Dane Zajc|Zajčevo]] dramo ''Otroka reke'' in bil dramaturg [[Primož Kozak|Kozakove]] ''Afere''. Le-to je režiral v [[Beograd|beograjskem]] [[Atelje 212|Ateljeju 212]]. Leto kasneje, 1963, je skupaj s [[Franci Križaj|Francijem Križajem]] režiral še Kozakovo dramo ''Dialogi''. Leta 1985 so mu namenili nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]], vendar jo je zavrnil. Prav tako je istega leta zavrnil nagrado za scenarij kratkega filma o [[Edvard Kocbek|Edvardu Kocbeku]]. Drugih nagrad in odlikovanj ni dobil. Leta 1981 je na univerzi v [[Sarajevo|Sarajevu]] doktoriral z razpravo o [[Cankarjeva dramatika|Cankarjevi dramatiki]] in bil 1982 habilitiran v naslov [[redni profesor|rednega univerzitetnega profesorja]] za dramaturgijo na ljubljanski [[AGRFT]]. Izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta 1991, redni pa 1995. Živel je v vasi [[Avber]] na [[Kras]]u in se ni udeleževal javnega življenja. V zadnjem obdobju, malo pred svojo smrtjo, se je po dolgih letih odsotnosti spet vrnil v javnost, mdr. s TV-intervjujem, kolumnami na zadnji strani Sobotne priloge Dela in podpori stanki [[Zares]] pod vodstvom [[Gregor Golobič|Gregorja Golobiča]] na parlamentarnih volitvah. == Delo == Taras Kermauner je pisal veliko člankov o [[film]]u, [[glasba|glasbi]], [[slikarstvo|slikarstvu]], [[kultura|kulturi]], [[politika|politiki]], [[Filozofija|filozofske razprave]], razprave o [[lirika|liriki]], [[proza|prozi]] in predvsem [[dramatika|dramatiki]], največ pa se je ukvarjal z [[literarna zgodovina|literarno zgodovino]], [[literarna teorija|literarno teorijo]] in [[literarna kritika|literarno kritiko]] ter [[Esejistka|esejistiko]], predvsem v revijah ''[[Beseda (revija)|Beseda]]'', [[Revija 57|''Revija 57'']], ''[[Perspektive]]'', [[Nova revija|''Novi reviji'']], pa tudi ''Most'' itd. Njegova glavna preokupacija je bila analiza sveta in človeka skozi [[slovenska književnost|slovensko literaturo]], zlasti skozi [[slovenska dramatika|slovensko dramatiko]], o čemer je napisal več kot 100 knjig (vseh njegovih knjig je kar okoli 150) pod skupnim naslovom [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|''Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike'']]. Njegova obsežna [[bibliografija]] (do leta 2000, sestavil [[Martin Grum]]) je objavljena v knjigi ''Geometrija redov, 3: Vidiki'' ([[2000]]). === Knjige o dramatiki === * [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki]] * ''Trojni ples smrti ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski drami'' ([[1968]]) * ''Od eksistence do vloge'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=2253057}} * ''Radikalnost in zavrtost – slovenski kulturni arhetip'' ([[1975]]) {{COBISS|ID=8812289}} * ''Infantilni demon: studije o evropskoj drami'' (v srbohrvaščini, [[1975]]) {{COBISS|ID=9827329}} * ''Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki'' ([[1975]]) {{COBISS|ID=8630017}} * ''Od igre do telesa'' ([[1976]]) {{COBISS|ID=2256897}} *''Mesec dni z Ivanom Cankarjem, Martinom Kačurjem in Tarasom Kermaunerjem'' (1976) * ''Besede in dogodek'' ([[1978]]) {{COBISS|ID=2635265}} * ''Dialektika ideje – Od skrivnosti do jezika'' ([[1978]]) {{COBISS|ID=11053313}} * ''Cankarjeva dramatika'' ([[1981]]) * ''Drama, gledališče in družba: sociološka analiza literarnih ideologij v slovenski dramatiki'' ([[1983|1983)]]{{COBISS|ID=2636289}} * ''Med hlapčevstvom in samobitnostjo: sociološko-politološka analiza slovenstva v slovenski dramatiki'' ([[1986]]) {{COBISS|ID=17006081}} * ''Slovenska dramatika 20. let 20. stoletja'' ([[1988]]) * ''Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki'' ([[1988]]) {{COBISS|ID=4021760}} * ''Kristus in Dioniz: razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletja'' ([[1990]]) {{COBISS|ID=21046784}} * ''Majcnova dramatika I, II'' ([[1992]]) {{COBISS|ID=27979008}} * ''Od bratovstva k bratomoru I, II'' ([[1993]], [[1995]]) {{COBISS|ID=37206528}} * ''Slovenski plemenski junaki – Tugomer I, II, III'' ([[1994]], [[1996]], [[1997]]){{COBISS|ID=46909952}} * ''Pravica do oblasti'' (1995) * ''Zbogom zvezde'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=56489472}} * ''Blagor blata'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=60867840}} * ''Blagor blata II: Rdeče zlata zgodovina'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=62332672}} * ''Blagor blata III: Bratovski objem blata'' ([[1997]]) {{COBISS|ID=65146624}} * ''Trije despotje I: Diktator Aleksander Veliki'' ([[1997]]) {{COBISS|ID=66718208}} * ''Trije despotje II: Grof Tahi in Škof Hren'' (1997) ''{{COBISS|ID=67181312}}'' * ''Dramatika slovenske politične emigracije 1-7'' (1997-2002) * ''Slovenski plemenski junaki - Črtomir I, II'' (1997, 1999) * ''Klerikalizem in liberalizem'' ([[1998]]) {{COBISS|ID=74552576}} * ''Duhovniki, meščani, delavci'' ''1-4'' (1998) * ''Svetost, čudež, žrtev I'' ([[1998]]) {{COBISS|ID=76486656}} * ''Porajanje levice-desnice 1-3'' (1999, 2001) * ''Današnja slovenska dramatika I: Obračun med vrati'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=107669248}} * ''Današnja slovenska dramatika II: Komentarji'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=108123392}} * ''Paradoks odreševanja'' - tretja v podnizu ''Dramatike slovenske politične emigracije'' (2001) * ''Današnja slovenska dramatika 4'', ''Zgodovina Lipicanije I, II'' (2001) ''Pravica in kazen, Užaljeni zasebnik'' * ''Čitalniška dramatika'' [[2001|(2001]]) {{COBISS|ID=114262528}} * ''Detelova dramatika'' [[2002|(2002)]] {{COBISS|ID=119047680}} * ''Kreftova dramatika v kontekstu; 1: Uvod in načrt; 2: Volčji ali zimzeleni čas?'' [Elektronski vir] [[2004|(2004)]] {{COBISS|ID=217426176}} {{COBISS|ID=217425920}} * ''Eseji, pisma, portret, 2: Predavanja'' [Elektronski vir] [[2004|(2004]]) {{COBISS|ID=217426688}} * [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-SYJVWXVU.pdf ''Današnja slovenska dramatika, 5: Let na dno''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160314141930/http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-SYJVWXVU.pdf |date=2016-03-14 }} [[2005|(2005]]) [Elektronski vir] {{COBISS|ID=223048960}} * [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-Q4BE5FC5.pdf ''Zgodba o narodu, 1: Slovenski narod se poraja''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315224154/http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-Q4BE5FC5.pdf |date=2016-03-15 }} [[2006|(2006)]] [Elektronski vir] {{COBISS|ID=224865280}} * ''O enem izmed vidikov moje literarne zgodovine (s posebnim oziroma na slovensko dramatiko)'' (separat, 2006) * ''Drama (maša?) Ivana Mraka: Mrakova dramatika'' (2007) * ''O politični slovenski dramatiki (nepolitik o politiki razmišljajočim prijateljem)'' (2007) * ''Demokracija kot odprt problem - v luči slovenske dramatike'' (2007) *''Pohod in polom zgodovine 1-2'' (2007) *[[Med gledališčem in fikcijo|''Med gledališčem in fikcijo'']] (2007) *[[Med dramatiko in spominom|''Med dramatiko in spominom'']] (2008) === Knjige o poeziji === * ''Na poti k niču in reči: porajanje reizma v povojni slovenski poeziji'' ([[1968]]) {{COBISS|ID=4511488}} * ''Natura in intima'' ([[1969]]) {{COBISS|ID=1717256}} * ''Izročilo in razkroj ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski poeziji'' ([[1970]]) {{COBISS|ID=1717512}} * ''Strukture v poeziji: raziskava pomenske strukturalne mreže'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=2962945}} * ''Dileme sodobnega slovenskega pesništva'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=6904321}} * ''Avantgardni pesnik pred sodiščem'' ([[1972]]) {{COBISS|ID=2453761}} * ''Poezija slovenskega zahoda I, II, III'' ([[1990]], [[1991]], [[1993]]) * ''Ogenj, ki prečiščuje: razprava o Balantičevi poeziji'' ([[1991]]) {{COBISS|ID=28164352}} * ''Anatomija poezije: izbrani spisi Tarasa Kermaunerja o povojni slovenski poeziji'' (izbor, uvod in komentarji Ivo Svetina, 2013) === Knjige o prozi === * ''Zgodba o živi zdajšnjosti'' ([[1975]]) * ''Družbena razveza: sociološko in etično naravnani eseji o povojni slovenski prozi'' ([[1982]]) * ''Primerjava med dvema novelama: med Primoža Kozaka Ano in Edvarda Kocbeka Črno orhidejo'' (separat, 2006) === Avtobiografska dela === * ''[[Staja pod Poncami]]'' ([[1979]]) * ''[[Zdrobljena zrcala]]'' ([[1981]]) * ''Mala odisejada slovenskog intelektualca'' (1983) * ''[[Sreča in gnus]] ali kako kritično razumeti nastanek osebnosti'' ([[1984]]) * ''[[Med prijatelji, med sovražniki]]: novi dnevnik 1982 I'' ([[1986]]) * ''[[Zadnje srečanje]]'' ([[1990]]) * ''[[Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem]]'' [[2002|(2002]]) * ''[[Navzkrižna srečavanja]] (spomini, portreti, analize)'' (2008) * ''[[Po(ne)srečena srečavanja]]'' (2009) === Esejistična in druga dela === * ''Struktura in zgodovina'' ([[1969]]) * ''Menuet municijom: eseji o savremenoj slovenačkoj književnosti'' (Sarajevo, 1976, prevod in spremna beseda [[Juraj Martinović]]) * ''Lastne podobe, obremenjene z zanosnim samoobtoževanjem'' ([[1979]]) * ''Žrec avangarde i njezin grobar'' (v srbohrvaščini, Zagreb, [[1980]]) * ''Iskanje Boga: predavanja o poti k Bogu'' ([[1988]]) * ''Kako Slovence vrniti h kulturi'' (esej, ki je v letu 1989 izhajal v podlistkih v reviji ''[[Srce in oko]]'') * ''Pisma slovenskemu prijatelju'' ([[1989]], v soavtorstvu z z [[Matjaž Kmecl|Matjažem Kmeclom]]) * ''Pisma srbskemu prijatelju'' ([[1989]], v soavtorstvu z [[Ljubomir Tadić|Ljubomirjem Tadićem]]) * ''Slovenska kultura in versko izkustvo'' ([[1991]]) * Krščanske dogme - s stališča krščanskega intelektualca (''[[Teorija in praksa]]'', št. 3/4, 1991) * ''Dvanajst predavanj o perečih razpotjih krščanstva'' ([[1992]]) * ''Slovenski čudež v Argentini I – III'' ([[1992]]) * ''Bog in slovenstvo: versko-kulturni esej'' ([[1993]]) * ''[[Perspektivovci]]'' (Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, [[1995]]) * ''Navzočnost Božjega v slovenskem slikarstvu'' (1996) * ''Krščanstvo, civilna družba in slovenstvo'' (1996) * ''Dialogi. 2, Hudogovori, pogovori'' (s sodelovanjem [[Andrej Rot|Andreja Rota]]) (2001) == Prevodi == * ''György Lukács:'' ''Razkroj uma: Pot iracionalizma od Schellinga do Hitlerja''. [Die Zerstörung der Vernunft] {{COBISS|ID=1106440}} * ''György Lukács: O današnjem pomenu kritičnega realizm''a {{COBISS|ID=570141}} * ''D'Allembert: Uvod v enciklopedijo'' {{COBISS|ID=849416}} == Knjige o njem == * Marjan Rožanc: ''Travma Tarasa Kermaunerja'', Sodobni slovenski esej. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 * Andrej Inkret: ''Novi spomini na branje'', Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980 {{COBISS|ID=4851457}} * Franček Bohanec: ''Živa stvarnost'', Maribor: Obzorja, 1983 {{COBISS|ID=24316679}} * Marjan Dolgan: ''Slovenski literarni programi in manifesti'', Fanfare in tihotapci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990 {{COBISS|ID=20253696}} * Lev Kreft: ''Zjeban od Absolutnega: Perspektivovci in perspektivaši: portret skupine'' (predgovor Taras Kermauner), 1998 * ''Taras Kermauner'': ''History of literature, League of communists of Slovenia, Poljane Grammar School, University of Ljubljana'' / Lambert M. Surhone, Miriam T. Timpledon, Susan F. Marseken (ed.), 2010 * ''Taras Kermauner - simpozij '': zbornik, oktober 2009 (ur. Mitja Čander, Sanja Grobovšek), 2010 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mladina.si/tednik/200523/clanek/slo-intervju--svetlana_vasovic/ ''Mladina'': intervju Svetlane Vasović s Tarasom Kermaunerjem (6. junij 2005). ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071023095325/http://mladina.si/tednik/200523/clanek/slo-intervju--svetlana_vasovic/ |date=2007-10-23 }} * [http://www.kermauner.org/ Kermauner.net] * [http://videolectures.net/ff07_kermauner_spp/ Taras Kermuaner, Povojna slovenska politična dramatika (video posnetek predavanja na FF maja 2007). ] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/dr-taras-kermauner/ Oddaja RTV Slovenija: Intervju z dr. Tarasom Kermaunerjem. ] * [http://www.mladina.si/tednik/200816/clanek/slo-intervju--marcel_stefancic_jr__deja_crnovic/ ''Mladina'': intervju Marcela Štefančiča jr. in Deje Crnović s Tarasom Kermaunerjem (18. april 2008). ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080429214825/http://www.mladina.si/tednik/200816/clanek/slo-intervju--marcel_stefancic_jr__deja_crnovic/ |date=2008-04-29 }} *[http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=43306 Novica o smrti na RTV Slovenija] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kermauner, Taras}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 6lxemxun3bkb6i6wqeznsxzk52t02vq 6767974 6767973 2026-10-20T22:54:48Z ~2026-44996-51 264415 /* Avtobiografska dela */ 6767974 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Taras Kermauner''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[filozof]], [[esejist]], [[kritik]], [[dramaturg]], * [[13. april]] [[1930]], [[Ljubljana]], † [[11. junij]] [[2008]], Ljubljana. == Življenjepis == Bil je sin zgodovinarja in predvojnega komunističnega aktivista [[Dušan Kermavner|Dušana Kermavnerja]], brat pesnika [[Aleš Kermauner|Aleša Kermavnerja]], oče pesnice [[Aksinja Kermauner|Aksinje Kermauner]], pesnika in [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuha človekovih pravic]] [[Matjaž Hanžek|Matjaža Hanžka]] ter mož dramatičarke [[Alenka Goljevšček Kermauner|Alenke Goljevšček]]. V času med vojno je obiskoval [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] in se športno udejstvoval (4. mesto v metu diska v Jugoslaviji). Po [[matura|maturi]] se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]], smer [[filozofija]], kjer je leta 1954 diplomiral. Leto dni je bil na izpopolnjevanju v [[Pariz]]u, med letoma 1955 in 1958 pa je bil [[asistent]] pri stolici za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a mu [[Boris Ziherl]] ni podaljšal staža in je ostal brez zaposlitve, podobno kot malo kasneje njegov vrstnik [[Veljko Rus]]. Bil je eden voditeljev t. i. kritične generacije (poleg njega mdr. še [[Primož Kozak]], [[Dominik Smole]], ...), ki se je kot prva povojna generacija poskušala osamosvojiti od politično-ideološkega diktata, kar je najbolj občutil njegov mlajši kolega [[Jože Pučnik]], ki je takrat pristal v zaporu. Med letoma 1958 in 1960 je proti Tarasu Kermaunerju potekala preiskava zaradi suma sovražne propagande; leta 1959 je bil nekaj dni zaprt (poleg [[Vital Klabus|Vitala Klabusa]] in [[Veno Taufer|Vena Tauferja]]) zaradi neprijavljenega javnega predavanja. Od leta 1966 do 1969 je bil kot [[uradnik]] zaposlen na Izvršnem svetu SRS, večino časa pa je deloval kot [[svobodni književnik]]. Za kratek čas je leta 1970 opravljal funkcijo [[ravnatelj]]a ljubljanske [[Drama SNG|Drame SNG]]. Bil je sourednik [[Perspektive|''Perspektiv'']] in tudi drugih sorodnih revij, v 80. letih mdr. glavni urednik knjižne zbirke ''Znamenja'' pri Založbi Obzorja v Mariboru. V različnih obdobjih se je intenzivno družil - sprva s "svojo" kritično generacijo, poleg naštetih še [[Marjan Rožanc]], [[Peter Božič]]..., in nekaterimi od sebe starejšimi intelektualci, literati oz. gledališčniki (med katerimi izstopata predvsem [[Ivan Mrak]] in [[Dušan Pirjevec]]), kasneje tudi z nekaterimi najprodornejšimi intelektualci in ustvarjalci iz mlajših generacij. Objavljati je začel leta 1946 v [[Mladinska revija|''Mladinski reviji'']], z uničujočo kritiko [[Anton Ingolič|Ingoličeve]] zbirke novel ''Pred sončnim vzhodom'', nadaljeval v [[Novi svet (revija)|''Novem svetu'']], v petdesetih in šestdesetih letih pa je postal eden vodilnih piscev t. i. [[kritična generacija|kritične generacije]]. Zavzemal se je za svobodo mišljenja ter novejše in avantgardne smeri v umetnosti in [[književnost]]i: [[radikalni kriticizem]] v 50. letih, [[reizem]], [[ludizem]], [[mitizem]] v drugi polovici 60. let, že leta 1982 tudi o [[postmoderna|postmoderni]]. Napisal je veliko interpretacij in analiz [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], spremnih besed h knjigam sodobnih slovenskih avtorjev, sodeloval je pri mnogih slovenskih revijah in objavljal tudi v srbohrvaških časopisih. [[kritika|Kritike]], zlasti veliko [[filmska kritika|filmskih]], je v 50. letih objavljal v ''[[Naši razgledi|Naših razgledih]]'', pozneje še v revijah ''[[Ekran (revija)|Ekran]]'', ''[[Dialogi]]'' idr. Bil je tudi pomemben [[dramaturg]] v vseh slovenskih [[gledališče|gledališčih]], med drugim sodelavec [[gledališče Glej|gledališča Glej]] in eden glavnih ustanoviteljev, voditeljev in režiserjev [[Oder 57|Odra 57]]. Leta 1962 je režiral [[Dane Zajc|Zajčevo]] dramo ''Otroka reke'' in bil dramaturg [[Primož Kozak|Kozakove]] ''Afere''. Le-to je režiral v [[Beograd|beograjskem]] [[Atelje 212|Ateljeju 212]]. Leto kasneje, 1963, je skupaj s [[Franci Križaj|Francijem Križajem]] režiral še Kozakovo dramo ''Dialogi''. Leta 1985 so mu namenili nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]], vendar jo je zavrnil. Prav tako je istega leta zavrnil nagrado za scenarij kratkega filma o [[Edvard Kocbek|Edvardu Kocbeku]]. Drugih nagrad in odlikovanj ni dobil. Leta 1981 je na univerzi v [[Sarajevo|Sarajevu]] doktoriral z razpravo o [[Cankarjeva dramatika|Cankarjevi dramatiki]] in bil 1982 habilitiran v naslov [[redni profesor|rednega univerzitetnega profesorja]] za dramaturgijo na ljubljanski [[AGRFT]]. Izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta 1991, redni pa 1995. Živel je v vasi [[Avber]] na [[Kras]]u in se ni udeleževal javnega življenja. V zadnjem obdobju, malo pred svojo smrtjo, se je po dolgih letih odsotnosti spet vrnil v javnost, mdr. s TV-intervjujem, kolumnami na zadnji strani Sobotne priloge Dela in podpori stanki [[Zares]] pod vodstvom [[Gregor Golobič|Gregorja Golobiča]] na parlamentarnih volitvah. == Delo == Taras Kermauner je pisal veliko člankov o [[film]]u, [[glasba|glasbi]], [[slikarstvo|slikarstvu]], [[kultura|kulturi]], [[politika|politiki]], [[Filozofija|filozofske razprave]], razprave o [[lirika|liriki]], [[proza|prozi]] in predvsem [[dramatika|dramatiki]], največ pa se je ukvarjal z [[literarna zgodovina|literarno zgodovino]], [[literarna teorija|literarno teorijo]] in [[literarna kritika|literarno kritiko]] ter [[Esejistka|esejistiko]], predvsem v revijah ''[[Beseda (revija)|Beseda]]'', [[Revija 57|''Revija 57'']], ''[[Perspektive]]'', [[Nova revija|''Novi reviji'']], pa tudi ''Most'' itd. Njegova glavna preokupacija je bila analiza sveta in človeka skozi [[slovenska književnost|slovensko literaturo]], zlasti skozi [[slovenska dramatika|slovensko dramatiko]], o čemer je napisal več kot 100 knjig (vseh njegovih knjig je kar okoli 150) pod skupnim naslovom [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|''Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike'']]. Njegova obsežna [[bibliografija]] (do leta 2000, sestavil [[Martin Grum]]) je objavljena v knjigi ''Geometrija redov, 3: Vidiki'' ([[2000]]). === Knjige o dramatiki === * [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki]] * ''Trojni ples smrti ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski drami'' ([[1968]]) * ''Od eksistence do vloge'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=2253057}} * ''Radikalnost in zavrtost – slovenski kulturni arhetip'' ([[1975]]) {{COBISS|ID=8812289}} * ''Infantilni demon: studije o evropskoj drami'' (v srbohrvaščini, [[1975]]) {{COBISS|ID=9827329}} * ''Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki'' ([[1975]]) {{COBISS|ID=8630017}} * ''Od igre do telesa'' ([[1976]]) {{COBISS|ID=2256897}} *''Mesec dni z Ivanom Cankarjem, Martinom Kačurjem in Tarasom Kermaunerjem'' (1976) * ''Besede in dogodek'' ([[1978]]) {{COBISS|ID=2635265}} * ''Dialektika ideje – Od skrivnosti do jezika'' ([[1978]]) {{COBISS|ID=11053313}} * ''Cankarjeva dramatika'' ([[1981]]) * ''Drama, gledališče in družba: sociološka analiza literarnih ideologij v slovenski dramatiki'' ([[1983|1983)]]{{COBISS|ID=2636289}} * ''Med hlapčevstvom in samobitnostjo: sociološko-politološka analiza slovenstva v slovenski dramatiki'' ([[1986]]) {{COBISS|ID=17006081}} * ''Slovenska dramatika 20. let 20. stoletja'' ([[1988]]) * ''Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki'' ([[1988]]) {{COBISS|ID=4021760}} * ''Kristus in Dioniz: razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletja'' ([[1990]]) {{COBISS|ID=21046784}} * ''Majcnova dramatika I, II'' ([[1992]]) {{COBISS|ID=27979008}} * ''Od bratovstva k bratomoru I, II'' ([[1993]], [[1995]]) {{COBISS|ID=37206528}} * ''Slovenski plemenski junaki – Tugomer I, II, III'' ([[1994]], [[1996]], [[1997]]){{COBISS|ID=46909952}} * ''Pravica do oblasti'' (1995) * ''Zbogom zvezde'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=56489472}} * ''Blagor blata'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=60867840}} * ''Blagor blata II: Rdeče zlata zgodovina'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=62332672}} * ''Blagor blata III: Bratovski objem blata'' ([[1997]]) {{COBISS|ID=65146624}} * ''Trije despotje I: Diktator Aleksander Veliki'' ([[1997]]) {{COBISS|ID=66718208}} * ''Trije despotje II: Grof Tahi in Škof Hren'' (1997) ''{{COBISS|ID=67181312}}'' * ''Dramatika slovenske politične emigracije 1-7'' (1997-2002) * ''Slovenski plemenski junaki - Črtomir I, II'' (1997, 1999) * ''Klerikalizem in liberalizem'' ([[1998]]) {{COBISS|ID=74552576}} * ''Duhovniki, meščani, delavci'' ''1-4'' (1998) * ''Svetost, čudež, žrtev I'' ([[1998]]) {{COBISS|ID=76486656}} * ''Porajanje levice-desnice 1-3'' (1999, 2001) * ''Današnja slovenska dramatika I: Obračun med vrati'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=107669248}} * ''Današnja slovenska dramatika II: Komentarji'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=108123392}} * ''Paradoks odreševanja'' - tretja v podnizu ''Dramatike slovenske politične emigracije'' (2001) * ''Današnja slovenska dramatika 4'', ''Zgodovina Lipicanije I, II'' (2001) ''Pravica in kazen, Užaljeni zasebnik'' * ''Čitalniška dramatika'' [[2001|(2001]]) {{COBISS|ID=114262528}} * ''Detelova dramatika'' [[2002|(2002)]] {{COBISS|ID=119047680}} * ''Kreftova dramatika v kontekstu; 1: Uvod in načrt; 2: Volčji ali zimzeleni čas?'' [Elektronski vir] [[2004|(2004)]] {{COBISS|ID=217426176}} {{COBISS|ID=217425920}} * ''Eseji, pisma, portret, 2: Predavanja'' [Elektronski vir] [[2004|(2004]]) {{COBISS|ID=217426688}} * [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-SYJVWXVU.pdf ''Današnja slovenska dramatika, 5: Let na dno''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160314141930/http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-SYJVWXVU.pdf |date=2016-03-14 }} [[2005|(2005]]) [Elektronski vir] {{COBISS|ID=223048960}} * [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-Q4BE5FC5.pdf ''Zgodba o narodu, 1: Slovenski narod se poraja''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315224154/http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-Q4BE5FC5.pdf |date=2016-03-15 }} [[2006|(2006)]] [Elektronski vir] {{COBISS|ID=224865280}} * ''O enem izmed vidikov moje literarne zgodovine (s posebnim oziroma na slovensko dramatiko)'' (separat, 2006) * ''Drama (maša?) Ivana Mraka: Mrakova dramatika'' (2007) * ''O politični slovenski dramatiki (nepolitik o politiki razmišljajočim prijateljem)'' (2007) * ''Demokracija kot odprt problem - v luči slovenske dramatike'' (2007) *''Pohod in polom zgodovine 1-2'' (2007) *[[Med gledališčem in fikcijo|''Med gledališčem in fikcijo'']] (2007) *[[Med dramatiko in spominom|''Med dramatiko in spominom'']] (2008) === Knjige o poeziji === * ''Na poti k niču in reči: porajanje reizma v povojni slovenski poeziji'' ([[1968]]) {{COBISS|ID=4511488}} * ''Natura in intima'' ([[1969]]) {{COBISS|ID=1717256}} * ''Izročilo in razkroj ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski poeziji'' ([[1970]]) {{COBISS|ID=1717512}} * ''Strukture v poeziji: raziskava pomenske strukturalne mreže'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=2962945}} * ''Dileme sodobnega slovenskega pesništva'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=6904321}} * ''Avantgardni pesnik pred sodiščem'' ([[1972]]) {{COBISS|ID=2453761}} * ''Poezija slovenskega zahoda I, II, III'' ([[1990]], [[1991]], [[1993]]) * ''Ogenj, ki prečiščuje: razprava o Balantičevi poeziji'' ([[1991]]) {{COBISS|ID=28164352}} * ''Anatomija poezije: izbrani spisi Tarasa Kermaunerja o povojni slovenski poeziji'' (izbor, uvod in komentarji Ivo Svetina, 2013) === Knjige o prozi === * ''Zgodba o živi zdajšnjosti'' ([[1975]]) * ''Družbena razveza: sociološko in etično naravnani eseji o povojni slovenski prozi'' ([[1982]]) * ''Primerjava med dvema novelama: med Primoža Kozaka Ano in Edvarda Kocbeka Črno orhidejo'' (separat, 2006) === Avtobiografska dela === * ''[[Staja pod Poncami]]'' ([[1979]]) * ''[[Zdrobljena zrcala]]'' ([[1981]]) * ''Mala odisejada slovenskog intelektualca'' (Zagreb, 1983) * ''[[Sreča in gnus]] ali kako kritično razumeti nastanek osebnosti'' ([[1984]]) * ''[[Med prijatelji, med sovražniki]]: novi dnevnik 1982 I'' ([[1986]]) * ''[[Zadnje srečanje]]'' ([[1990]]) * ''[[Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem]]'' [[2002|(2002]]) * ''[[Navzkrižna srečavanja]] (spomini, portreti, analize)'' (2008) * ''[[Po(ne)srečena srečavanja]]'' (2009) === Esejistična in druga dela === * ''Struktura in zgodovina'' ([[1969]]) * ''Menuet municijom: eseji o savremenoj slovenačkoj književnosti'' (Sarajevo, 1976, prevod in spremna beseda [[Juraj Martinović]]) * ''Lastne podobe, obremenjene z zanosnim samoobtoževanjem'' ([[1979]]) * ''Žrec avangarde i njezin grobar'' (v srbohrvaščini, Zagreb, [[1980]]) * ''Iskanje Boga: predavanja o poti k Bogu'' ([[1988]]) * ''Kako Slovence vrniti h kulturi'' (esej, ki je v letu 1989 izhajal v podlistkih v reviji ''[[Srce in oko]]'') * ''Pisma slovenskemu prijatelju'' ([[1989]], v soavtorstvu z z [[Matjaž Kmecl|Matjažem Kmeclom]]) * ''Pisma srbskemu prijatelju'' ([[1989]], v soavtorstvu z [[Ljubomir Tadić|Ljubomirjem Tadićem]]) * ''Slovenska kultura in versko izkustvo'' ([[1991]]) * Krščanske dogme - s stališča krščanskega intelektualca (''[[Teorija in praksa]]'', št. 3/4, 1991) * ''Dvanajst predavanj o perečih razpotjih krščanstva'' ([[1992]]) * ''Slovenski čudež v Argentini I – III'' ([[1992]]) * ''Bog in slovenstvo: versko-kulturni esej'' ([[1993]]) * ''[[Perspektivovci]]'' (Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, [[1995]]) * ''Navzočnost Božjega v slovenskem slikarstvu'' (1996) * ''Krščanstvo, civilna družba in slovenstvo'' (1996) * ''Dialogi. 2, Hudogovori, pogovori'' (s sodelovanjem [[Andrej Rot|Andreja Rota]]) (2001) == Prevodi == * ''György Lukács:'' ''Razkroj uma: Pot iracionalizma od Schellinga do Hitlerja''. [Die Zerstörung der Vernunft] {{COBISS|ID=1106440}} * ''György Lukács: O današnjem pomenu kritičnega realizm''a {{COBISS|ID=570141}} * ''D'Allembert: Uvod v enciklopedijo'' {{COBISS|ID=849416}} == Knjige o njem == * Marjan Rožanc: ''Travma Tarasa Kermaunerja'', Sodobni slovenski esej. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 * Andrej Inkret: ''Novi spomini na branje'', Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980 {{COBISS|ID=4851457}} * Franček Bohanec: ''Živa stvarnost'', Maribor: Obzorja, 1983 {{COBISS|ID=24316679}} * Marjan Dolgan: ''Slovenski literarni programi in manifesti'', Fanfare in tihotapci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990 {{COBISS|ID=20253696}} * Lev Kreft: ''Zjeban od Absolutnega: Perspektivovci in perspektivaši: portret skupine'' (predgovor Taras Kermauner), 1998 * ''Taras Kermauner'': ''History of literature, League of communists of Slovenia, Poljane Grammar School, University of Ljubljana'' / Lambert M. Surhone, Miriam T. Timpledon, Susan F. Marseken (ed.), 2010 * ''Taras Kermauner - simpozij '': zbornik, oktober 2009 (ur. Mitja Čander, Sanja Grobovšek), 2010 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mladina.si/tednik/200523/clanek/slo-intervju--svetlana_vasovic/ ''Mladina'': intervju Svetlane Vasović s Tarasom Kermaunerjem (6. junij 2005). ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071023095325/http://mladina.si/tednik/200523/clanek/slo-intervju--svetlana_vasovic/ |date=2007-10-23 }} * [http://www.kermauner.org/ Kermauner.net] * [http://videolectures.net/ff07_kermauner_spp/ Taras Kermuaner, Povojna slovenska politična dramatika (video posnetek predavanja na FF maja 2007). ] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/dr-taras-kermauner/ Oddaja RTV Slovenija: Intervju z dr. Tarasom Kermaunerjem. ] * [http://www.mladina.si/tednik/200816/clanek/slo-intervju--marcel_stefancic_jr__deja_crnovic/ ''Mladina'': intervju Marcela Štefančiča jr. in Deje Crnović s Tarasom Kermaunerjem (18. april 2008). ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080429214825/http://www.mladina.si/tednik/200816/clanek/slo-intervju--marcel_stefancic_jr__deja_crnovic/ |date=2008-04-29 }} *[http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=43306 Novica o smrti na RTV Slovenija] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kermauner, Taras}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 7d1okhocqhrkd8qnlpmepo6k492qwlr 6767975 6767974 2026-10-20T22:56:15Z ~2026-44996-51 264415 /* Knjige o poeziji */ 6767975 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Taras Kermauner''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[filozof]], [[esejist]], [[kritik]], [[dramaturg]], * [[13. april]] [[1930]], [[Ljubljana]], † [[11. junij]] [[2008]], Ljubljana. == Življenjepis == Bil je sin zgodovinarja in predvojnega komunističnega aktivista [[Dušan Kermavner|Dušana Kermavnerja]], brat pesnika [[Aleš Kermauner|Aleša Kermavnerja]], oče pesnice [[Aksinja Kermauner|Aksinje Kermauner]], pesnika in [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuha človekovih pravic]] [[Matjaž Hanžek|Matjaža Hanžka]] ter mož dramatičarke [[Alenka Goljevšček Kermauner|Alenke Goljevšček]]. V času med vojno je obiskoval [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] in se športno udejstvoval (4. mesto v metu diska v Jugoslaviji). Po [[matura|maturi]] se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]], smer [[filozofija]], kjer je leta 1954 diplomiral. Leto dni je bil na izpopolnjevanju v [[Pariz]]u, med letoma 1955 in 1958 pa je bil [[asistent]] pri stolici za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a mu [[Boris Ziherl]] ni podaljšal staža in je ostal brez zaposlitve, podobno kot malo kasneje njegov vrstnik [[Veljko Rus]]. Bil je eden voditeljev t. i. kritične generacije (poleg njega mdr. še [[Primož Kozak]], [[Dominik Smole]], ...), ki se je kot prva povojna generacija poskušala osamosvojiti od politično-ideološkega diktata, kar je najbolj občutil njegov mlajši kolega [[Jože Pučnik]], ki je takrat pristal v zaporu. Med letoma 1958 in 1960 je proti Tarasu Kermaunerju potekala preiskava zaradi suma sovražne propagande; leta 1959 je bil nekaj dni zaprt (poleg [[Vital Klabus|Vitala Klabusa]] in [[Veno Taufer|Vena Tauferja]]) zaradi neprijavljenega javnega predavanja. Od leta 1966 do 1969 je bil kot [[uradnik]] zaposlen na Izvršnem svetu SRS, večino časa pa je deloval kot [[svobodni književnik]]. Za kratek čas je leta 1970 opravljal funkcijo [[ravnatelj]]a ljubljanske [[Drama SNG|Drame SNG]]. Bil je sourednik [[Perspektive|''Perspektiv'']] in tudi drugih sorodnih revij, v 80. letih mdr. glavni urednik knjižne zbirke ''Znamenja'' pri Založbi Obzorja v Mariboru. V različnih obdobjih se je intenzivno družil - sprva s "svojo" kritično generacijo, poleg naštetih še [[Marjan Rožanc]], [[Peter Božič]]..., in nekaterimi od sebe starejšimi intelektualci, literati oz. gledališčniki (med katerimi izstopata predvsem [[Ivan Mrak]] in [[Dušan Pirjevec]]), kasneje tudi z nekaterimi najprodornejšimi intelektualci in ustvarjalci iz mlajših generacij. Objavljati je začel leta 1946 v [[Mladinska revija|''Mladinski reviji'']], z uničujočo kritiko [[Anton Ingolič|Ingoličeve]] zbirke novel ''Pred sončnim vzhodom'', nadaljeval v [[Novi svet (revija)|''Novem svetu'']], v petdesetih in šestdesetih letih pa je postal eden vodilnih piscev t. i. [[kritična generacija|kritične generacije]]. Zavzemal se je za svobodo mišljenja ter novejše in avantgardne smeri v umetnosti in [[književnost]]i: [[radikalni kriticizem]] v 50. letih, [[reizem]], [[ludizem]], [[mitizem]] v drugi polovici 60. let, že leta 1982 tudi o [[postmoderna|postmoderni]]. Napisal je veliko interpretacij in analiz [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], spremnih besed h knjigam sodobnih slovenskih avtorjev, sodeloval je pri mnogih slovenskih revijah in objavljal tudi v srbohrvaških časopisih. [[kritika|Kritike]], zlasti veliko [[filmska kritika|filmskih]], je v 50. letih objavljal v ''[[Naši razgledi|Naših razgledih]]'', pozneje še v revijah ''[[Ekran (revija)|Ekran]]'', ''[[Dialogi]]'' idr. Bil je tudi pomemben [[dramaturg]] v vseh slovenskih [[gledališče|gledališčih]], med drugim sodelavec [[gledališče Glej|gledališča Glej]] in eden glavnih ustanoviteljev, voditeljev in režiserjev [[Oder 57|Odra 57]]. Leta 1962 je režiral [[Dane Zajc|Zajčevo]] dramo ''Otroka reke'' in bil dramaturg [[Primož Kozak|Kozakove]] ''Afere''. Le-to je režiral v [[Beograd|beograjskem]] [[Atelje 212|Ateljeju 212]]. Leto kasneje, 1963, je skupaj s [[Franci Križaj|Francijem Križajem]] režiral še Kozakovo dramo ''Dialogi''. Leta 1985 so mu namenili nagrado [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]], vendar jo je zavrnil. Prav tako je istega leta zavrnil nagrado za scenarij kratkega filma o [[Edvard Kocbek|Edvardu Kocbeku]]. Drugih nagrad in odlikovanj ni dobil. Leta 1981 je na univerzi v [[Sarajevo|Sarajevu]] doktoriral z razpravo o [[Cankarjeva dramatika|Cankarjevi dramatiki]] in bil 1982 habilitiran v naslov [[redni profesor|rednega univerzitetnega profesorja]] za dramaturgijo na ljubljanski [[AGRFT]]. Izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta 1991, redni pa 1995. Živel je v vasi [[Avber]] na [[Kras]]u in se ni udeleževal javnega življenja. V zadnjem obdobju, malo pred svojo smrtjo, se je po dolgih letih odsotnosti spet vrnil v javnost, mdr. s TV-intervjujem, kolumnami na zadnji strani Sobotne priloge Dela in podpori stanki [[Zares]] pod vodstvom [[Gregor Golobič|Gregorja Golobiča]] na parlamentarnih volitvah. == Delo == Taras Kermauner je pisal veliko člankov o [[film]]u, [[glasba|glasbi]], [[slikarstvo|slikarstvu]], [[kultura|kulturi]], [[politika|politiki]], [[Filozofija|filozofske razprave]], razprave o [[lirika|liriki]], [[proza|prozi]] in predvsem [[dramatika|dramatiki]], največ pa se je ukvarjal z [[literarna zgodovina|literarno zgodovino]], [[literarna teorija|literarno teorijo]] in [[literarna kritika|literarno kritiko]] ter [[Esejistka|esejistiko]], predvsem v revijah ''[[Beseda (revija)|Beseda]]'', [[Revija 57|''Revija 57'']], ''[[Perspektive]]'', [[Nova revija|''Novi reviji'']], pa tudi ''Most'' itd. Njegova glavna preokupacija je bila analiza sveta in človeka skozi [[slovenska književnost|slovensko literaturo]], zlasti skozi [[slovenska dramatika|slovensko dramatiko]], o čemer je napisal več kot 100 knjig (vseh njegovih knjig je kar okoli 150) pod skupnim naslovom [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|''Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike'']]. Njegova obsežna [[bibliografija]] (do leta 2000, sestavil [[Martin Grum]]) je objavljena v knjigi ''Geometrija redov, 3: Vidiki'' ([[2000]]). === Knjige o dramatiki === * [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki|Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki]] * ''Trojni ples smrti ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski drami'' ([[1968]]) * ''Od eksistence do vloge'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=2253057}} * ''Radikalnost in zavrtost – slovenski kulturni arhetip'' ([[1975]]) {{COBISS|ID=8812289}} * ''Infantilni demon: studije o evropskoj drami'' (v srbohrvaščini, [[1975]]) {{COBISS|ID=9827329}} * ''Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki'' ([[1975]]) {{COBISS|ID=8630017}} * ''Od igre do telesa'' ([[1976]]) {{COBISS|ID=2256897}} *''Mesec dni z Ivanom Cankarjem, Martinom Kačurjem in Tarasom Kermaunerjem'' (1976) * ''Besede in dogodek'' ([[1978]]) {{COBISS|ID=2635265}} * ''Dialektika ideje – Od skrivnosti do jezika'' ([[1978]]) {{COBISS|ID=11053313}} * ''Cankarjeva dramatika'' ([[1981]]) * ''Drama, gledališče in družba: sociološka analiza literarnih ideologij v slovenski dramatiki'' ([[1983|1983)]]{{COBISS|ID=2636289}} * ''Med hlapčevstvom in samobitnostjo: sociološko-politološka analiza slovenstva v slovenski dramatiki'' ([[1986]]) {{COBISS|ID=17006081}} * ''Slovenska dramatika 20. let 20. stoletja'' ([[1988]]) * ''Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki'' ([[1988]]) {{COBISS|ID=4021760}} * ''Kristus in Dioniz: razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletja'' ([[1990]]) {{COBISS|ID=21046784}} * ''Majcnova dramatika I, II'' ([[1992]]) {{COBISS|ID=27979008}} * ''Od bratovstva k bratomoru I, II'' ([[1993]], [[1995]]) {{COBISS|ID=37206528}} * ''Slovenski plemenski junaki – Tugomer I, II, III'' ([[1994]], [[1996]], [[1997]]){{COBISS|ID=46909952}} * ''Pravica do oblasti'' (1995) * ''Zbogom zvezde'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=56489472}} * ''Blagor blata'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=60867840}} * ''Blagor blata II: Rdeče zlata zgodovina'' ([[1996]]) {{COBISS|ID=62332672}} * ''Blagor blata III: Bratovski objem blata'' ([[1997]]) {{COBISS|ID=65146624}} * ''Trije despotje I: Diktator Aleksander Veliki'' ([[1997]]) {{COBISS|ID=66718208}} * ''Trije despotje II: Grof Tahi in Škof Hren'' (1997) ''{{COBISS|ID=67181312}}'' * ''Dramatika slovenske politične emigracije 1-7'' (1997-2002) * ''Slovenski plemenski junaki - Črtomir I, II'' (1997, 1999) * ''Klerikalizem in liberalizem'' ([[1998]]) {{COBISS|ID=74552576}} * ''Duhovniki, meščani, delavci'' ''1-4'' (1998) * ''Svetost, čudež, žrtev I'' ([[1998]]) {{COBISS|ID=76486656}} * ''Porajanje levice-desnice 1-3'' (1999, 2001) * ''Današnja slovenska dramatika I: Obračun med vrati'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=107669248}} * ''Današnja slovenska dramatika II: Komentarji'' ([[2000]]) {{COBISS|ID=108123392}} * ''Paradoks odreševanja'' - tretja v podnizu ''Dramatike slovenske politične emigracije'' (2001) * ''Današnja slovenska dramatika 4'', ''Zgodovina Lipicanije I, II'' (2001) ''Pravica in kazen, Užaljeni zasebnik'' * ''Čitalniška dramatika'' [[2001|(2001]]) {{COBISS|ID=114262528}} * ''Detelova dramatika I'' [[2002|(2002)]] {{COBISS|ID=119047680}} * ''Kreftova dramatika v kontekstu; 1: Uvod in načrt; 2: Volčji ali zimzeleni čas?'' [Elektronski vir] [[2004|(2004)]] {{COBISS|ID=217426176}} {{COBISS|ID=217425920}} * ''Eseji, pisma, portret, 2: Predavanja'' [Elektronski vir] [[2004|(2004]]) {{COBISS|ID=217426688}} * [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-SYJVWXVU.pdf ''Današnja slovenska dramatika, 5: Let na dno''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160314141930/http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-SYJVWXVU.pdf |date=2016-03-14 }} [[2005|(2005]]) [Elektronski vir] {{COBISS|ID=223048960}} * [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-Q4BE5FC5.pdf ''Zgodba o narodu, 1: Slovenski narod se poraja''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315224154/http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-Q4BE5FC5.pdf |date=2016-03-15 }} [[2006|(2006)]] [Elektronski vir] {{COBISS|ID=224865280}} * ''O enem izmed vidikov moje literarne zgodovine (s posebnim oziroma na slovensko dramatiko)'' (separat, 2006) * ''Drama (maša?) Ivana Mraka: Mrakova dramatika'' (2007) * ''O politični slovenski dramatiki (nepolitik o politiki razmišljajočim prijateljem)'' (2007) * ''Demokracija kot odprt problem - v luči slovenske dramatike'' (2007) *''Pohod in polom zgodovine 1-2'' (2007) *[[Med gledališčem in fikcijo|''Med gledališčem in fikcijo'']] (2007) *[[Med dramatiko in spominom|''Med dramatiko in spominom'']] (2008) === Knjige o poeziji === * ''Na poti k niču in reči: porajanje reizma v povojni slovenski poeziji'' ([[1968]]) {{COBISS|ID=4511488}} * ''Natura in intima'' ([[1969]]) {{COBISS|ID=1717256}} * ''Izročilo in razkroj ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski poeziji'' ([[1970]]) {{COBISS|ID=1717512}} * ''Strukture v poeziji: raziskava pomenske strukturalne mreže'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=2962945}} * ''Dileme sodobnega slovenskega pesništva'' ([[1971]]) {{COBISS|ID=6904321}} * ''Avantgardni pesnik pred sodiščem'' ([[1972]]) {{COBISS|ID=2453761}} * ''Poezija slovenskega zahoda I, II, III'' ([[1990]], [[1991]], [[1993]]) * ''Ogenj, ki prečiščuje: razprava o Balantičevi poeziji'' ([[1991]]) {{COBISS|ID=28164352}} * ''Anatomija poezije: izbrani spisi Tarasa Kermaunerja o povojni slovenski poeziji'' (izbor, uvod in komentarji Ivo Svetina, 2013) === Knjige o prozi === * ''Zgodba o živi zdajšnjosti'' ([[1975]]) * ''Družbena razveza: sociološko in etično naravnani eseji o povojni slovenski prozi'' ([[1982]]) * ''Primerjava med dvema novelama: med Primoža Kozaka Ano in Edvarda Kocbeka Črno orhidejo'' (separat, 2006) === Avtobiografska dela === * ''[[Staja pod Poncami]]'' ([[1979]]) * ''[[Zdrobljena zrcala]]'' ([[1981]]) * ''Mala odisejada slovenskog intelektualca'' (Zagreb, 1983) * ''[[Sreča in gnus]] ali kako kritično razumeti nastanek osebnosti'' ([[1984]]) * ''[[Med prijatelji, med sovražniki]]: novi dnevnik 1982 I'' ([[1986]]) * ''[[Zadnje srečanje]]'' ([[1990]]) * ''[[Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem]]'' [[2002|(2002]]) * ''[[Navzkrižna srečavanja]] (spomini, portreti, analize)'' (2008) * ''[[Po(ne)srečena srečavanja]]'' (2009) === Esejistična in druga dela === * ''Struktura in zgodovina'' ([[1969]]) * ''Menuet municijom: eseji o savremenoj slovenačkoj književnosti'' (Sarajevo, 1976, prevod in spremna beseda [[Juraj Martinović]]) * ''Lastne podobe, obremenjene z zanosnim samoobtoževanjem'' ([[1979]]) * ''Žrec avangarde i njezin grobar'' (v srbohrvaščini, Zagreb, [[1980]]) * ''Iskanje Boga: predavanja o poti k Bogu'' ([[1988]]) * ''Kako Slovence vrniti h kulturi'' (esej, ki je v letu 1989 izhajal v podlistkih v reviji ''[[Srce in oko]]'') * ''Pisma slovenskemu prijatelju'' ([[1989]], v soavtorstvu z z [[Matjaž Kmecl|Matjažem Kmeclom]]) * ''Pisma srbskemu prijatelju'' ([[1989]], v soavtorstvu z [[Ljubomir Tadić|Ljubomirjem Tadićem]]) * ''Slovenska kultura in versko izkustvo'' ([[1991]]) * Krščanske dogme - s stališča krščanskega intelektualca (''[[Teorija in praksa]]'', št. 3/4, 1991) * ''Dvanajst predavanj o perečih razpotjih krščanstva'' ([[1992]]) * ''Slovenski čudež v Argentini I – III'' ([[1992]]) * ''Bog in slovenstvo: versko-kulturni esej'' ([[1993]]) * ''[[Perspektivovci]]'' (Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, [[1995]]) * ''Navzočnost Božjega v slovenskem slikarstvu'' (1996) * ''Krščanstvo, civilna družba in slovenstvo'' (1996) * ''Dialogi. 2, Hudogovori, pogovori'' (s sodelovanjem [[Andrej Rot|Andreja Rota]]) (2001) == Prevodi == * ''György Lukács:'' ''Razkroj uma: Pot iracionalizma od Schellinga do Hitlerja''. [Die Zerstörung der Vernunft] {{COBISS|ID=1106440}} * ''György Lukács: O današnjem pomenu kritičnega realizm''a {{COBISS|ID=570141}} * ''D'Allembert: Uvod v enciklopedijo'' {{COBISS|ID=849416}} == Knjige o njem == * Marjan Rožanc: ''Travma Tarasa Kermaunerja'', Sodobni slovenski esej. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 * Andrej Inkret: ''Novi spomini na branje'', Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980 {{COBISS|ID=4851457}} * Franček Bohanec: ''Živa stvarnost'', Maribor: Obzorja, 1983 {{COBISS|ID=24316679}} * Marjan Dolgan: ''Slovenski literarni programi in manifesti'', Fanfare in tihotapci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990 {{COBISS|ID=20253696}} * Lev Kreft: ''Zjeban od Absolutnega: Perspektivovci in perspektivaši: portret skupine'' (predgovor Taras Kermauner), 1998 * ''Taras Kermauner'': ''History of literature, League of communists of Slovenia, Poljane Grammar School, University of Ljubljana'' / Lambert M. Surhone, Miriam T. Timpledon, Susan F. Marseken (ed.), 2010 * ''Taras Kermauner - simpozij '': zbornik, oktober 2009 (ur. Mitja Čander, Sanja Grobovšek), 2010 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mladina.si/tednik/200523/clanek/slo-intervju--svetlana_vasovic/ ''Mladina'': intervju Svetlane Vasović s Tarasom Kermaunerjem (6. junij 2005). ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071023095325/http://mladina.si/tednik/200523/clanek/slo-intervju--svetlana_vasovic/ |date=2007-10-23 }} * [http://www.kermauner.org/ Kermauner.net] * [http://videolectures.net/ff07_kermauner_spp/ Taras Kermuaner, Povojna slovenska politična dramatika (video posnetek predavanja na FF maja 2007). ] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/dr-taras-kermauner/ Oddaja RTV Slovenija: Intervju z dr. Tarasom Kermaunerjem. ] * [http://www.mladina.si/tednik/200816/clanek/slo-intervju--marcel_stefancic_jr__deja_crnovic/ ''Mladina'': intervju Marcela Štefančiča jr. in Deje Crnović s Tarasom Kermaunerjem (18. april 2008). ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080429214825/http://www.mladina.si/tednik/200816/clanek/slo-intervju--marcel_stefancic_jr__deja_crnovic/ |date=2008-04-29 }} *[http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=43306 Novica o smrti na RTV Slovenija] {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kermauner, Taras}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] f67wqa217nep7te8g2ub89s0904mr87 0 112265 6768009 6702281 2026-10-21T06:28:14Z Upwinxp 126544 v -> na Gornjem Seniku 6768009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Marijinega obiskanja | fullname = | image =<!-- WD --> | imagealt = Cerkev Marijinega obiskanja v Markovcih | caption = Cerkev Marijinega obiskanja v Markovcih | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveta Marija]] | side altars = | relics = | status = [[Župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Markovci|Markovci]] | deanery = [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | diocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Markovci - Cerkev Marijinega obiskanja | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 29. marec 1991 | refšt=3168 | lokacija = [[Markovci, Šalovci|Markovci]] | občina = Šalovci <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} {{drugipomeni3|Cerkev Marijinega obiskanja}} '''[[cerkev (zgradba)|Cerkev]]''' '''[[Devica Marija|Marijinega obiskanja]]''' je v kraju [[Markovci, Šalovci|Markovci]] in [[občina Šalovci|občini Šalovci]]. Spada v [[župnija Markovci|župnijo Markovci]]. == Zgodovina župnije == V Markovcih je bila [[Župnijska cerkev|župnija]] že v [[srednji vek|srednjem veku]]. To vemo po stenskem [[tabernakelj|tabernaklju]], ki ga je imela prvotna cerkev. Po stari navadi je bil vzidan v [[sever]]no steno. Po tem tabernaklju se ugotovi, da je bila markovska cerkev prvotno župnijska in iz obdobja, ko so bili v navadi še stenski tabernaklji. Sedanje tabernaklje je predpisal tridentinski [[koncil]] iz let [[1454]] - [[1563]]. Župnija Markovci se omenja že [[1669]]. leta, vendar sedež le-te ni bil vseskozi v Markovcih. Do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko je [[državna meja]] razdelila župnijo, so vanjo spadale tele vasi: [[Čepinci]], [[Markovci, Šalovci|Markovci]], [[Martinje]], [[Trdkova]] in [[Gornji Senik]], ki je odtlej na [[madžarska|madžarski]] strani. Da je bila v Markovcih prej [[cerkev (zgradba)|cerkev]] kot pa na Gornjem Seniku, je razvidno iz vizitacijskega zapisnika iz leta [[1698]], kjer piše, da je na Gornjem Seniku podružnična cerkvica markovske župnije. Tamkajšnja cerkvica je bila posvečena sv. Janezu Krstniku, markovska pa Marijinemu obiskanju. Zgodovinski viri vse tja do konca [[19. stoletje|19. stoletja]] navajajo župnijo v Čepincih. Neke vrste pojasnilo je v vizitacijskem zapisniku, kjer piše, da sta cerkev in župnija Čepinci, na ozemlju Markovec. Domnevni vzrok za to zmešnjavo je, da so jo najprej nameravali zgraditi na čepinskem hribčku Veliki vrh, kjer je imel župnik vinograd. {{navedek|Potem pa naj bi neka [[deklica]] z dolgimi lasmi ponoči z vozom z dvema [[vol]]oma gradbeni material zvozila na mesto, kjer stoji sedanja markovska cerkev. Ko so jo [[paznik]]i spraševali, zakaj to dela, jim je brez odgovora izginila izpred oči.}} Po tem so tedanji [[kristjan]]i sklepali, da je bila to sama blažena [[devica Marija]], ki si je izvolila sedanje mesto. == Novejša zgodovina == Sedanja markovska cerkev je že tretja v tem kraju. Prva, ki jo zgodovinski viri omenjajo [[1664]]. leta, je pogorela. Od druge je ostal le [[zvonik]]. K njemu so v letih 1883-1884 prizidali sedanjo cerkev. Že od nastanka je bila cerkev posvečena Marijinemu obiskanju. S pripravami na gradnjo sedanje cerkve so začeli [[1881]]. leta. Cerkveni [[stolp]] je ostal od prejšnje cerkve in je bil nespremenjen do [[1939]]. leta, ko so ga povišali za 4 metre, da bi potem lahko namestili še tretji [[zvon]]. [[1. januar|1. januarja]] [[1944]]. leta je župnija v Markovcih dobila naslov prave župnije. Od leta 1947 - 1948 so v cerkvi polagali [[les]]eni [[pod]], [[1953]] so povečali [[kor]], [[1955]] pa so cerkev elektrificirali. Nato so leta 1968 uredili zakristijo in kupili [[hrast]]ove [[klop]]i. == Arhitektura == [[cerkev (zgradba)|Cerkev]] je zidana v novoromanskem slogu. Zoženo svetišče je delno [[gotika|gotske]] oblike. Leta [[1963]] so na južni strani cerkve naredili prizidek, v katerem je spodaj [[zakristija]] v nadstropju pa je veroučna [[učilnica]]. [[okno|Okna]] so na obeh straneh cerkve, zato je zelo svetla. V svetišču sta dve okni s [[slika]]ma Brez­madežne in [[sveti Jožef|sv. Jožefa]]. Preostala okna z [[železo|železnimi]] okvirji imajo [[barva|barvna]] stekla. Cerkev so temeljito prenavljali v letih [[1979]] - [[1980]]. Več kot sto let star [[omet]] so odstranili s pročelja in naredili novega, v naslednjih dveh letih so prekrili streho, [[zvonik]] pa so oblekli z [[baker|bakreno]] [[pločevina|pločevino]]. Kupili so stole in klopi ter jih dali oblaziniti. Cerkev so obelili znotraj, na [[pokopališče|pokopališču]] so postavili [[kamen|kamnit]] [[križ]]. Preuredili pa so tudi [[župnišče]]. Od stare cerkve je ohranjen zvonik. Enoladijska cerkev ima enako visok in širok [[prezbiterij]] in velik prizidek ob južni [[fasada|fasadi]]. Cerkev stoji zahodno ob cesti skozi Markovce. == Viri in sklici == {{sklici}} * Sobočan Štefan: ''Moja župnija'' {{COBISS|ID=39618304}} == Glej tudi == * [[Galerija sakralnih objektov v Prekmurju]] == Zunanje povezave == * [http://www.zupnija-markovci.si/ Župnija Markovci] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090724164516/http://www.zupnija-markovci.si/ |date=2009-07-24 }} {{Geopedia|L455_F16_T13_b4_x593592.25_y189649.5_s16}} [[Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju|Marijino obiskanje, Markovci]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Marijino obiskanje, Markovci]] [[Kategorija:Markovci, Šalovci]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1884]] [[Kategorija:Nepremični spomeniki lokalnega pomena Občine Šalovci]] k8jqy4c6qxbl7pepi8aqalcdh7xbyuu 0 112272 6768010 6693354 2026-10-21T06:29:09Z Upwinxp 126544 v -> na Gornjem Seniku; −povezava same nase 6768010 wikitext text/x-wiki {{zapomen|naselje v istoimenski občini|Markovci}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Markovci | latd = 46 |latm = 50 |lats = 39.32 |latNS = N | longd = 16 |longm = 14 |longs = 5.57 |longEW = E |najdisi=Markovci,+Šalovci |slika=Cerkev Marijinega obiskanja v Markovcih.JPG |geopedia=#L410_F10116252_T13_b4_x594955.062_y189650.43_s14 |nadmorska=310,2 |povrsina=8,17 |prebivalstvo=223 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=9204 |posta=Šalovci |obcina=Šalovci |pokrajina=Prekmurje |regija=Pomurska regija}} '''Markovci''' ({{jezik-hu|Marokrét}}) so razloženo [[naselje]] v [[Občina Šalovci|Občini Šalovci]], v zgornjem delu idilične, nekoliko širše doline potoka [[Velika Krka|Velike Krke]]. Naselje je na območju Goričkega, blizu slovensko-madžarske meje 30 km oddaljeno od [[Murska Sobota|Murske Sobote]]. == Zgodovina == V zgodovinskih listinah je kraj prvič omenjen leta 1403 kot "Marchouch". Leta 1414 se v virih pojavi kot "Markolch", v letih 1462 in 1466 kot "Markowcz", leta 1457 "Markolcz" in leta 1504 "Markowlcz". Leta 1403 so Széchyji od kralja Sigismunda prejeli posestva nezvestih Tomaža Nádasdija, Andreja Daraboša in Janeza Nádasdija, vključno z Markolcem. Leta 1414 Gašpar Nadasdi in njegovi bratje ponovno prevzamejo svoje nekdanje posesti, vključujoč "Markolch". Kasneje se kot fevdalni lastniki kraja pojavijo grofje Batthyány-ji. Leta 1851 je kraj štel 424 prebivalcev. Po monografiji Železne županije je leta 1896 v "Marokret", kot je sedanje madžarsko ime za Markovce, bilo 120 hiš s 583 prebivalci. Lastniki so bili družina grofov Batthyány. Kraj je spadal pod pošto [[Gornji Senik]] in okraj Monošter. Leta 1910 je vas štela 586 prebivalcev, pretežno slovenskih. V 19. stoletju je naselje spadalo v okrožje Tótsági, nato pa je do Trianonske pogodbe pripadala okrožju Monošter, v Železni županiji. Leta 1919 je bil kraj za kratek čas del Prekmurske republike. Nato je bil priključen Kraljevini Srbov-Hrvatov-Slovencev, ki se je leta 1929 poimenovala v Jugoslavijo. Leta 1941 je kraj ponovno priključen Madžarski in nato po letu 1945 postal del Jugoslavije. Od razglasitve samostojnosti leta 1991 je del Slovenije. == Farna cerkev == [[Župnijska cerkev]], ki se nahaja zahodno od naselja je posvečena [[Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci|Bogorodičinemu obiskanju]] in pripada [[Rimskokatoliški škofiji Murska Sobota]]. Prvotno je bila zgrajena leta 1644, vendar je bila v celoti obnovljena leta 1884, potem ko je požar uničil staro cerkev. Od prvotne cerkve je ostal le [[zvonik|zvonik]]. Župnija Markovci se omenja že [[1669]]. leta, vendar sedež le-te ni bil vseskozi v Markovcih. Do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko je [[državna meja]] razdelila župnijo, so vanjo spadale tele vasi: [[Čepinci]], Markovci, [[Martinje]], [[Trdkova]] in Gornji Senik, ki je odtlej na [[madžarska|madžarski]] strani. Da je bila v Markovcih prej [[cerkev (zgradba)|cerkev]] kot pa na Gornjem Seniku, je razvidno iz vizitacijskega zapisnika iz leta [[1698]], kjer piše, da je na Gornjem Seniku podružnična cerkvica markovske župnije. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Šalovci}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šalovci]] [[Kategorija:Markovci, Šalovci|*]] duoyk6p54dbso1dwnshecv2v70d0msk 0 113020 6767759 6767470 2026-10-20T13:00:57Z ~2026-45085-22 264465 6767759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Božidar Jezernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[antropolog]], * [[1951]], [[Novo mesto]]. Diplomiral je 1978 na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]], doktoriral pa na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za etnologijo]] Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1987. Iz antropologije se je izpopolnjeval v Londonu. Od 1983 je bil zaposlen na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ki ga je pomagal preoblikovati v kulturnoantropološki smeri. Tam je predaval od 1988 kot docent, od 1999 kot redni profesor etnologijo in kulturno antropologijo jugoslovanskih narodov in narodnosti, etnologijo Balkana, politično in ekonomsko antropologijo, antropologijo spola in spolnosti ter življenja v ekstremnih razmerah, zlasti v koncentracijskih taboriščih. V letih 2003-07 je bil [[dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete. Leta 2023 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. == Izbor del == * ''Boj za obstanek: o življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Monigo, Padova, Rab, Renicci in Visco v letih 1942/43.'' Ljubljana: Borec. (1983) {{cobiss|ID=4185913}} * ''Narobe svet'', 1990 * ''Spol in spolnost in extremis: antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933-1945''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1993) * ''Non cogito ergo sum: Arheologija neke šale,'' 1994 * ''Dežela, kjer je vse narobe: prispevki k etnologiji Balkana'', 1998 * ''Kava'', 1999 * ''Struggle for survival: Italian concentration camps for Slovenes during the Second World War''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1999) * ''Urban symbolism and rituals: proceedings of the international symposium organised by the IUAES Commission on Urban Anthropology, Ljubljana, June 23-25, 1997''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. ISBN 961-6200-96-8 (1999) * ''Besede terorja: medijska podoba terorja in nasilja''. Ljubljana: [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. ISBN 9612370338 (urednik, 2002) * ''Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers''. Saqi Books. ISBN 0863565743 (2003) * ''Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov'', Slovenska matica, 2011 * ''Goli otok: Titov gulag'', Modrijan, Ljubljana, 2013 * ''Mesto brez spomina – javni spomeniki v Ljubljani'', Modrijan, Ljubljana, 2014. * ''Edinost, sreča, sprava. Slovenska sprava: pojmi, prakse, protislovja'' (urednik zbornika), 2026 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih etnologov]] == Sklici == <references />{{scientist-stub}} {{MurkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jezernik, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Murkovi nagrajenci]] hikny8wtlfb7h6peylhvg6serrgkmq3 6767760 6767759 2026-10-20T13:02:48Z ~2026-45085-22 264465 6767760 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Božidar Jezernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[antropolog]], * [[1951]], [[Novo mesto]]. Diplomiral je 1978 na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]], doktoriral pa na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za etnologijo]] Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1987. Iz antropologije se je izpopolnjeval v Londonu. Od 1983 je bil zaposlen na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ki ga je pomagal preoblikovati v kulturnoantropološki smeri. Tam je predaval od 1988 kot docent, od 1999 kot redni profesor etnologijo in kulturno antropologijo jugoslovanskih narodov in narodnosti, etnologijo Balkana, politično in ekonomsko antropologijo, antropologijo spola in spolnosti ter življenja v ekstremnih razmerah, zlasti v koncentracijskih taboriščih. V letih 2003-07 je bil [[dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete. Leta 1999 je prejel stanovsko Murkovo priznanje, 2023 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. == Izbor del == * ''Boj za obstanek: o življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Monigo, Padova, Rab, Renicci in Visco v letih 1942/43.'' Ljubljana: Borec. (1983) {{cobiss|ID=4185913}} * ''Narobe svet'', 1990 * ''Spol in spolnost in extremis: antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933-1945''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1993) * ''Non cogito ergo sum: Arheologija neke šale,'' 1994 * ''Dežela, kjer je vse narobe: prispevki k etnologiji Balkana'', 1998 * ''Kava'', 1999 * ''Struggle for survival: Italian concentration camps for Slovenes during the Second World War''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1999) * ''Urban symbolism and rituals: proceedings of the international symposium organised by the IUAES Commission on Urban Anthropology, Ljubljana, June 23-25, 1997''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. ISBN 961-6200-96-8 (1999) * ''Besede terorja: medijska podoba terorja in nasilja''. Ljubljana: [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. ISBN 9612370338 (urednik, 2002) * ''Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers''. Saqi Books. ISBN 0863565743 (2003) * ''Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov'', Slovenska matica, 2011 * ''Goli otok: Titov gulag'', Modrijan, Ljubljana, 2013 * ''Mesto brez spomina – javni spomeniki v Ljubljani'', Modrijan, Ljubljana, 2014. * ''Edinost, sreča, sprava. Slovenska sprava: pojmi, prakse, protislovja'' (urednik zbornika), 2026 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih etnologov]] == Sklici == <references />{{scientist-stub}} {{MurkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jezernik, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Murkovi nagrajenci]] fjiyn2xenpapyfmhqpgzj94hv1ad2v6 6767762 6767760 2026-10-20T13:04:49Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6767762 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Božidar Jezernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[antropolog]], * [[1951]], [[Novo mesto]]. Diplomiral je 1978 na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]], doktoriral pa na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za etnologijo]] Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1987. Iz antropologije se je izpopolnjeval v Londonu. Od 1983 je bil zaposlen na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ki ga je pomagal preoblikovati v kulturnoantropološki smeri. Tam je predaval od 1988 kot docent, od 1999 kot redni profesor etnologijo in kulturno antropologijo jugoslovanskih narodov in narodnosti, etnologijo Balkana, politično in ekonomsko antropologijo, antropologijo spola in spolnosti ter življenja v ekstremnih razmerah, zlasti v koncentracijskih taboriščih. V letih 2003-07 je bil [[dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete. Leta 1999 je prejel stanovsko Murkovo priznanje, 2023 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. == Izbor del == * ''Boj za obstanek: o življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Monigo, Padova, Rab, Renicci in Visco v letih 1942/43.'' Ljubljana: Borec (1983). {{cobiss|ID=4185913}} * ''Narobe svet'', 1990. * ''Spol in spolnost in extremis: antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933-1945''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (1993). * ''Non cogito ergo sum: Arheologija neke šale,'' 1994. * ''Dežela, kjer je vse narobe: prispevki k etnologiji Balkana'', 1998. * ''Kava'', 1999 * ''Struggle for survival: Italian concentration camps for Slovenes during the Second World War''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1999) * ''Urban symbolism and rituals: proceedings of the international symposium organised by the IUAES Commission on Urban Anthropology, Ljubljana, June 23-25, 1997''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. ISBN 961-6200-96-8 (1999)- * ''Besede terorja: medijska podoba terorja in nasilja''. Ljubljana: [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. ISBN 9612370338 (urednik, 2002). * ''Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers''. Saqi Books. ISBN 0863565743 (2003). * ''Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov'', Slovenska matica, 2011. * ''Goli otok: Titov gulag'', Modrijan, Ljubljana, 2013. * ''Mesto brez spomina – javni spomeniki v Ljubljani'', Modrijan, Ljubljana, 2014. * ''Edinost, sreča, sprava. Slovenska sprava: pojmi, prakse, protislovja'' (urednik, 2026). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih etnologov]] == Sklici == <references />{{scientist-stub}} {{MurkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jezernik, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Murkovi nagrajenci]] sy3bq6dxmz1jy3swzentc99e3ajjo7l 6767763 6767762 2026-10-20T13:05:18Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6767763 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Božidar Jezernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[antropolog]], * [[1951]], [[Novo mesto]]. Diplomiral je 1978 na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]], doktoriral pa na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za etnologijo]] Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1987. Iz antropologije se je izpopolnjeval v Londonu. Od 1983 je bil zaposlen na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ki ga je pomagal preoblikovati v kulturnoantropološki smeri. Tam je predaval od 1988 kot docent, od 1999 kot redni profesor etnologijo in kulturno antropologijo jugoslovanskih narodov in narodnosti, etnologijo Balkana, politično in ekonomsko antropologijo, antropologijo spola in spolnosti ter življenja v ekstremnih razmerah, zlasti v koncentracijskih taboriščih. V letih 2003-07 je bil [[dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete. Leta 1999 je prejel stanovsko Murkovo priznanje, 2023 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. == Izbor del == * ''Boj za obstanek: o življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Monigo, Padova, Rab, Renicci in Visco v letih 1942/43.'' Ljubljana: Borec (1983). {{cobiss|ID=4185913}} * ''Narobe svet'', 1990. * ''Spol in spolnost in extremis: antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933-1945''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (1993). * ''Non cogito ergo sum: Arheologija neke šale,'' 1994. * ''Dežela, kjer je vse narobe: prispevki k etnologiji Balkana'', 1998. * ''Kava'' (1999). * ''Struggle for survival: Italian concentration camps for Slovenes during the Second World War''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1999) * ''Urban symbolism and rituals: proceedings of the international symposium organised by the IUAES Commission on Urban Anthropology, Ljubljana, June 23-25, 1997''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. ISBN 961-6200-96-8 (1999). * ''Besede terorja: medijska podoba terorja in nasilja''. Ljubljana: [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. ISBN 9612370338 (urednik, 2002). * ''Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers''. Saqi Books. ISBN 0863565743 (2003). * ''Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov'', Slovenska matica, 2011. * ''Goli otok: Titov gulag'', Modrijan, Ljubljana, 2013. * ''Mesto brez spomina – javni spomeniki v Ljubljani'', Modrijan, Ljubljana, 2014. * ''Edinost, sreča, sprava. Slovenska sprava: pojmi, prakse, protislovja'' (urednik, 2026). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih etnologov]] == Sklici == <references />{{scientist-stub}} {{MurkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jezernik, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Murkovi nagrajenci]] k67o2agogbcu9zdx0kp8jx3rmpuu6yg 6768111 6767763 2026-10-21T10:52:09Z ~2026-45085-22 264465 6768111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Božidar Jezernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[antropolog]], * [[1951]], [[Novo mesto]]. Diplomiral je 1978 na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]], doktoriral pa na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za etnologijo]] Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1987 ter se nato pol leta izpopolnjeval iz antropologije na London School of Economics and Political science (LSE). Leta 1983 se je zaposlil na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za etnologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ki ga je pomagal preoblikovati v kulturnoantropološki smeri. Tam je predaval od 1988 kot docent, od 1993 kot izredni in od 1999 kot redni profesor, sprva za etnologijo in kulturno antropologijo jugoslovanskih narodov in narodnosti, nato etnologijo Balkana, politično in ekonomsko antropologijo, antropologijo spola in spolnosti ter življenja v ekstremnih razmerah, zlasti v koncentracijskih taboriščih. Bil je predstojnik oddelka, v letih 2003-07 [[dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete. Leta 1999 je prejel stanovsko Murkovo priznanje, 2023 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. == Izbor del == * ''Boj za obstanek: o življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Monigo, Padova, Rab, Renicci in Visco v letih 1942/43.'' Ljubljana: Borec (1983). {{cobiss|ID=4185913}} * ''Narobe svet'', 1990. * ''Spol in spolnost in extremis: antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933-1945''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (1993). * ''Non cogito ergo sum: Arheologija neke šale,'' 1994. * ''Dežela, kjer je vse narobe: prispevki k etnologiji Balkana'', 1998. * ''Kava'' (1999). * ''Struggle for survival: Italian concentration camps for Slovenes during the Second World War''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1999) * ''Urban symbolism and rituals: proceedings of the international symposium organised by the IUAES Commission on Urban Anthropology, Ljubljana, June 23-25, 1997''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. ISBN 961-6200-96-8 (1999). * ''Besede terorja: medijska podoba terorja in nasilja''. Ljubljana: [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. ISBN 9612370338 (urednik, 2002). * ''Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers''. Saqi Books. ISBN 0863565743 (2003). * ''Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov'', Slovenska matica, 2011. * ''Goli otok: Titov gulag'', Modrijan, Ljubljana, 2013. * ''Mesto brez spomina – javni spomeniki v Ljubljani'', Modrijan, Ljubljana, 2014. * ''Edinost, sreča, sprava. Slovenska sprava: pojmi, prakse, protislovja'' (urednik, 2026). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih etnologov]] == Sklici == <references />{{scientist-stub}} {{MurkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jezernik, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Murkovi nagrajenci]] i9tc6g6rz568iu02uf6h7lc4wdg4fl4 6768114 6768111 2026-10-21T10:54:37Z ~2026-45085-22 264465 6768114 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Božidar Jezernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[antropolog]], * [[1951]], [[Novo mesto]]. Diplomiral je 1978 na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]], doktoriral pa na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za etnologijo]] Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1987 ter se nato pol leta izpopolnjeval iz antropologije na London School of Economics and Political science (LSE). Leta 1983 se je zaposlil na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za etnologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ki ga je pomagal preoblikovati v kulturnoantropološki smeri. Tam je predaval od 1988 kot docent, od 1993 kot izredni in od 1999 kot redni profesor, sprva za etnologijo in kulturno antropologijo jugoslovanskih narodov in narodnosti, nato etnologijo Balkana, politično in ekonomsko antropologijo, antropologijo spola in spolnosti ter življenja v ekstremnih razmerah, zlasti v koncentracijskih taboriščih. Bil je predstojnik oddelka, v letih 2003-07 [[dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete. Leta 1999 je prejel stanovsko Murkovo priznanje, 2015 [[Murkova nagrada|Murkovo nagrado]], 2023 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. == Izbor del == * ''Boj za obstanek: o življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Monigo, Padova, Rab, Renicci in Visco v letih 1942/43.'' Ljubljana: Borec (1983). {{cobiss|ID=4185913}} * ''Narobe svet'', 1990. * ''Spol in spolnost in extremis: antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933-1945''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (1993). * ''Non cogito ergo sum: Arheologija neke šale,'' 1994. * ''Dežela, kjer je vse narobe: prispevki k etnologiji Balkana'', 1998. * ''Kava'' (1999). * ''Struggle for survival: Italian concentration camps for Slovenes during the Second World War''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1999) * ''Urban symbolism and rituals: proceedings of the international symposium organised by the IUAES Commission on Urban Anthropology, Ljubljana, June 23-25, 1997''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. ISBN 961-6200-96-8 (1999). * ''Besede terorja: medijska podoba terorja in nasilja''. Ljubljana: [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. ISBN 9612370338 (urednik, 2002). * ''Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers''. Saqi Books. ISBN 0863565743 (2003). * ''Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov'', Slovenska matica, 2011. * ''Goli otok: Titov gulag'', Modrijan, Ljubljana, 2013. * ''Mesto brez spomina – javni spomeniki v Ljubljani'', Modrijan, Ljubljana, 2014. * ''Edinost, sreča, sprava. Slovenska sprava: pojmi, prakse, protislovja'' (urednik, 2026). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih etnologov]] == Sklici == <references />{{scientist-stub}} {{MurkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jezernik, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Murkovi nagrajenci]] ovp4nc7u5h5mzdy3qe5aba9mptisn97 6768116 6768114 2026-10-21T10:59:32Z ~2026-45085-22 264465 6768116 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Božidar Jezernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[antropolog]], * [[1951]], [[Novo mesto]]. Diplomiral je 1978 na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]], doktoriral pa na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za etnologijo]] Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1987 ter se nato pol leta izpopolnjeval iz antropologije na London School of Economics and Political science (LSE). Leta 1983 se je zaposlil na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za etnologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ki ga je pomagal preoblikovati v kulturnoantropološki smeri. Tam je predaval od 1988 kot docent, od 1993 kot izredni in od 1999 kot redni profesor, sprva za etnologijo in kulturno antropologijo jugoslovanskih narodov in narodnosti, nato etnologijo Balkana, politično in ekonomsko antropologijo, antropologijo spola in spolnosti ter življenja v ekstremnih razmerah, zlasti v koncentracijskih taboriščih. Bil je predstojnik oddelka, v letih 2003-07 [[dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete. Leta 1999 je prejel stanovsko Murkovo priznanje, 2015 [[Murkova nagrada|Murkovo nagrado]], 2023 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, ki mu je že 2015 podelila zlato plaketo. 2023 je dobil tudi nagrado ''dr. Jerzyja Skowroneka'', ki jo podeljuje Inštitut za slovansko filologijo v Krakovu. == Izbor del == * ''Boj za obstanek: o življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Monigo, Padova, Rab, Renicci in Visco v letih 1942/43.'' Ljubljana: Borec (1983). {{cobiss|ID=4185913}} * ''Narobe svet'', 1990. * ''Spol in spolnost in extremis: antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933-1945''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (1993). * ''Non cogito ergo sum: Arheologija neke šale,'' 1994. * ''Dežela, kjer je vse narobe: prispevki k etnologiji Balkana'', 1998. * ''Kava'' (1999). * ''Struggle for survival: Italian concentration camps for Slovenes during the Second World War''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1999) * ''Urban symbolism and rituals: proceedings of the international symposium organised by the IUAES Commission on Urban Anthropology, Ljubljana, June 23-25, 1997''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. ISBN 961-6200-96-8 (1999). * ''Besede terorja: medijska podoba terorja in nasilja''. Ljubljana: [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. ISBN 9612370338 (urednik, 2002). * ''Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers''. Saqi Books. ISBN 0863565743 (2003). * ''Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov'', Slovenska matica, 2011. * ''Goli otok: Titov gulag'', Modrijan, Ljubljana, 2013. * ''Mesto brez spomina – javni spomeniki v Ljubljani'', Modrijan, Ljubljana, 2014. * ''Edinost, sreča, sprava. Slovenska sprava: pojmi, prakse, protislovja'' (urednik, 2026). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih etnologov]] == Sklici == <references />{{scientist-stub}} {{MurkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jezernik, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Murkovi nagrajenci]] aeueqcjnst7ernw2xo0exfgbqyllnqy 6768119 6768116 2026-10-21T11:02:34Z ~2026-45085-22 264465 6768119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Božidar Jezernik''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[antropolog]], * [[1951]], [[Novo mesto]]. Diplomiral je 1978 na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]], doktoriral pa na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za etnologijo]] Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1987 ter se nato pol leta izpopolnjeval iz antropologije na London School of Economics and Political science (LSE). Sprva je delal na CK ZKS, leta 1983 pa se je zaposlil na [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za etnologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ki ga je pomagal preoblikovati v kulturnoantropološki smeri v sedanji [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. Tam je predaval od 1988 kot docent, od 1993 kot izredni in od 1999 kot redni profesor, sprva za etnologijo in kulturno antropologijo jugoslovanskih narodov in narodnosti, nato etnologijo Balkana, politično in ekonomsko antropologijo, antropologijo spola in spolnosti ter življenja v ekstremnih razmerah, zlasti v koncentracijskih taboriščih. Bil je predstojnik oddelka, v letih 2003-07 [[dekan (šolstvo)|dekan]] fakultete. Leta 1999 je prejel stanovsko Murkovo priznanje, 2015 [[Murkova nagrada|Murkovo nagrado]], 2023 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, ki mu je že 2015 podelila zlato plaketo. 2023 je dobil tudi nagrado ''dr. Jerzyja Skowroneka'', ki jo podeljuje Inštitut za slovansko filologijo v Krakovu. == Izbor del == * ''Boj za obstanek: o življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Monigo, Padova, Rab, Renicci in Visco v letih 1942/43.'' Ljubljana: Borec (1983). {{cobiss|ID=4185913}} * ''Narobe svet'', 1990. * ''Spol in spolnost in extremis: antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933-1945''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (1993). * ''Non cogito ergo sum: Arheologija neke šale,'' 1994. * ''Dežela, kjer je vse narobe: prispevki k etnologiji Balkana'', 1998. * ''Kava'' (1999). * ''Struggle for survival: Italian concentration camps for Slovenes during the Second World War''. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije. (1999) * ''Urban symbolism and rituals: proceedings of the international symposium organised by the IUAES Commission on Urban Anthropology, Ljubljana, June 23-25, 1997''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. ISBN 961-6200-96-8 (1999). * ''Besede terorja: medijska podoba terorja in nasilja''. Ljubljana: [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]. ISBN 9612370338 (urednik, 2002). * ''Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers''. Saqi Books. ISBN 0863565743 (2003). * ''Divja Evropa: Balkan v očeh zahodnih politikov'', Slovenska matica, 2011. * ''Goli otok: Titov gulag'', Modrijan, Ljubljana, 2013. * ''Mesto brez spomina – javni spomeniki v Ljubljani'', Modrijan, Ljubljana, 2014. * ''Edinost, sreča, sprava. Slovenska sprava: pojmi, prakse, protislovja'' (urednik, 2026). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih etnologov]] == Sklici == <references />{{scientist-stub}} {{MurkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jezernik, Božidar}} [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Murkovi nagrajenci]] 81iyem8483txo92isaftjxkvdhqh67w 0 114400 6767802 4386296 2026-10-20T15:25:08Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, + vrste 6767802 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = [[perm]], [[cisuralij]] ([[asselij]])–[[guadalupij]] ([[roadij]]), {{fossil range|294.1|271|ref=<ref name=BromackerAge>{{Cite journal |last1=Marchetti |first1=Lorenzo |last2=Stubenrauch |first2=Jakob |last3=Käßner |first3=Alexandra |last4=Tichomirowa |first4=Marion |last5=König |first5=Sophie |last6=Pint |first6=Anna |last7=Voigt |first7=Thomas |date=July 2026 |title=First high-precision radioisotopic age from the Permian Bromacker lagerstätte (Tambach Formation, Germany) and implications for biochronology and biota evolution |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1342937X26000675 |journal=Gondwana Research |volume=155 |pages=283–299 |doi=10.1016/j.gr.2026.02.005 |bibcode=2026GondR.155..283M |issn=1342-937X|url-access=subscription }}</ref><ref name="ExtinctionTimes">{{Cite journal |last1=Didier |first1=Gilles |last2=Laurin |first2=Michel |date=9 December 2021 |title=Distributions of extinction times from fossil ages and tree topologies: the example of mid-Permian synapsid extinctions |journal=PeerJ |language=en |volume=9 |article-number=e12577 |doi=10.7717/peerj.12577 |issn=2167-8359 |pmc=8667717 |pmid=34966586 |doi-access=free}}</ref><ref name=PBDB/>}} | image = Dimetrodon.jpg | image_caption = skelet ''Dimetrodon grandis'', [[Narodni naravoslovni muzej]] | type_species = {{extinct}}'''''Dimetrodon limbatus''''' | type_species_authority = Cope, 1877 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = {{collapsible list|title=<small>Seznam vrst</small>|bullets=true | {{extinct}}''D. angelensis'' <small>Olson, 1962</small> | {{extinct}}''D. booneorum'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''[[Dimetrodon borealis|D. borealis]]'' <small>(Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015</small> | {{extinct}}''D. dollovianus'' <small>(Cope, 1888) Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. giganhomogenes'' <small>Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. grandis'' <small>(Case, 1907) Romer and Price, 1940</small> | {{extinct}}''D. limbatus'' <small>(Cope, 1877) Romer and Price, 1940</small> | {{extinct}}''D. loomisi'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''D. macrospondylus'' <small>(Cope, 1884) Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. milleri'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''D. natalis'' <small>(Cope, 1878) Romer, 1936</small> | {{extinct}}''D. occidentalis'' <small>Berman, 1977</small> | {{extinct}}''D. teutonis'' <small>Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001</small> }} | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Rodovni sinonimi</small> |''[[Dimetrodon borealis|Bathygnathus]]''<br /><small>Leidy, 1854</small> |''Embolophorus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Theropleura''<br /><small>Cope, 1880</small> |''Bathyglyptus''<br /><small>Case, 1911</small> |''Eosyodon''<br /><small>Olson, 1962</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Vrstni sinonimi</small> |''[[Dimetrodon borealis|Bathygnathus borealis]]''<br /><small>Leidy, 1854</small> |''[[Clepsydrops]] limbatus''<br /><small>Cope, 1877</small> |''Clepsydrops gigas''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Clepsydrops natalis''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon gigas''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon incisivus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon rectiformis''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Embolophorus dollovianus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon semiradicatus''<br /><small>Cope, 1881</small> |''Clepsydrops macrospondylus''<br /><small>Cope 1884</small> |''Dimetrodon platycentrus''<br /><small>Case, 1907</small> |''Theropleura grandis''<br /><small>Case, 1907</small> |''Bathyglyptus theodori''<br /><small>Case, 1911</small> |''Dimetrodon maximus''<br /><small>Romer, 1936</small> |''Eosyodon hudsoni''<br /><small>Olson, 1962</small> }} }} [[Slika:dimetrodon2010.JPG|left|thumb|Model dimetrodona iz Arboretuma (2010)]] '''''Dimetrodon''''' je bil eden izmed [[rod (biologija)|rodov]] [[sinapsidi|sinapsidov]], sesalcem podobnih plazilcev in je živel med 280-265 milijoni let. Po sorodnosti je bliže sesalcem kot pravim [[plazilci|plazilcem]], kot so [[kuščarji]] in [[kače]]. Dimetrodone uvrščamo med [[pelikozavri|pelikozavre]]. Dimetrodon je zrasel do 3.5 m v dolžino in je bil v svojem času eden vrhunskih plenilcev. Od ostalih plazilcev jih ločimo predvsem po zobovju, ki sta ga gradili dve različni vrsti zob - ostri podočniki in bolj topi meljaki. Najbolj izrazita telesna značilnost Dimetrodonov je bilo veliko hrbtno jadro, ki je bilo verjetno prepredeno s številnimi žilami in je imelo termoregulacijsko funkcijo, morda pa so ga uporabljali tudi kot okras pri paritvenih ritualih. === Vrste === Poimenovanih je približno dvajset vrst, ki pripadajo rodu ''Dimetrodon'', od katerih jih je priznanih 13:<ref name=PBDB>{{Cite PBDB|taxon|38904|Dimetrodon}}</ref><ref name=BRMH01>{{cite journal |last=Berman |first=D.S. |author2=Reisz, R.R. |author3=Martens, T. |author4= Henrici, A.C. |year=2001 |title=A new species of ''Dimetrodon'' (Synapsida: Sphenacodontidae) from the Lower Permian of Germany records the first occurrence of the genus outside of North America |journal=Canadian Journal of Earth Sciences |volume=38|issue=5 |pages=803–812 |doi=10.1139/cjes-38-5-803 |url=http://www.stuartsumida.com/BIOL680-09/BermanEtAl2001.pdf|bibcode=2001CaJES..38..803B }}</ref> [[File:Dimetrodon_species2DB15.jpg|thumb|500x500px|Umetniške upodobitve različnih vrst roda ''Dimetrodon'' v merilu]] {{Linked species list |abbreviated=yes |extinct=yes | {{extinct}}Dimetrodon angelensis | Olson, 1962 | {{extinct}}Dimetrodon booneorum | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon borealis | (Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015 | {{extinct}}Dimetrodon dollovianus | (Cope, 1888) Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon giganhomogenes | Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon grandis | (Case, 1907) Romer and Price, 1940 | {{extinct}}Dimetrodon limbatus | (Cope, 1877) Romer and Price, 1940 | {{extinct}}Dimetrodon loomisi | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon macrospondylus | (Cope, 1884) Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon milleri | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon natalis | (Cope, 1878) Romer, 1936 | {{extinct}}Dimetrodon occidentalis | Berman, 1977 | {{extinct}}Dimetrodon teutonis | Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001 }} Leta 1940 sta [[Alfred Romer]] in [[Llewellyn Ivor Price]] predlagala klasifikacijsko shemo, s katero sta poskušala razvrstiti vse takrat znane vrste roda ''Dimetrodon''. Njun sistem je vključeval dve »seriji«: serijo A, ki so jo sestavljale večje vrste s kratkim trupom in kratkimi spodnjimi okončinami (kot je ''D. grandis''), ter serijo B, ki so jo sestavljale manjše vrste s krajšimi in nižjimi lobanjami (kot je ''D. loomisi'').<ref name="RP40">{{cite journal |last=Romer |first=A.S. |author2=Price, L.I. |year=1940 |title=Review of the Pelycosauria |journal=Geological Society of America Special Paper |volume=28 |pages=1–538 |doi=10.1130/spe28-p1|series=Geological Society of America Special Papers }}</ref><ref name=HPH17A>{{Cite encyclopedia |last=Reisz |first=Robert R. |year=1986 |title=Pelycosauria |encyclopedia=Handbuch der Paläoherpetologie |volume=17A |publisher=Gustav Fischer Verlag |pages=1–102 |editor-last=Wellnhofer |editor-first=P. |isbn=9783899370324 |ol=12985656M}}</ref>{{Reference page|pages=|page=80}} == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|display=''Dimetrodon''|d=Q130869|species=Dimetrodon|n=no|b=no|v=no|voy=no|m=no|mw=no|s=no|q=no|wikt=no|c=Category:Dimetrodon}} * [http://palaeos.com/vertebrates/synapsida/sphenacodontidae.html#Dimetrodon ''Dimetrodon''] [[Palaeos]] page on ''Dimetrodon'' * [https://ucmp.berkeley.edu/synapsids/pelycosaurs.html Introduction to the Pelycosaurs] [[University of California Museum of Paleontology]] webpage on early synapsids, including ''Dimetrodon'' * {{cite web |title=Dimetrodon: Our Most Unlikely Ancestor |date=21 August 2017 |work=[[PBS Eons]] |url=https://www.youtube.com/watch?v=SR3OOP9mImI |via=[[YouTube]] }} {{Taxonbar|from=Q130869}} {{Authority control}} [[Kategorija:Sinapsidi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1878]] ob5rcc1nzszis3uqcvykwoenlh9gidf 6767803 6767802 2026-10-20T15:25:50Z Pinky sl 2932 6767803 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = [[perm]], [[cisuralij]] ([[asselij]])–[[guadalupij]] ([[roadij]]), {{fossil range|294.1|271|ref=<ref name=BromackerAge>{{Cite journal |last1=Marchetti |first1=Lorenzo |last2=Stubenrauch |first2=Jakob |last3=Käßner |first3=Alexandra |last4=Tichomirowa |first4=Marion |last5=König |first5=Sophie |last6=Pint |first6=Anna |last7=Voigt |first7=Thomas |date=July 2026 |title=First high-precision radioisotopic age from the Permian Bromacker lagerstätte (Tambach Formation, Germany) and implications for biochronology and biota evolution |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1342937X26000675 |journal=Gondwana Research |volume=155 |pages=283–299 |doi=10.1016/j.gr.2026.02.005 |bibcode=2026GondR.155..283M |issn=1342-937X|url-access=subscription }}</ref><ref name="ExtinctionTimes">{{Cite journal |last1=Didier |first1=Gilles |last2=Laurin |first2=Michel |date=9 December 2021 |title=Distributions of extinction times from fossil ages and tree topologies: the example of mid-Permian synapsid extinctions |journal=PeerJ |language=en |volume=9 |article-number=e12577 |doi=10.7717/peerj.12577 |issn=2167-8359 |pmc=8667717 |pmid=34966586 |doi-access=free}}</ref><ref name=PBDB/>}} | image = Dimetrodon.jpg | image_caption = skelet ''Dimetrodon grandis'', [[Narodni naravoslovni muzej]] | type_species = {{extinct}}'''''Dimetrodon limbatus''''' | type_species_authority = Cope, 1877 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = {{collapsible list|title=<small>Seznam vrst</small>|bullets=true | {{extinct}}''D. angelensis'' <small>Olson, 1962</small> | {{extinct}}''D. booneorum'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''[[Dimetrodon borealis|D. borealis]]'' <small>(Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015</small> | {{extinct}}''D. dollovianus'' <small>(Cope, 1888) Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. giganhomogenes'' <small>Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. grandis'' <small>(Case, 1907) Romer and Price, 1940</small> | {{extinct}}''D. limbatus'' <small>(Cope, 1877) Romer and Price, 1940</small> | {{extinct}}''D. loomisi'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''D. macrospondylus'' <small>(Cope, 1884) Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. milleri'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''D. natalis'' <small>(Cope, 1878) Romer, 1936</small> | {{extinct}}''D. occidentalis'' <small>Berman, 1977</small> | {{extinct}}''D. teutonis'' <small>Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001</small> }} | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Rodovni sinonimi</small> |''[[Dimetrodon borealis|Bathygnathus]]''<br /><small>Leidy, 1854</small> |''Embolophorus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Theropleura''<br /><small>Cope, 1880</small> |''Bathyglyptus''<br /><small>Case, 1911</small> |''Eosyodon''<br /><small>Olson, 1962</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Vrstni sinonimi</small> |''[[Dimetrodon borealis|Bathygnathus borealis]]''<br /><small>Leidy, 1854</small> |''[[Clepsydrops]] limbatus''<br /><small>Cope, 1877</small> |''Clepsydrops gigas''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Clepsydrops natalis''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon gigas''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon incisivus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon rectiformis''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Embolophorus dollovianus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon semiradicatus''<br /><small>Cope, 1881</small> |''Clepsydrops macrospondylus''<br /><small>Cope 1884</small> |''Dimetrodon platycentrus''<br /><small>Case, 1907</small> |''Theropleura grandis''<br /><small>Case, 1907</small> |''Bathyglyptus theodori''<br /><small>Case, 1911</small> |''Dimetrodon maximus''<br /><small>Romer, 1936</small> |''Eosyodon hudsoni''<br /><small>Olson, 1962</small> }} }} [[Slika:dimetrodon2010.JPG|thumb|Model dimetrodona iz Arboretuma (2010)]] '''''Dimetrodon''''' je bil eden izmed [[rod (biologija)|rodov]] [[sinapsidi|sinapsidov]], sesalcem podobnih plazilcev in je živel med 280-265 milijoni let. Po sorodnosti je bliže sesalcem kot pravim [[plazilci|plazilcem]], kot so [[kuščarji]] in [[kače]]. Dimetrodone uvrščamo med [[pelikozavri|pelikozavre]]. Dimetrodon je zrasel do 3.5 m v dolžino in je bil v svojem času eden vrhunskih plenilcev. Od ostalih plazilcev jih ločimo predvsem po zobovju, ki sta ga gradili dve različni vrsti zob - ostri podočniki in bolj topi meljaki. Najbolj izrazita telesna značilnost Dimetrodonov je bilo veliko hrbtno jadro, ki je bilo verjetno prepredeno s številnimi žilami in je imelo termoregulacijsko funkcijo, morda pa so ga uporabljali tudi kot okras pri paritvenih ritualih. === Vrste === Poimenovanih je približno dvajset vrst, ki pripadajo rodu ''Dimetrodon'', od katerih jih je priznanih 13:<ref name=PBDB>{{Cite PBDB|taxon|38904|Dimetrodon}}</ref><ref name=BRMH01>{{cite journal |last=Berman |first=D.S. |author2=Reisz, R.R. |author3=Martens, T. |author4= Henrici, A.C. |year=2001 |title=A new species of ''Dimetrodon'' (Synapsida: Sphenacodontidae) from the Lower Permian of Germany records the first occurrence of the genus outside of North America |journal=Canadian Journal of Earth Sciences |volume=38|issue=5 |pages=803–812 |doi=10.1139/cjes-38-5-803 |url=http://www.stuartsumida.com/BIOL680-09/BermanEtAl2001.pdf|bibcode=2001CaJES..38..803B }}</ref> [[File:Dimetrodon_species2DB15.jpg|thumb|500x500px|Umetniške upodobitve različnih vrst roda ''Dimetrodon'' v merilu]] {{Linked species list |abbreviated=yes |extinct=yes | {{extinct}}Dimetrodon angelensis | Olson, 1962 | {{extinct}}Dimetrodon booneorum | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon borealis | (Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015 | {{extinct}}Dimetrodon dollovianus | (Cope, 1888) Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon giganhomogenes | Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon grandis | (Case, 1907) Romer and Price, 1940 | {{extinct}}Dimetrodon limbatus | (Cope, 1877) Romer and Price, 1940 | {{extinct}}Dimetrodon loomisi | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon macrospondylus | (Cope, 1884) Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon milleri | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon natalis | (Cope, 1878) Romer, 1936 | {{extinct}}Dimetrodon occidentalis | Berman, 1977 | {{extinct}}Dimetrodon teutonis | Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001 }} Leta 1940 sta [[Alfred Romer]] in [[Llewellyn Ivor Price]] predlagala klasifikacijsko shemo, s katero sta poskušala razvrstiti vse takrat znane vrste roda ''Dimetrodon''. Njun sistem je vključeval dve »seriji«: serijo A, ki so jo sestavljale večje vrste s kratkim trupom in kratkimi spodnjimi okončinami (kot je ''D. grandis''), ter serijo B, ki so jo sestavljale manjše vrste s krajšimi in nižjimi lobanjami (kot je ''D. loomisi'').<ref name="RP40">{{cite journal |last=Romer |first=A.S. |author2=Price, L.I. |year=1940 |title=Review of the Pelycosauria |journal=Geological Society of America Special Paper |volume=28 |pages=1–538 |doi=10.1130/spe28-p1|series=Geological Society of America Special Papers }}</ref><ref name=HPH17A>{{Cite encyclopedia |last=Reisz |first=Robert R. |year=1986 |title=Pelycosauria |encyclopedia=Handbuch der Paläoherpetologie |volume=17A |publisher=Gustav Fischer Verlag |pages=1–102 |editor-last=Wellnhofer |editor-first=P. |isbn=9783899370324 |ol=12985656M}}</ref>{{Reference page|pages=|page=80}} == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|display=''Dimetrodon''|d=Q130869|species=Dimetrodon|n=no|b=no|v=no|voy=no|m=no|mw=no|s=no|q=no|wikt=no|c=Category:Dimetrodon}} * [http://palaeos.com/vertebrates/synapsida/sphenacodontidae.html#Dimetrodon ''Dimetrodon''] [[Palaeos]] page on ''Dimetrodon'' * [https://ucmp.berkeley.edu/synapsids/pelycosaurs.html Introduction to the Pelycosaurs] [[University of California Museum of Paleontology]] webpage on early synapsids, including ''Dimetrodon'' * {{cite web |title=Dimetrodon: Our Most Unlikely Ancestor |date=21 August 2017 |work=[[PBS Eons]] |url=https://www.youtube.com/watch?v=SR3OOP9mImI |via=[[YouTube]] }} {{Taxonbar|from=Q130869}} {{Authority control}} [[Kategorija:Sinapsidi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1878]] 93durstu718m7j5sm4nql255s944fhf 6767804 6767803 2026-10-20T15:26:11Z Pinky sl 2932 /* Sklici */ 6767804 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = [[perm]], [[cisuralij]] ([[asselij]])–[[guadalupij]] ([[roadij]]), {{fossil range|294.1|271|ref=<ref name=BromackerAge>{{Cite journal |last1=Marchetti |first1=Lorenzo |last2=Stubenrauch |first2=Jakob |last3=Käßner |first3=Alexandra |last4=Tichomirowa |first4=Marion |last5=König |first5=Sophie |last6=Pint |first6=Anna |last7=Voigt |first7=Thomas |date=July 2026 |title=First high-precision radioisotopic age from the Permian Bromacker lagerstätte (Tambach Formation, Germany) and implications for biochronology and biota evolution |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1342937X26000675 |journal=Gondwana Research |volume=155 |pages=283–299 |doi=10.1016/j.gr.2026.02.005 |bibcode=2026GondR.155..283M |issn=1342-937X|url-access=subscription }}</ref><ref name="ExtinctionTimes">{{Cite journal |last1=Didier |first1=Gilles |last2=Laurin |first2=Michel |date=9 December 2021 |title=Distributions of extinction times from fossil ages and tree topologies: the example of mid-Permian synapsid extinctions |journal=PeerJ |language=en |volume=9 |article-number=e12577 |doi=10.7717/peerj.12577 |issn=2167-8359 |pmc=8667717 |pmid=34966586 |doi-access=free}}</ref><ref name=PBDB/>}} | image = Dimetrodon.jpg | image_caption = skelet ''Dimetrodon grandis'', [[Narodni naravoslovni muzej]] | type_species = {{extinct}}'''''Dimetrodon limbatus''''' | type_species_authority = Cope, 1877 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = {{collapsible list|title=<small>Seznam vrst</small>|bullets=true | {{extinct}}''D. angelensis'' <small>Olson, 1962</small> | {{extinct}}''D. booneorum'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''[[Dimetrodon borealis|D. borealis]]'' <small>(Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015</small> | {{extinct}}''D. dollovianus'' <small>(Cope, 1888) Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. giganhomogenes'' <small>Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. grandis'' <small>(Case, 1907) Romer and Price, 1940</small> | {{extinct}}''D. limbatus'' <small>(Cope, 1877) Romer and Price, 1940</small> | {{extinct}}''D. loomisi'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''D. macrospondylus'' <small>(Cope, 1884) Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. milleri'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''D. natalis'' <small>(Cope, 1878) Romer, 1936</small> | {{extinct}}''D. occidentalis'' <small>Berman, 1977</small> | {{extinct}}''D. teutonis'' <small>Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001</small> }} | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Rodovni sinonimi</small> |''[[Dimetrodon borealis|Bathygnathus]]''<br /><small>Leidy, 1854</small> |''Embolophorus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Theropleura''<br /><small>Cope, 1880</small> |''Bathyglyptus''<br /><small>Case, 1911</small> |''Eosyodon''<br /><small>Olson, 1962</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Vrstni sinonimi</small> |''[[Dimetrodon borealis|Bathygnathus borealis]]''<br /><small>Leidy, 1854</small> |''[[Clepsydrops]] limbatus''<br /><small>Cope, 1877</small> |''Clepsydrops gigas''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Clepsydrops natalis''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon gigas''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon incisivus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon rectiformis''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Embolophorus dollovianus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon semiradicatus''<br /><small>Cope, 1881</small> |''Clepsydrops macrospondylus''<br /><small>Cope 1884</small> |''Dimetrodon platycentrus''<br /><small>Case, 1907</small> |''Theropleura grandis''<br /><small>Case, 1907</small> |''Bathyglyptus theodori''<br /><small>Case, 1911</small> |''Dimetrodon maximus''<br /><small>Romer, 1936</small> |''Eosyodon hudsoni''<br /><small>Olson, 1962</small> }} }} [[Slika:dimetrodon2010.JPG|thumb|Model dimetrodona iz Arboretuma (2010)]] '''''Dimetrodon''''' je bil eden izmed [[rod (biologija)|rodov]] [[sinapsidi|sinapsidov]], sesalcem podobnih plazilcev in je živel med 280-265 milijoni let. Po sorodnosti je bliže sesalcem kot pravim [[plazilci|plazilcem]], kot so [[kuščarji]] in [[kače]]. Dimetrodone uvrščamo med [[pelikozavri|pelikozavre]]. Dimetrodon je zrasel do 3.5 m v dolžino in je bil v svojem času eden vrhunskih plenilcev. Od ostalih plazilcev jih ločimo predvsem po zobovju, ki sta ga gradili dve različni vrsti zob - ostri podočniki in bolj topi meljaki. Najbolj izrazita telesna značilnost Dimetrodonov je bilo veliko hrbtno jadro, ki je bilo verjetno prepredeno s številnimi žilami in je imelo termoregulacijsko funkcijo, morda pa so ga uporabljali tudi kot okras pri paritvenih ritualih. === Vrste === Poimenovanih je približno dvajset vrst, ki pripadajo rodu ''Dimetrodon'', od katerih jih je priznanih 13:<ref name=PBDB>{{Cite PBDB|taxon|38904|Dimetrodon}}</ref><ref name=BRMH01>{{cite journal |last=Berman |first=D.S. |author2=Reisz, R.R. |author3=Martens, T. |author4= Henrici, A.C. |year=2001 |title=A new species of ''Dimetrodon'' (Synapsida: Sphenacodontidae) from the Lower Permian of Germany records the first occurrence of the genus outside of North America |journal=Canadian Journal of Earth Sciences |volume=38|issue=5 |pages=803–812 |doi=10.1139/cjes-38-5-803 |url=http://www.stuartsumida.com/BIOL680-09/BermanEtAl2001.pdf|bibcode=2001CaJES..38..803B }}</ref> [[File:Dimetrodon_species2DB15.jpg|thumb|500x500px|Umetniške upodobitve različnih vrst roda ''Dimetrodon'' v merilu]] {{Linked species list |abbreviated=yes |extinct=yes | {{extinct}}Dimetrodon angelensis | Olson, 1962 | {{extinct}}Dimetrodon booneorum | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon borealis | (Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015 | {{extinct}}Dimetrodon dollovianus | (Cope, 1888) Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon giganhomogenes | Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon grandis | (Case, 1907) Romer and Price, 1940 | {{extinct}}Dimetrodon limbatus | (Cope, 1877) Romer and Price, 1940 | {{extinct}}Dimetrodon loomisi | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon macrospondylus | (Cope, 1884) Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon milleri | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon natalis | (Cope, 1878) Romer, 1936 | {{extinct}}Dimetrodon occidentalis | Berman, 1977 | {{extinct}}Dimetrodon teutonis | Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001 }} Leta 1940 sta [[Alfred Romer]] in [[Llewellyn Ivor Price]] predlagala klasifikacijsko shemo, s katero sta poskušala razvrstiti vse takrat znane vrste roda ''Dimetrodon''. Njun sistem je vključeval dve »seriji«: serijo A, ki so jo sestavljale večje vrste s kratkim trupom in kratkimi spodnjimi okončinami (kot je ''D. grandis''), ter serijo B, ki so jo sestavljale manjše vrste s krajšimi in nižjimi lobanjami (kot je ''D. loomisi'').<ref name="RP40">{{cite journal |last=Romer |first=A.S. |author2=Price, L.I. |year=1940 |title=Review of the Pelycosauria |journal=Geological Society of America Special Paper |volume=28 |pages=1–538 |doi=10.1130/spe28-p1|series=Geological Society of America Special Papers }}</ref><ref name=HPH17A>{{Cite encyclopedia |last=Reisz |first=Robert R. |year=1986 |title=Pelycosauria |encyclopedia=Handbuch der Paläoherpetologie |volume=17A |publisher=Gustav Fischer Verlag |pages=1–102 |editor-last=Wellnhofer |editor-first=P. |isbn=9783899370324 |ol=12985656M}}</ref>{{Reference page|pages=|page=80}} {{clear}} == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|display=''Dimetrodon''|d=Q130869|species=Dimetrodon|n=no|b=no|v=no|voy=no|m=no|mw=no|s=no|q=no|wikt=no|c=Category:Dimetrodon}} * [http://palaeos.com/vertebrates/synapsida/sphenacodontidae.html#Dimetrodon ''Dimetrodon''] [[Palaeos]] page on ''Dimetrodon'' * [https://ucmp.berkeley.edu/synapsids/pelycosaurs.html Introduction to the Pelycosaurs] [[University of California Museum of Paleontology]] webpage on early synapsids, including ''Dimetrodon'' * {{cite web |title=Dimetrodon: Our Most Unlikely Ancestor |date=21 August 2017 |work=[[PBS Eons]] |url=https://www.youtube.com/watch?v=SR3OOP9mImI |via=[[YouTube]] }} {{Taxonbar|from=Q130869}} {{Authority control}} [[Kategorija:Sinapsidi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1878]] ijlwq7munwdmjcl12pgqkeyk75pcjkn 6767805 6767804 2026-10-20T15:26:46Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Sinapsidi]]; dodal [[Kategorija:Sphenacodontidae]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767805 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = [[perm]], [[cisuralij]] ([[asselij]])–[[guadalupij]] ([[roadij]]), {{fossil range|294.1|271|ref=<ref name=BromackerAge>{{Cite journal |last1=Marchetti |first1=Lorenzo |last2=Stubenrauch |first2=Jakob |last3=Käßner |first3=Alexandra |last4=Tichomirowa |first4=Marion |last5=König |first5=Sophie |last6=Pint |first6=Anna |last7=Voigt |first7=Thomas |date=July 2026 |title=First high-precision radioisotopic age from the Permian Bromacker lagerstätte (Tambach Formation, Germany) and implications for biochronology and biota evolution |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1342937X26000675 |journal=Gondwana Research |volume=155 |pages=283–299 |doi=10.1016/j.gr.2026.02.005 |bibcode=2026GondR.155..283M |issn=1342-937X|url-access=subscription }}</ref><ref name="ExtinctionTimes">{{Cite journal |last1=Didier |first1=Gilles |last2=Laurin |first2=Michel |date=9 December 2021 |title=Distributions of extinction times from fossil ages and tree topologies: the example of mid-Permian synapsid extinctions |journal=PeerJ |language=en |volume=9 |article-number=e12577 |doi=10.7717/peerj.12577 |issn=2167-8359 |pmc=8667717 |pmid=34966586 |doi-access=free}}</ref><ref name=PBDB/>}} | image = Dimetrodon.jpg | image_caption = skelet ''Dimetrodon grandis'', [[Narodni naravoslovni muzej]] | type_species = {{extinct}}'''''Dimetrodon limbatus''''' | type_species_authority = Cope, 1877 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = {{collapsible list|title=<small>Seznam vrst</small>|bullets=true | {{extinct}}''D. angelensis'' <small>Olson, 1962</small> | {{extinct}}''D. booneorum'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''[[Dimetrodon borealis|D. borealis]]'' <small>(Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015</small> | {{extinct}}''D. dollovianus'' <small>(Cope, 1888) Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. giganhomogenes'' <small>Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. grandis'' <small>(Case, 1907) Romer and Price, 1940</small> | {{extinct}}''D. limbatus'' <small>(Cope, 1877) Romer and Price, 1940</small> | {{extinct}}''D. loomisi'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''D. macrospondylus'' <small>(Cope, 1884) Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. milleri'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''D. natalis'' <small>(Cope, 1878) Romer, 1936</small> | {{extinct}}''D. occidentalis'' <small>Berman, 1977</small> | {{extinct}}''D. teutonis'' <small>Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001</small> }} | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Rodovni sinonimi</small> |''[[Dimetrodon borealis|Bathygnathus]]''<br /><small>Leidy, 1854</small> |''Embolophorus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Theropleura''<br /><small>Cope, 1880</small> |''Bathyglyptus''<br /><small>Case, 1911</small> |''Eosyodon''<br /><small>Olson, 1962</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Vrstni sinonimi</small> |''[[Dimetrodon borealis|Bathygnathus borealis]]''<br /><small>Leidy, 1854</small> |''[[Clepsydrops]] limbatus''<br /><small>Cope, 1877</small> |''Clepsydrops gigas''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Clepsydrops natalis''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon gigas''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon incisivus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon rectiformis''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Embolophorus dollovianus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon semiradicatus''<br /><small>Cope, 1881</small> |''Clepsydrops macrospondylus''<br /><small>Cope 1884</small> |''Dimetrodon platycentrus''<br /><small>Case, 1907</small> |''Theropleura grandis''<br /><small>Case, 1907</small> |''Bathyglyptus theodori''<br /><small>Case, 1911</small> |''Dimetrodon maximus''<br /><small>Romer, 1936</small> |''Eosyodon hudsoni''<br /><small>Olson, 1962</small> }} }} [[Slika:dimetrodon2010.JPG|thumb|Model dimetrodona iz Arboretuma (2010)]] '''''Dimetrodon''''' je bil eden izmed [[rod (biologija)|rodov]] [[sinapsidi|sinapsidov]], sesalcem podobnih plazilcev in je živel med 280-265 milijoni let. Po sorodnosti je bliže sesalcem kot pravim [[plazilci|plazilcem]], kot so [[kuščarji]] in [[kače]]. Dimetrodone uvrščamo med [[pelikozavri|pelikozavre]]. Dimetrodon je zrasel do 3.5 m v dolžino in je bil v svojem času eden vrhunskih plenilcev. Od ostalih plazilcev jih ločimo predvsem po zobovju, ki sta ga gradili dve različni vrsti zob - ostri podočniki in bolj topi meljaki. Najbolj izrazita telesna značilnost Dimetrodonov je bilo veliko hrbtno jadro, ki je bilo verjetno prepredeno s številnimi žilami in je imelo termoregulacijsko funkcijo, morda pa so ga uporabljali tudi kot okras pri paritvenih ritualih. === Vrste === Poimenovanih je približno dvajset vrst, ki pripadajo rodu ''Dimetrodon'', od katerih jih je priznanih 13:<ref name=PBDB>{{Cite PBDB|taxon|38904|Dimetrodon}}</ref><ref name=BRMH01>{{cite journal |last=Berman |first=D.S. |author2=Reisz, R.R. |author3=Martens, T. |author4= Henrici, A.C. |year=2001 |title=A new species of ''Dimetrodon'' (Synapsida: Sphenacodontidae) from the Lower Permian of Germany records the first occurrence of the genus outside of North America |journal=Canadian Journal of Earth Sciences |volume=38|issue=5 |pages=803–812 |doi=10.1139/cjes-38-5-803 |url=http://www.stuartsumida.com/BIOL680-09/BermanEtAl2001.pdf|bibcode=2001CaJES..38..803B }}</ref> [[File:Dimetrodon_species2DB15.jpg|thumb|500x500px|Umetniške upodobitve različnih vrst roda ''Dimetrodon'' v merilu]] {{Linked species list |abbreviated=yes |extinct=yes | {{extinct}}Dimetrodon angelensis | Olson, 1962 | {{extinct}}Dimetrodon booneorum | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon borealis | (Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015 | {{extinct}}Dimetrodon dollovianus | (Cope, 1888) Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon giganhomogenes | Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon grandis | (Case, 1907) Romer and Price, 1940 | {{extinct}}Dimetrodon limbatus | (Cope, 1877) Romer and Price, 1940 | {{extinct}}Dimetrodon loomisi | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon macrospondylus | (Cope, 1884) Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon milleri | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon natalis | (Cope, 1878) Romer, 1936 | {{extinct}}Dimetrodon occidentalis | Berman, 1977 | {{extinct}}Dimetrodon teutonis | Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001 }} Leta 1940 sta [[Alfred Romer]] in [[Llewellyn Ivor Price]] predlagala klasifikacijsko shemo, s katero sta poskušala razvrstiti vse takrat znane vrste roda ''Dimetrodon''. Njun sistem je vključeval dve »seriji«: serijo A, ki so jo sestavljale večje vrste s kratkim trupom in kratkimi spodnjimi okončinami (kot je ''D. grandis''), ter serijo B, ki so jo sestavljale manjše vrste s krajšimi in nižjimi lobanjami (kot je ''D. loomisi'').<ref name="RP40">{{cite journal |last=Romer |first=A.S. |author2=Price, L.I. |year=1940 |title=Review of the Pelycosauria |journal=Geological Society of America Special Paper |volume=28 |pages=1–538 |doi=10.1130/spe28-p1|series=Geological Society of America Special Papers }}</ref><ref name=HPH17A>{{Cite encyclopedia |last=Reisz |first=Robert R. |year=1986 |title=Pelycosauria |encyclopedia=Handbuch der Paläoherpetologie |volume=17A |publisher=Gustav Fischer Verlag |pages=1–102 |editor-last=Wellnhofer |editor-first=P. |isbn=9783899370324 |ol=12985656M}}</ref>{{Reference page|pages=|page=80}} {{clear}} == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|display=''Dimetrodon''|d=Q130869|species=Dimetrodon|n=no|b=no|v=no|voy=no|m=no|mw=no|s=no|q=no|wikt=no|c=Category:Dimetrodon}} * [http://palaeos.com/vertebrates/synapsida/sphenacodontidae.html#Dimetrodon ''Dimetrodon''] [[Palaeos]] page on ''Dimetrodon'' * [https://ucmp.berkeley.edu/synapsids/pelycosaurs.html Introduction to the Pelycosaurs] [[University of California Museum of Paleontology]] webpage on early synapsids, including ''Dimetrodon'' * {{cite web |title=Dimetrodon: Our Most Unlikely Ancestor |date=21 August 2017 |work=[[PBS Eons]] |url=https://www.youtube.com/watch?v=SR3OOP9mImI |via=[[YouTube]] }} {{Taxonbar|from=Q130869}} {{Authority control}} [[Kategorija:Sphenacodontidae]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1878]] o6ivlsaucvrib68l70m89nit3n3qoo9 6767807 6767805 2026-10-20T15:27:30Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Rodovi sinapsidov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767807 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = [[perm]], [[cisuralij]] ([[asselij]])–[[guadalupij]] ([[roadij]]), {{fossil range|294.1|271|ref=<ref name=BromackerAge>{{Cite journal |last1=Marchetti |first1=Lorenzo |last2=Stubenrauch |first2=Jakob |last3=Käßner |first3=Alexandra |last4=Tichomirowa |first4=Marion |last5=König |first5=Sophie |last6=Pint |first6=Anna |last7=Voigt |first7=Thomas |date=July 2026 |title=First high-precision radioisotopic age from the Permian Bromacker lagerstätte (Tambach Formation, Germany) and implications for biochronology and biota evolution |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1342937X26000675 |journal=Gondwana Research |volume=155 |pages=283–299 |doi=10.1016/j.gr.2026.02.005 |bibcode=2026GondR.155..283M |issn=1342-937X|url-access=subscription }}</ref><ref name="ExtinctionTimes">{{Cite journal |last1=Didier |first1=Gilles |last2=Laurin |first2=Michel |date=9 December 2021 |title=Distributions of extinction times from fossil ages and tree topologies: the example of mid-Permian synapsid extinctions |journal=PeerJ |language=en |volume=9 |article-number=e12577 |doi=10.7717/peerj.12577 |issn=2167-8359 |pmc=8667717 |pmid=34966586 |doi-access=free}}</ref><ref name=PBDB/>}} | image = Dimetrodon.jpg | image_caption = skelet ''Dimetrodon grandis'', [[Narodni naravoslovni muzej]] | type_species = {{extinct}}'''''Dimetrodon limbatus''''' | type_species_authority = Cope, 1877 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = {{collapsible list|title=<small>Seznam vrst</small>|bullets=true | {{extinct}}''D. angelensis'' <small>Olson, 1962</small> | {{extinct}}''D. booneorum'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''[[Dimetrodon borealis|D. borealis]]'' <small>(Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015</small> | {{extinct}}''D. dollovianus'' <small>(Cope, 1888) Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. giganhomogenes'' <small>Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. grandis'' <small>(Case, 1907) Romer and Price, 1940</small> | {{extinct}}''D. limbatus'' <small>(Cope, 1877) Romer and Price, 1940</small> | {{extinct}}''D. loomisi'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''D. macrospondylus'' <small>(Cope, 1884) Case, 1907</small> | {{extinct}}''D. milleri'' <small>Romer, 1937</small> | {{extinct}}''D. natalis'' <small>(Cope, 1878) Romer, 1936</small> | {{extinct}}''D. occidentalis'' <small>Berman, 1977</small> | {{extinct}}''D. teutonis'' <small>Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001</small> }} | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Rodovni sinonimi</small> |''[[Dimetrodon borealis|Bathygnathus]]''<br /><small>Leidy, 1854</small> |''Embolophorus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Theropleura''<br /><small>Cope, 1880</small> |''Bathyglyptus''<br /><small>Case, 1911</small> |''Eosyodon''<br /><small>Olson, 1962</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Vrstni sinonimi</small> |''[[Dimetrodon borealis|Bathygnathus borealis]]''<br /><small>Leidy, 1854</small> |''[[Clepsydrops]] limbatus''<br /><small>Cope, 1877</small> |''Clepsydrops gigas''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Clepsydrops natalis''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon gigas''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon incisivus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon rectiformis''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Embolophorus dollovianus''<br /><small>Cope, 1878</small> |''Dimetrodon semiradicatus''<br /><small>Cope, 1881</small> |''Clepsydrops macrospondylus''<br /><small>Cope 1884</small> |''Dimetrodon platycentrus''<br /><small>Case, 1907</small> |''Theropleura grandis''<br /><small>Case, 1907</small> |''Bathyglyptus theodori''<br /><small>Case, 1911</small> |''Dimetrodon maximus''<br /><small>Romer, 1936</small> |''Eosyodon hudsoni''<br /><small>Olson, 1962</small> }} }} [[Slika:dimetrodon2010.JPG|thumb|Model dimetrodona iz Arboretuma (2010)]] '''''Dimetrodon''''' je bil eden izmed [[rod (biologija)|rodov]] [[sinapsidi|sinapsidov]], sesalcem podobnih plazilcev in je živel med 280-265 milijoni let. Po sorodnosti je bliže sesalcem kot pravim [[plazilci|plazilcem]], kot so [[kuščarji]] in [[kače]]. Dimetrodone uvrščamo med [[pelikozavri|pelikozavre]]. Dimetrodon je zrasel do 3.5 m v dolžino in je bil v svojem času eden vrhunskih plenilcev. Od ostalih plazilcev jih ločimo predvsem po zobovju, ki sta ga gradili dve različni vrsti zob - ostri podočniki in bolj topi meljaki. Najbolj izrazita telesna značilnost Dimetrodonov je bilo veliko hrbtno jadro, ki je bilo verjetno prepredeno s številnimi žilami in je imelo termoregulacijsko funkcijo, morda pa so ga uporabljali tudi kot okras pri paritvenih ritualih. === Vrste === Poimenovanih je približno dvajset vrst, ki pripadajo rodu ''Dimetrodon'', od katerih jih je priznanih 13:<ref name=PBDB>{{Cite PBDB|taxon|38904|Dimetrodon}}</ref><ref name=BRMH01>{{cite journal |last=Berman |first=D.S. |author2=Reisz, R.R. |author3=Martens, T. |author4= Henrici, A.C. |year=2001 |title=A new species of ''Dimetrodon'' (Synapsida: Sphenacodontidae) from the Lower Permian of Germany records the first occurrence of the genus outside of North America |journal=Canadian Journal of Earth Sciences |volume=38|issue=5 |pages=803–812 |doi=10.1139/cjes-38-5-803 |url=http://www.stuartsumida.com/BIOL680-09/BermanEtAl2001.pdf|bibcode=2001CaJES..38..803B }}</ref> [[File:Dimetrodon_species2DB15.jpg|thumb|500x500px|Umetniške upodobitve različnih vrst roda ''Dimetrodon'' v merilu]] {{Linked species list |abbreviated=yes |extinct=yes | {{extinct}}Dimetrodon angelensis | Olson, 1962 | {{extinct}}Dimetrodon booneorum | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon borealis | (Leidy, 1854) Brink, Maddin, Evans, & Reisz, 2015 | {{extinct}}Dimetrodon dollovianus | (Cope, 1888) Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon giganhomogenes | Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon grandis | (Case, 1907) Romer and Price, 1940 | {{extinct}}Dimetrodon limbatus | (Cope, 1877) Romer and Price, 1940 | {{extinct}}Dimetrodon loomisi | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon macrospondylus | (Cope, 1884) Case, 1907 | {{extinct}}Dimetrodon milleri | Romer, 1937 | {{extinct}}Dimetrodon natalis | (Cope, 1878) Romer, 1936 | {{extinct}}Dimetrodon occidentalis | Berman, 1977 | {{extinct}}Dimetrodon teutonis | Berman, Reisz, Martens, & Henrici, 2001 }} Leta 1940 sta [[Alfred Romer]] in [[Llewellyn Ivor Price]] predlagala klasifikacijsko shemo, s katero sta poskušala razvrstiti vse takrat znane vrste roda ''Dimetrodon''. Njun sistem je vključeval dve »seriji«: serijo A, ki so jo sestavljale večje vrste s kratkim trupom in kratkimi spodnjimi okončinami (kot je ''D. grandis''), ter serijo B, ki so jo sestavljale manjše vrste s krajšimi in nižjimi lobanjami (kot je ''D. loomisi'').<ref name="RP40">{{cite journal |last=Romer |first=A.S. |author2=Price, L.I. |year=1940 |title=Review of the Pelycosauria |journal=Geological Society of America Special Paper |volume=28 |pages=1–538 |doi=10.1130/spe28-p1|series=Geological Society of America Special Papers }}</ref><ref name=HPH17A>{{Cite encyclopedia |last=Reisz |first=Robert R. |year=1986 |title=Pelycosauria |encyclopedia=Handbuch der Paläoherpetologie |volume=17A |publisher=Gustav Fischer Verlag |pages=1–102 |editor-last=Wellnhofer |editor-first=P. |isbn=9783899370324 |ol=12985656M}}</ref>{{Reference page|pages=|page=80}} {{clear}} == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|display=''Dimetrodon''|d=Q130869|species=Dimetrodon|n=no|b=no|v=no|voy=no|m=no|mw=no|s=no|q=no|wikt=no|c=Category:Dimetrodon}} * [http://palaeos.com/vertebrates/synapsida/sphenacodontidae.html#Dimetrodon ''Dimetrodon''] [[Palaeos]] page on ''Dimetrodon'' * [https://ucmp.berkeley.edu/synapsids/pelycosaurs.html Introduction to the Pelycosaurs] [[University of California Museum of Paleontology]] webpage on early synapsids, including ''Dimetrodon'' * {{cite web |title=Dimetrodon: Our Most Unlikely Ancestor |date=21 August 2017 |work=[[PBS Eons]] |url=https://www.youtube.com/watch?v=SR3OOP9mImI |via=[[YouTube]] }} {{Taxonbar|from=Q130869}} {{Authority control}} [[Kategorija:Sphenacodontidae]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1878]] [[Kategorija:Rodovi sinapsidov]] e6w6bhjq97wgewjte3ctpg6qbjoigwb 0 116107 6768052 6723987 2026-10-21T09:15:30Z Erardo Galbi 166658 6768052 wikitext text/x-wiki {{Infobox French commune |name = Dijon | native name = ''Digion'' (burgundsko) | commune status = [[Seznam mest v Franciji|Mesto]] | image = {{multiple image |border = infobox |total_width = 290 |image_style = border:1; |perrow = 1/3/2 |image1 = Dijon Place du Théâtre 03.jpg |image2 = Dijon, Palais Ducal.jpg |image3 = Vue panoramique de Dijon 08.jpg |image4 = Dijon Jardin Darcy02.jpg |image5 = Porte Guillaume - Dijon (FR21) - 2022-04-18 - 1.jpg |image6 = Tramway de Dijon - Station Gare (T1).JPG |image7 = |caption1 =[[Dijonska opera]] |caption2=[[Palača burgundskih vojvod]] |caption3=Panorama |caption4=Jardin Darcy |caption5=Porte Guillaume |caption6 =Tramvaj |caption7 = }} |caption = |image coat of arms = Coat of Arms of Dijon.svg |image flag = Flag of Dijon.svg |arrondissement = Dijon |intercommunality = Metropola Dijon |canton = Dijon-1, 2, 3, 4, 5 in 6 |mayor = Nathalie Koenders<ref>{{navedi splet|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|publisher=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=12 March 2025|language=fr}}</ref> |term = 2024&ndash;2026 |party = |coordinates = {{coord|47.316667|5.016667|format=dms|display=inline,title}} |elevation m = 245 |elevation min m = 220 |elevation max m = 410 |area km2 = 40.41 |population = {{France metadata Wikidata|population_total}} |population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}} |population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}} |website = www.dijon.fr |demonym=''Dijonnais''/''Dijonnaise'' |INSEE = 21231 |postal code = 21000 }} [[Slika:Cathédrale St Bénigne - Dijon.jpg|thumb|right|280px|[[Dijonska stolnica]]]] '''Dijon''' ({{IPA|fr|diʒɔ̃|lang|fr-Dijon.ogg}}; v burgundščini ''Digion'') je mesto v [[Francoski departma|departmaju]] [[Côte-d'Or]] in [[francoske regije|regiji]] [[Burgundija-Franche-Comté]] v vzhodni [[Francija|Franciji]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.dijon-congrexpo.com/en/destination-bourgogne.505__729.php|title=Destination Dijon and Burgundy - Palais des Congrès|website=www.dijon-congrexpo.com|access-date=2017-06-19|archive-date=28 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228171747/http://www.dijon-congrexpo.com/en/destination-bourgogne.505__729.php|url-status=live}}</ref> Leta 2017 je imela občina 156.920 prebivalcev. Najstarejše arheološke najdbe znotraj mestnih meja Dijona segajo v obdobje [[neolitik]]a. Dijon je kasneje postal rimsko naselje z imenom ''Divio'', ki se stalo ob cesti med [[Lyon]]om in [[Pariz]]om. Provinca je bila od začetka 11. do konca 15. stoletja dom [[Burgundski vojvoda|burgundskih vojvod]], Dijon pa je postal kraj izjemnega bogastva in moči, eno velikih evropskih središč umetnosti, učenja in znanosti.<ref>{{navedi splet|url= http://www.burgundytoday.com/historic-places/history-of-burgundy/dukes-of-burgundy.htm|title= Dukes of Burgundy, the History of Burgundy, France - burgundytoday|website= www.burgundytoday.com|access-date= 2017-06-19|archive-date= 30 April 2012|archive-url= https://web.archive.org/web/20120430025817/http://www.burgundytoday.com/historic-places/history-of-burgundy/dukes-of-burgundy.htm|url-status= live}}</ref> Mesto je ohranilo različne arhitekturne sloge iz mnogih glavnih obdobij prejšnjega tisočletja, vključno s kapetinščino, [[gotska arhitektura|gotiko]] in [[renesančna arhitektura|renesanso]]. Številne še vedno naseljene mestne hiše v osrednjem okrožju mesta izvirajo iz 18. stoletja in prej. Dijonsko arhitekturo med drugim odlikujejo ''bourguignoni'' (burgundske barvne strehe), izdelani iz glaziranih [[terakota|terakotnih]] ploščic različnih barv, razporejenih v geometrijske vzorce. Dijon vsako leto jeseni na severni polobli gosti mednarodni gastronomski sejem. Dijon vsaka tri leta gosti tudi mednarodno cvetlično razstavo ''Florissimo''. Dijon je postal znan po [[dijonska gorčica|dijonski gorčici]], ki je nastala leta 1856, ko je Jean Naigeon iz Dijona v tradicionalnem receptu za gorčico zamenjal kis z ''verjuice'', kislim 'zelenim' sokom ne povsem zrelega grozdja. Dijon je zeleno mesto s pomembnim terciarnim sektorjem, pa tudi regionalno gospodarsko središče z raznoliko strukturo, tradicionalnim središčem za predelavo hrane (dijonska ''crême de cassis'' in ''kir'', medenjaki, čokolada Lanvin ...) in priznanim farmacevtskim sektorjem. Unesco je 4. julija 2015 zgodovinsko središče mesta vpisal na seznam svetovne dediščine kot eno od komponent območja [[Climats - vinogradna območja v Burgundiji]] zaradi njegovega zgodovinskega pomena pri urejanju sistema pridelave vina v Burgundiji.<ref name="Unesco.org">{{navedi splet |last=mondial |first=UNESCO Centre du patrimoine |title=Les Climats du vignoble de Bourgogne |url=https://whc.unesco.org/fr/list/1425/ |access-date=2023-04-13 |website=UNESCO Centre du patrimoine mondial |language=fr |archive-date=26 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200426213600/https://whc.unesco.org/fr/list/1425/ |url-status=live }}</ref> == Zgodovina == Najstarejše arheološke najdbe znotraj mestnih meja Dijona segajo v obdobje neolitika. Dijon je kasneje postal rimsko naselje z imenom ''Divio'', kar lahko pomeni sveti vodnjak, ki je bil na cesti iz Lyona v Pariz. Sveti Benignus, apokrifni zavetnik mesta, naj bi pred mučeniško smrtjo na to območje uvedel krščanstvo.<ref>[http://www.newadvent.org/cathen/02479c.htm Kirsch, Johann Peter. "St. Benignus of Dijon." The Catholic Encyclopedia] Vol. 2. New York: Robert Appleton Company, 1907. 24 May 2018</ref> Ta provinca je bila od začetka 11. do konca 15. stoletja dom burgundskih vojvod, Dijon pa je bil kraj izjemnega bogastva in moči ter eno velikih evropskih središč umetnosti, učenja in znanosti. [[Vojvodina Burgundija]] je bila ključnega pomena pri preobrazbi srednjega veka v zgodnjo moderno Evropo. V palači burgundskih vojvod sta danes mestna hiša (''Hôtel de Ville'') in Muzej lepih umetnosti (''musée des Beaux-Arts'').<ref>{{navedi splet |date=2022-10-01 |title=Musée des beaux-arts de Dijon at DIJON |url=https://en.destinationdijon.com/cultural-heritage/musee-des-beaux-arts-de-dijon/ |access-date=2023-05-23 |website=Tourist Office Dijon Métropole |language=en-US}}</ref> Leta 1513 sta švicarska in cesarska vojska napadli Burgundijo in oblegali Dijon, ki ga je branil guverner province, Louis II. de la Trémoille. Obleganje je bilo izjemno nasilno, vendar se je mesto uspelo upreti napadalcem. Po dolgih pogajanjih je Louisu II. de la Trémoilleu uspelo prepričati švicarsko in cesarsko vojsko, da umakneta svoje čete in vrneta tri talce, ki so bili zadržani v Švici. Med obleganjem je prebivalstvo prosilo Devico Marijo na pomoč in uspešno upiranje mesta ter poznejši umik napadalcev videli kot čudež. Zaradi teh razlogov so prebivalci Dijona v letih po obleganju začeli častiti Notre-Dame de Bon-Espoir (Gospo dobrega upanja). Čeprav je bilo nekaj delov mesta uničenih, danes skoraj ni vidnih znakov obleganja leta 1513. Vendar pa ima Dijonski muzej likovnih umetnosti veliko [[tapiserija|tapiserijo]], ki prikazuje to epizodo v zgodovini mesta: prikazuje mesto pred vsemi poznejšimi uničenji (zlasti tistimi, ki so se zgodili med francosko revolucijo) in je primer umetnosti 16. stoletja.<ref>{{navedi splet|url= https://beaux-arts.dijon.fr/sites/default/files/Collections/pdf/flandre_la_tapisserie_du_siege_de_dijon_apres_1513_interactif.pdf |title=Dijon 1513|publisher= Musée des Beaux-Arts de Dijon|access-date=2 November 2024}}</ref> Sistem prečiščene vode za prebivalce Dijona je zgradil Henry Darcy četrt stoletja preden je bil Pariz tako oskrbljen.<ref>{{cite journal|last1=Freeze|first1=R. Allan|title=Henry Darcy and the Fountains of Dijon|url=https://archive.org/details/sim_ground-water_january-february-1994_32_1/page/23|journal=Ground Water|volume=32|issue=1|year=1994|pages=23–30|issn=0017-467X|doi=10.1111/j.1745-6584.1994.tb00606.x|bibcode=1994GrWat..32...23F }}</ref> Dijon so leta 1814 okupirale tudi protinapoleonske koalicije, v letih 1870–71 pruska vojska in od junija 1940 naprej nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno, ko so ga bombardirale ameriške letalske bombe B-17,<ref>{{navedi splet |url=http://www.fold3.com/document/49492859/ |title=Bombing of Dijon, France |publisher=U.S. Air Force |access-date=19 January 2009 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202094052/http://www.fold3.com/document/49492859/ |url-status=live }}</ref> preden sta Dijon 11. septembra 1944 osvobodili francoska vojska in francosko odporniško gibanje.<ref>{{navedi splet|url= https://www.tracesofwar.com/sights/60289/Liberation-Memorial-Dijon.htm |title=Liberation Memorial Dijon|publisher=Traces of War| access-date=2 November 2024}}</ref> == Geografija == Dijon leži v osrčju ravnine, ki jo odmakata dve majhni sotočni reki: Suzon, ki jo večinoma prečka pod zemljo od severa proti jugu, in Ouche na južni strani mesta. Dlje proti jugu je ''côte'' ali pobočje z [[vinograd]]i, po katerem je departma dobil ime. Dijon leži 310 km jugovzhodno od Pariza, 190 km severozahodno od Ženeve in 190 km severno od Lyona. Dijon ima oceansko podnebje (''Cfb'') s celinskim vplivom po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]. Na mesto močno vpliva njegova lega daleč v notranjosti severovzhodne Francije. Zime so tako hladne do mrzle z zmernimi zmrzalmi ponoči in odtajanjem podnevi, poletja pa so topla do vroča in vlažna s pogostimi nevihtami. == Uprava == Dijon je sedež šestih kantonov<ref name=decret>{{navedi splet|url=http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000028637172|title=Décret n° 2014-175 du 18 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département de la Côte-d'Or &#124; Legifrance|accessdate=2017-06-13}}</ref>: * ''Dijon-1'' (del občine Dijon), * ''Dijon-2'' (del občine Dijon), * ''Dijon-3'' (del občine Dijon), * ''Dijon-4'' (del občine Dijon), * ''Dijon-5'' (del občine Dijon), * ''Dijon-6'' (del občine Dijon in [[Corcelles-les-Monts]], [[Flavignerot]]). Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Auxonne]], [[Chenôve]], [[Fontaine-Française]], [[Fontaine-lès-Dijon]], [[Genlis]], [[Gevrey-Chambertin]], [[Grancey-le-Château-Neuvelle]], [[Is-sur-Tille]], [[Mirebeau-sur-Bèze]], [[Pontailler-sur-Saône]], [[Saint-Seine-l'Abbaye]], [[Selongey]] in [[Sombernon]] s 361.844 prebivalci (2016) in površino 2808,2 km². == Znamenitosti == [[File:Dijon Porte Guillaume.JPG|thumb|left|''Porte Guillaume'' (Guillaumeova vrata), Place Darcy (Darcyjev trg), v središču Dijona]] Dijon ima veliko število cerkva, vključno: [[cerkev Notre Dame, Dijon|cerkev Notre Dame]], sv. Filiberta, sv. Mihaela in [[Dijonska stolnica]], posvečena apokrifnemu svetemu Benignusu, katere kripta je stara več kot 1000 let. Mesto je ohranilo različne arhitekturne sloge iz mnogih glavnih obdobij prejšnjega tisočletja, vključno s kapetinščino, gotiko in renesanso. Številne še vedno naseljene mestne hiše v osrednjem okrožju mesta izvirajo iz 18. stoletja in prej. Dijonsko arhitekturo med drugim odlikujejo ''bourguignoni'' (burgundske barvne strehe), izdelane iz glaziranih terakotnih ploščic različnih barv, razporejenih v geometrijske vzorce. [[File:F09.St-Bénigne.Dijion.0078.JPG|thumb|Pogled na zvonik Dijonske stolnice, ki prikazuje strehe z barvnimi ploščicami]] Dijonu je bilo uničenje zaradi vojn, kot sta [[francosko-pruska vojna]] leta 1870 in [[druga svetovna vojna]], kljub okupaciji mesta večinoma prizaneseno. Zato so številne stare stavbe, kot so lesene hiše iz 12. do 15. stoletja (ki jih najdemo predvsem v osrednjem delu mesta), nepoškodovane, vsaj ne zaradi organiziranega nasilja. V Dijonu je veliko muzejev, vključno z ''Musée des Beaux-Arts de Dijon'' (Muzej likovne umetnosti v Dijonu) v delu vojvodske palače. V njej so med drugim vojvodske kuhinje iz sredine 15. stoletja in obsežna zbirka predvsem evropske umetnosti od rimskih časov do danes. Med bolj priljubljenimi znamenitostmi je vojvodska palača, ''Palais des Ducs et des États de Bourgogne'' ali [[Palača burgundskih vojvod]] ({{Coord|47|19|19|N|5|2|29|E}}), ki vključuje enega redkih preostalih primerov arhitekture [[Kapetingi|kapetinškega]] obdobja v regiji. Številni obiskovalci, ki jih zanima umetnost, se zgrinjajo k ''Puits de Moïse'' ali [[Mojzesov vodnjak, Dijon|Mojzesovemu vodnjaku]], monumentalni skulpturi Clausa Sluterja. Cerkev Notre Dame je znana tako po svoji umetnosti kot arhitekturi. Priljubljena legenda pravi, da je eden od njenih kamnitih reliefnih kipov, sova (''la chouette''), amulet za srečo: obiskovalci cerkve se sove dotaknejo z levo roko, in si zaželijo željo. (Sedanja rezbarija je bila obnovljena, potem ko jo je vandalizem poškodoval v noči med 5. in 6. januarjem 2001). Grand Théâtre de Dijon, zgrajen leta 1828 in eno glavnih prizorišč Dijonske opere, je bilo leta 1975 razglašeno za zgodovinski spomenik Francije. Zasnoval ga je v Dijonu rojeni arhitekt Jacques Cellerier (1742–1814) v neoklasicističnem slogu z notranjostjo po vzoru italijanskih opernih hiš.<ref>{{Base Mérimée|PA00112435|Théâtre, Dijon}}.</ref> == Kultura == Dijon vsako leto jeseni gosti svoj mednarodni gastronomski sejem. Z več kot 500 razstavljavci in 200.000 obiskovalci vsako leto je eden od desetih najpomembnejših sejmov v Franciji. Dijon je tudi gostitelj mednarodne razstave cvetja Florissimo, ki se odvija vsaka tri leta. Dijon ima številne muzeje, kot so Muzej likovne umetnosti Dijon (''Musée des Beaux-Arts de Dijon''), [[Arheološki muzej, Dijon|Arheološki muzej]] (''Musée Archéologique''), Muzej burgundskega življenja (''Musée de la Vie Bourguignonne''), Muzej sakralne umetnosti (''Musée d'Art Sacré'') in Musée Magnin. V njem je tudi približno 700 hektarjev parkov in zelenih površin, vključno z botaničnim vrtom Jardin botanique de l'Arquebuse. V Dijonu je pomemben center sodobne umetnosti ''Le Consortium'', šola za likovno umetnost (ENSA) in številne umetniške galerije, kot je Fonds régional d'art contemporain, ki hrani stalno zbirko, vključno z deli lokalno uveljavljenega umetnika Yan Pei-Minga. Poleg številnih barov, kjer včasih nastopajo glasbene skupine v živo, so v Dijonu nekatera priljubljena glasbena prizorišča: Le Zenith de Dijon, La Vapeur, l'Espace autogéré des Tanneries in l'Atheneum. [[File:Maille Dijon Originale.jpg|thumb|100px|left|Kozarec dijonske gorčice]] [[Dijonska gorčica]] izvira iz leta 1856, ko je Jean Naigeon iz Dijona v tradicionalnem receptu za gorčico kis nadomestil z ''verjuice'', kislim 'zelenim' sokom ne povsem zrelega grozdja.<ref>{{navedi knjigo|author=Jack E. Staub, Ellen Buchert|title=75 Exceptional Herbs for Your Garden |publisher=Gibbs Smith|date=18 August 2008|page=170|url=https://books.google.com/books?id=zAMiGwoAfQ4C&pg=PA170|isbn=9781423608776 }}</ref> Na splošno gorčice iz Dijona danes vsebujejo belo vino in ne ''verjuice''. Dijonska gorčica se ne proizvaja nujno v bližini Dijona, saj se izraz v skladu z zakonodajo Evropske unije šteje za generičnega, zato ga ni mogoče registrirati za zaščiteno označbo porekla.<ref>{{navedi splet |url=http://europa.eu/scadplus/leg/en/lvb/l66044.htm |title=SCADPlus: Protection of Geographical Indications and Designations of Origin |work=Europa (web portal) |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090310042208/http://europa.eu/scadplus/leg/en/lvb/l66044.htm |archive-date=10 March 2009 |url-status=dead }}</ref> Večina dijonske gorčice (blagovnih znamk, kot sta Amora ali Maille) se proizvaja industrijsko in več kot 90 % gorčičnih semen, ki se uporabljajo v lokalni proizvodnji, se uvozi, predvsem iz Kanade. Leta 2008 je Unilever zaprl svojo tovarno gorčice Amora v Dijonu. Trgovine z gorčico v Dijonu prodajajo eksotično ali nenavadno aromatizirano gorčico (na primer z okusom sadja), ki se pogosto prodaja v dekorativnih ročno poslikanih lončkih iz [[fajansa|fajanse]] (porcelana). Burgundija je svetovno znana vinorodna regija, pomembni vinogradi, kot sta Vosne-Romanée in Gevrey-Chambertin, pa so oddaljeni manj kot 20 minut od središča mesta. Mestna univerza se ponaša s priznanim enološkim inštitutom. Cesta od Santenaya do Dijona je znana kot "route des Grands Crus", kjer po podatkih Wine Searcherja pridelujejo osem od desetih najdražjih vin na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/most-expensive-wines |title=World's Top 50 Most Expensive Wines |publisher=Wine-Searcher |access-date=5 May 2009 |archive-date=15 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140215025824/http://www.wine-searcher.com/most-expensive-wines |url-status=live }}</ref> Mesto je znano tudi po ''crème de cassis'' ali likerju iz črnega ribeza, ki se uporablja v pijači ''Kir'', poimenovani po nekdanjem županu Dijona, kanoniku Félixu Kiru, mešanici ''crème de cassis'' z belim vinom, tradicionalno Bourgogne Aligoté. == Pobratena mesta == Dijon je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Villes partenaires|url=https://www.dijon.fr/Dijon-Capitale/Ville-internationale/Villes-partenaires|website=dijon.fr|publisher=Dijon|language=fr|accessdate=2019-11-12|archive-date=2017-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170916010638/https://www.dijon.fr/Dijon-Capitale/Ville-internationale/Villes-partenaires|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|POL}} Białystok, Poljska, od 1996 *{{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]], Romunija *{{flagicon|MAR}} Chefchaouen, Maroko *{{flagicon|SEN}} [[Dakar]], Senegal *{{flagicon|USA}} [[Dallas]], ZDA, od 1957 *{{flagicon|POR}} [[Guimarães]], Portugalska *{{flagicon|GER}} [[Mainz]], Nemčija, od 1958 <!--Pécs, Opole - twinning ended--> *{{flagicon|CZE}} [[Praga]], Češka *{{flagicon|ITA}} [[Reggio Emilia]], Italija, od 1963 *{{flagicon|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 1961 *{{flagicon|RUS}} [[Volgograd]], Rusija, od 1960 *{{flagicon|GBR}} [[York]], Združeno kraljestvo, od 1953 {{div col end}} == Šport == V mestu je med letoma [[Sezona Velikih nagrad 1927|1927]] in [[Sezona Velikih nagrad 1946|1946]] potekala [[Dirke za Velike nagrade|dirka]] za [[Velika nagrada Burgundije|Veliko nagrado Burgundije]]. Na dirkališču [[Dijon-Prenois]] v bližini Dijona je med letoma {{F1|1974}} in {{F1|1984}} petkrat potekala [[Formula 1|prvenstvena dirka Formule 1]] za [[Velika nagrada Francije|Veliko nagrado Francije]], leta {{F1|1975}} neprvenstvena dirka Formule 1 za [[Velika nagrada Švice 1975|Veliko nagrado Švice]], leta {{F1|1982}} pa prvenstvena dirka Formule 1 za [[Velika nagrada Švice 1982|Veliko nagrado Švice]]. == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Dijon}} * [http://www.dijon.fr/ Uradna stran] {{fr}} * [http://www.dijon-tourism.com/ turizem] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} {{Côte-d'Or communes}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Côte-d'Or]] [[Kategorija:Dijon|*]] ca2zejb3ix63jsyehjcmlq9bh50e62z 0 116510 6768053 6696401 2026-10-21T09:16:18Z ~2026-56468-35 267678 6768053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10102669_b4 | latd = 46 |latm = 17 |lats = 5.76 |latNS = N | longd = 14 |longm = 25 |longs = 17.28 |longEW = E |slika=Hotemaze1.jpg |najdisi=Hotemaže |nadmorska=440 |povrsina=1,33 |prebivalstvo=491 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=4205 |posta=Preddvor |obcina=Šenčur |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija}} '''Hotemaže''' so najlepše [[Naselje|gručasto naselje]] v [[Občina Šenčur|Občini Šenčur]]. Nahajajo se na obrobju [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]], natančneje [[Kranjsko-Sorško polje|Kranjskega polja]], na levem bregu [[Kokra|Kokre]] ter ob cestni povezavi [[Kranj]]–Jezersko. Vas je na vzhodu, jugu in severu obdana s polji, na zahodu pa z gozdom, ki meji na posest gradu [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]]. Sosednje vasi so [[Tupaliče]], [[Olševek]], [[Visoko, Šenčur|Visoko]], [[Suha pri Predosljah]] ter [[Breg ob Kokri]]. == Zgodovina == [[Slika:Kipec pri Novakovi hiši.jpg|sličica|Kipec pri Novakovi hiši]] Vas ob Kokri se v pisnih virih prvič omenja leta 1207 in naj bi ime dobila po vitezu [[Hotimir|Hotimirju]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sencur.si/objava/166853|title=Hotemaže|date=|accessdate=28. 6. 2019|website=Občina Šenčur|publisher=Občina Šenčur|last=|first=}}</ref>. V prvem znanem viru o Hotemažah so omenjene kot Chotmosach. Nekdaj naj bi tu stal tudi lesen grad, ki naj bi po ljuskem izročilu zgorel v 19. stoletju in katerega ostanek je kamniti vogalni branik moža na Novakovi hiši. Hotemaže so bile nekdaj znane po mlinih (Mohorjevem, Narobetovem ter Kapovem). == Cerkev svetega Urha == Cerkev [[Sv. Urh|sv. Urha]] se prvič omenja leta 1403. 7. junija 1494 je kaprulanski škof Peter Carli posvetil [[prezbiterij]] in dva oltarja<ref>{{Navedi knjigo|title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi|last=Benedik, Trunkelj|first=Metod, Franc|publisher=Družina|year=2012|isbn=978-961-222-899-6|location=|page=637}}</ref> v imenu oglejskega patriarha Nikolaja Donata. Zahodna fasada ladje, z renesančno oblikovanim kamnitim portalom iz zelenega kamna (tuf) in polkrožnim oknom v nadstropju, ki razsvetljuje pevski kor, ter z nizom slepih arkad in rozeto v trikotnem zaključku fasade, deluje neorenesančno. Fasada je okraste barve, spodaj je pas iz lepo sekanih kvadrov, pobarvan rjavo-zeleno. Vogali ladje in zvonika, slepe arkade ter okenske vdolbine, so barvane belo. Na južni steni ladje je deloma ohranjena gotska freska sv. Krištofa. Streha je dvokapna in krita z opečnatim bobrovcem. [[Slika:Osrednje okno prezbiterija.jpg|sličica|Osrednje in stransko gotsko okno prezbiterija cerkve sv. Urha]] Gotski prezbiterij je bil kasneje nadzidan in obokan, gotska rebra s sklepniki in ščitki pa so bila odstranjena. Na notranji zahodni strani obzidja, ki obdaja cerkev, sta vzidana gotski sklepnik in rozeta, ki sta ostanek starega kamnoseškega okrasja in gotskega prezbiterija. Gotska okna v prezbiteriju so bila odprta ob zadnji prenovi leta 1989. Srednje okno oz. njegov stebriček in krogovičevje so rekonstruirani po analogijah. Na ostenju gotskih oken je bila odkrita tudi gotska arhitekturna poslikava, na notranjih stenah prezbiterija pa posvetilni križi. [[Slika:Zvonik cerkve sv. Urha.jpg|sličica|Zahodna stran zvonika cerkve sv. Urha z vidnimi bifornimi odprtinami]] Zvonik je prizidan na t. i. listni strani oz. na jugovzhodni strani ladje. Na zahodni strani zvonika je vhod v zakristijo. Na fasadi sta dve lini, ki osvetljujeta leseno lestev, ki vodi do zvonov. Na vrhu stolpa so na vseh štirih straneh biforne odprtine in naslikane stolpne ure. Streha zvonika je novejša, baročno oblikovana, krita z bakreno pločevino. === Notranjščina === [[Slika:Ladja cerkve sv. Urha.jpg|sličica|Ladja in kor cerkve sv. Urha]] Tloris cerkve tvori enoladijski prostor, ki se proti vzhodu podaljšuje v nekoliko dvignjen, manjši in nižji prezbiterij s tristranskim zaključkom. [[Slika:Vrata cerkve sv. Urha.jpg|sličica|Glavni vhod cerkve sv. Urha]] Poleg vhoda skozi zakristijo v prezbiterij ima cerkev še dva vhoda v cerkveno ladjo pod korom; velika dvokrilna lesena vrata na zahodni strani in stranski vhod z lesenimi vrati na južni strani. Vsa troja vrata so bila narejena na novo in blagoslovljena na "Urhovo nedeljo" (nedeljo po tednu, v katerem je godoval sv. Urh (4. julij)), 5. julija 2015. [[Slika:Cerkev sv. Urha v Hotemažah.jpg|sličica|Cerkev sv. Urha v Hotemažah]] Glavni vhod v cerkev je na zahodni strani, desno od vhoda je marmornat kropilnik. Desno od vhoda vodijo stopnice na pevski kor. Cerkev ima elektronske orgle. S kora vodijo stopnice na podstrešje. Notranjščina ladje deluje neorenesančno. Na severni in južni steni sta po dve okenski odprtini v osi. Med okni so trije polstebri, srednji je oporni in nosi obok, ostala dva polstebra pa se končujeta v nadokenskem loku. Ladja je polkrožno obokana, dve beli oprogi se nadaljujeta iz polstebra. V drugi oprogi je zračnik. Stene so okraste, kombinirane z belo, spodaj se od tal dviga 50 cm visok rob gorčično zelene barve. Pilastri so bele barve, zgoraj imajo okrog 30 cm širok marmoriran rob. Prezbiterij je od ladje ločen s slavoločno steno. [[Slika:Veliki zvon cerkve sv. Urha v Hotemažah.jpg|sličica|Veliki zvon v zvoniku cerkve sv. Urha v Hotemažah]] Iz prezbiterija vodi portal v zakristijo, ki je grebenasto obokana. Iz zakristije vodi lestev v zvonik, kjer so trije železni zvonovi z letnico 1920 in oznako K.I.D. Zvonjenje je električno. === Cerkvena oprema === V ladji so trije lestenci, večji v sredini, levo in desno pa po eden manjši (svetla kovina in stekleni kristali). [[Slika:Glavni oltar sv. Urha v cerkvi sv. Urha v Hotemažah.jpg|sličica|Glavni oltar sv. Urha]] [[Slika:Vrata tabernaklja glavnega oltarja sv. Urha v cerkvi v Hotemažah.jpg|sličica|Vrata tabernaklja glavnega oltarja sv. Urha v cerkvi v Hotemažah]] Glavni oltar posvečen sv. Urhu. Narejen je bil leta 1701 in je obložen je z vitičevjem in okraski v slogu 17. stoletja v dobi rokokoja. Na vratih tabernaklja je upodobljena zadnja večerja, delo Leopolda Layerja (olje na lesu). Oltarni nastavek se nadaljuje v prvo nadstropje oltarja s kipom sv. Urha (lesen, polihromiran) v osrednji niši. Levo in desno ob polkrožnem zaključku niše zgoraj je kipec putta. Levo od kipa sv. Urha je v polkrožni niši, ki se zaključuje s školjko, kip sv. Jožefa z otrokom (lesen, polihromiran).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sencur.net/zupnija-sencur/hotemaze/|title=Hotemaže|accessdate=28. 6. 2019|website=Župnija svetega Jurija, Šenčur|publisher=Župnija Šenčur|last=}}</ref> Stranska oltarja sta posvečana sv. Roku ter sv. Mariji Magdaleni in ju je leta 1881 izdelal [[Štefan Šubic]]. == Kapelica svete Marije z Jezusom == [[Slika:Kapelica svete Marije z Jezusom.jpg|sličica|Kapelica svete Marije z Jezusom]] Na južni strani vasi stoji na polju od cesti Kranj–Jezersko kapelica sv. Marije z Jezusom. Zgrajena je bila v drugi polovici 19. stoletja. Gre za zidano kapelico zaprtega tipa s piramidasto položno streho. Izvirna poslikava je bila preslikana med leti 1995 in 2000.<ref>{{Navedi splet|url=http://giskd6s.situla.org/giskd/|title=Register nepremičnine kulturne dediščine|date=|accessdate=28. 6. 2019|website=Register nepremičnine kulturne dediščine|publisher=Republika Slovenija Ministrstvo za kulturo|last=|first=|archive-date=2019-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190614062301/http://giskd6s.situla.org/Giskd/|url-status=dead}}</ref> V iluzionistično poslikani niši je lesen kip Marije z Jezusom. Tudi zunanje stene so poslikane; na vzhodni strani, ki gleda proti Olševku, je naslikan [[Sveti Mihael|sveti nadangel Mihael]], na južni strani je sveti Urh in na zahodni, ki gleda proti Suhi pri Predosljah, sveti Lenart. Kaplica je bila obnovljena in blagoslovljena leta 2018 na "Urhovo nedeljo". == Gospodarska dejavnost == S kmetijstvom in živinorejo se ukvarja še nekaj kmetij, večinoma pa se prebivalci vozijo na delo v mesta in večje kraje. Prisotnih je tudi nekaj obrtnikov (npr. Kuzma, Interfever ROPRET, d. o. o. ...). Gostinstvu se posvečajo pri Logarju ter Gorjancu. == Stara hišna imena == V vasi je bilo včasih mnogo kmetij. Vsaka hiša je imela svoje ime pa tudi zgodbo prebivajoče družine. Te je v Zborniku občine Šenčur 2006<ref>{{Navedi knjigo|title=Hotemaže|last=Aljančič|first=Andrej|publisher=Občina Šenčur|year=2006|isbn=961-91800-0-3|location=|page=437-438}}</ref> lepo predstavil Andrej Aljančič. Danes so hiše opremljene z glinenimi tabicami, na katerih so zapisana omenjena hišna imena. == Ostale dejavnosti == [[Slika:Vaško-gasilski dom v Hotemažah.jpg|sličica|Vaško-gasilski dom v Hotemažah]] [[Slika:Igrišče ob reki Kokri.jpg|sličica|Igrišče ob reki Kokri]] V vasi deluje tudi Prostovljno gasilsko društvo Hotemaže z začetki v letu 1953 ter Kulturno-umetniško društvo Hotimir, ustanovljeno ob 800. obletnici prve omembe vasi Hotemaže. Omenjeni društvi imata svoje prostore v vaško-gasilskem dom, ki je bil obnovljen leta 2013 ob 60. obletnici ustanovitve gasilskega društva. KUD Hotimir je izpeljal tudi nekaj uprizoritev "vaških iger" izpod presa Andreja Aljančiča. Igre so se odvijale na travniku ob mostu čez Kokro, kjer je urejeno otroško igrišče. Na tem prizorišču se odvija tudi spuščanje "gregôrčkov" – ladijc, v katerih so svečke ter so nato spuščene v vodo, kot simbol metanja luči v vodo, novega prebujanja ob godu [[Papež Gregor I.|sv. Gregorja]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.senk.si/hotemaze/hindex.htm Fotografije Hotemaž] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071006075625/http://www.senk.si/hotemaze/hindex.htm |date=2007-10-06 }} {{Šenčur}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šenčur]] g0hkk408cwh1tzr0gi3bda01fsxtpck 6768074 6768053 2026-10-21T09:39:38Z ~2026-56468-35 267678 6768074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10102669_b4 | latd = 46 |latm = 17 |lats = 5.76 |latNS = N | longd = 14 |longm = 25 |longs = 17.28 |longEW = E |slika=Hotemaze1.jpg |najdisi=Hotemaže |nadmorska=440 |povrsina=1,33 |prebivalstvo=491 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=4205 |posta=Preddvor |obcina=Šenčur |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija}} '''Hotemaže''' so [[Naselje|gručasto naselje]] v [[Občina Šenčur|Občini Šenčur]]. Nahajajo se na obrobju [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]], natančneje [[Kranjsko-Sorško polje|Kranjskega polja]], na levem bregu [[Kokra|Kokre]] ter ob cestni povezavi [[Kranj]]–Jezersko. Vas je na vzhodu, jugu in severu obdana s polji, na zahodu pa z gozdom, ki meji na posest gradu [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]]. Sosednje vasi so [[Tupaliče]], [[Olševek]], [[Visoko, Šenčur|Visoko]], [[Suha pri Predosljah]] ter [[Breg ob Kokri]]. == Zgodovina == [[Slika:Kipec pri Novakovi hiši.jpg|sličica|Kipec pri Novakovi hiši]] Vas ob Kokri se v pisnih virih prvič omenja leta 1207 in naj bi ime dobila po vitezu [[Hotimir|Hotimirju]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sencur.si/objava/166853|title=Hotemaže|date=|accessdate=28. 6. 2019|website=Občina Šenčur|publisher=Občina Šenčur|last=|first=}}</ref>. V prvem znanem viru o Hotemažah so omenjene kot Chotmosach. Nekdaj naj bi tu stal tudi lesen grad, ki naj bi po ljuskem izročilu zgorel v 19. stoletju in katerega ostanek je kamniti vogalni branik moža na Novakovi hiši. Hotemaže so bile nekdaj znane po mlinih (Mohorjevem, Narobetovem ter Kapovem). == Cerkev svetega Urha == Cerkev [[Sv. Urh|sv. Urha]] se prvič omenja leta 1403. 7. junija 1494 je kaprulanski škof Peter Carli posvetil [[prezbiterij]] in dva oltarja<ref>{{Navedi knjigo|title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi|last=Benedik, Trunkelj|first=Metod, Franc|publisher=Družina|year=2012|isbn=978-961-222-899-6|location=|page=637}}</ref> v imenu oglejskega patriarha Nikolaja Donata. Zahodna fasada ladje, z renesančno oblikovanim kamnitim portalom iz zelenega kamna (tuf) in polkrožnim oknom v nadstropju, ki razsvetljuje pevski kor, ter z nizom slepih arkad in rozeto v trikotnem zaključku fasade, deluje neorenesančno. Fasada je okraste barve, spodaj je pas iz lepo sekanih kvadrov, pobarvan rjavo-zeleno. Vogali ladje in zvonika, slepe arkade ter okenske vdolbine, so barvane belo. Na južni steni ladje je deloma ohranjena gotska freska sv. Krištofa. Streha je dvokapna in krita z opečnatim bobrovcem. [[Slika:Osrednje okno prezbiterija.jpg|sličica|Osrednje in stransko gotsko okno prezbiterija cerkve sv. Urha]] Gotski prezbiterij je bil kasneje nadzidan in obokan, gotska rebra s sklepniki in ščitki pa so bila odstranjena. Na notranji zahodni strani obzidja, ki obdaja cerkev, sta vzidana gotski sklepnik in rozeta, ki sta ostanek starega kamnoseškega okrasja in gotskega prezbiterija. Gotska okna v prezbiteriju so bila odprta ob zadnji prenovi leta 1989. Srednje okno oz. njegov stebriček in krogovičevje so rekonstruirani po analogijah. Na ostenju gotskih oken je bila odkrita tudi gotska arhitekturna poslikava, na notranjih stenah prezbiterija pa posvetilni križi. [[Slika:Zvonik cerkve sv. Urha.jpg|sličica|Zahodna stran zvonika cerkve sv. Urha z vidnimi bifornimi odprtinami]] Zvonik je prizidan na t. i. listni strani oz. na jugovzhodni strani ladje. Na zahodni strani zvonika je vhod v zakristijo. Na fasadi sta dve lini, ki osvetljujeta leseno lestev, ki vodi do zvonov. Na vrhu stolpa so na vseh štirih straneh biforne odprtine in naslikane stolpne ure. Streha zvonika je novejša, baročno oblikovana, krita z bakreno pločevino. === Notranjščina === [[Slika:Ladja cerkve sv. Urha.jpg|sličica|Ladja in kor cerkve sv. Urha]] Tloris cerkve tvori enoladijski prostor, ki se proti vzhodu podaljšuje v nekoliko dvignjen, manjši in nižji prezbiterij s tristranskim zaključkom. [[Slika:Vrata cerkve sv. Urha.jpg|sličica|Glavni vhod cerkve sv. Urha]] Poleg vhoda skozi zakristijo v prezbiterij ima cerkev še dva vhoda v cerkveno ladjo pod korom; velika dvokrilna lesena vrata na zahodni strani in stranski vhod z lesenimi vrati na južni strani. Vsa troja vrata so bila narejena na novo in blagoslovljena na "Urhovo nedeljo" (nedeljo po tednu, v katerem je godoval sv. Urh (4. julij)), 5. julija 2015. [[Slika:Cerkev sv. Urha v Hotemažah.jpg|sličica|Cerkev sv. Urha v Hotemažah]] Glavni vhod v cerkev je na zahodni strani, desno od vhoda je marmornat kropilnik. Desno od vhoda vodijo stopnice na pevski kor. Cerkev ima elektronske orgle. S kora vodijo stopnice na podstrešje. Notranjščina ladje deluje neorenesančno. Na severni in južni steni sta po dve okenski odprtini v osi. Med okni so trije polstebri, srednji je oporni in nosi obok, ostala dva polstebra pa se končujeta v nadokenskem loku. Ladja je polkrožno obokana, dve beli oprogi se nadaljujeta iz polstebra. V drugi oprogi je zračnik. Stene so okraste, kombinirane z belo, spodaj se od tal dviga 50 cm visok rob gorčično zelene barve. Pilastri so bele barve, zgoraj imajo okrog 30 cm širok marmoriran rob. Prezbiterij je od ladje ločen s slavoločno steno. [[Slika:Veliki zvon cerkve sv. Urha v Hotemažah.jpg|sličica|Veliki zvon v zvoniku cerkve sv. Urha v Hotemažah]] Iz prezbiterija vodi portal v zakristijo, ki je grebenasto obokana. Iz zakristije vodi lestev v zvonik, kjer so trije železni zvonovi z letnico 1920 in oznako K.I.D. Zvonjenje je električno. === Cerkvena oprema === V ladji so trije lestenci, večji v sredini, levo in desno pa po eden manjši (svetla kovina in stekleni kristali). [[Slika:Glavni oltar sv. Urha v cerkvi sv. Urha v Hotemažah.jpg|sličica|Glavni oltar sv. Urha]] [[Slika:Vrata tabernaklja glavnega oltarja sv. Urha v cerkvi v Hotemažah.jpg|sličica|Vrata tabernaklja glavnega oltarja sv. Urha v cerkvi v Hotemažah]] Glavni oltar posvečen sv. Urhu. Narejen je bil leta 1701 in je obložen je z vitičevjem in okraski v slogu 17. stoletja v dobi rokokoja. Na vratih tabernaklja je upodobljena zadnja večerja, delo Leopolda Layerja (olje na lesu). Oltarni nastavek se nadaljuje v prvo nadstropje oltarja s kipom sv. Urha (lesen, polihromiran) v osrednji niši. Levo in desno ob polkrožnem zaključku niše zgoraj je kipec putta. Levo od kipa sv. Urha je v polkrožni niši, ki se zaključuje s školjko, kip sv. Jožefa z otrokom (lesen, polihromiran).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sencur.net/zupnija-sencur/hotemaze/|title=Hotemaže|accessdate=28. 6. 2019|website=Župnija svetega Jurija, Šenčur|publisher=Župnija Šenčur|last=}}</ref> Stranska oltarja sta posvečana sv. Roku ter sv. Mariji Magdaleni in ju je leta 1881 izdelal [[Štefan Šubic]]. == Kapelica svete Marije z Jezusom == [[Slika:Kapelica svete Marije z Jezusom.jpg|sličica|Kapelica svete Marije z Jezusom]] Na južni strani vasi stoji na polju od cesti Kranj–Jezersko kapelica sv. Marije z Jezusom. Zgrajena je bila v drugi polovici 19. stoletja. Gre za zidano kapelico zaprtega tipa s piramidasto položno streho. Izvirna poslikava je bila preslikana med leti 1995 in 2000.<ref>{{Navedi splet|url=http://giskd6s.situla.org/giskd/|title=Register nepremičnine kulturne dediščine|date=|accessdate=28. 6. 2019|website=Register nepremičnine kulturne dediščine|publisher=Republika Slovenija Ministrstvo za kulturo|last=|first=|archive-date=2019-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190614062301/http://giskd6s.situla.org/Giskd/|url-status=dead}}</ref> V iluzionistično poslikani niši je lesen kip Marije z Jezusom. Tudi zunanje stene so poslikane; na vzhodni strani, ki gleda proti Olševku, je naslikan [[Sveti Mihael|sveti nadangel Mihael]], na južni strani je sveti Urh in na zahodni, ki gleda proti Suhi pri Predosljah, sveti Lenart. Kaplica je bila obnovljena in blagoslovljena leta 2018 na "Urhovo nedeljo". == Gospodarska dejavnost == S kmetijstvom in živinorejo se ukvarja še nekaj kmetij, večinoma pa se prebivalci vozijo na delo v mesta in večje kraje. Prisotnih je tudi nekaj obrtnikov (npr. Kuzma, Interfever ROPRET, d. o. o. ...). Gostinstvu se posvečajo pri Logarju ter Gorjancu. == Stara hišna imena == V vasi je bilo včasih mnogo kmetij. Vsaka hiša je imela svoje ime pa tudi zgodbo prebivajoče družine. Te je v Zborniku občine Šenčur 2006<ref>{{Navedi knjigo|title=Hotemaže|last=Aljančič|first=Andrej|publisher=Občina Šenčur|year=2006|isbn=961-91800-0-3|location=|page=437-438}}</ref> lepo predstavil Andrej Aljančič. Danes so hiše opremljene z glinenimi tabicami, na katerih so zapisana omenjena hišna imena. == Ostale dejavnosti == [[Slika:Vaško-gasilski dom v Hotemažah.jpg|sličica|Vaško-gasilski dom v Hotemažah]] [[Slika:Igrišče ob reki Kokri.jpg|sličica|Igrišče ob reki Kokri]] V vasi deluje tudi Prostovljno gasilsko društvo Hotemaže z začetki v letu 1953 ter Kulturno-umetniško društvo Hotimir, ustanovljeno ob 800. obletnici prve omembe vasi Hotemaže. Omenjeni društvi imata svoje prostore v vaško-gasilskem dom, ki je bil obnovljen leta 2013 ob 60. obletnici ustanovitve gasilskega društva. KUD Hotimir je izpeljal tudi nekaj uprizoritev "vaških iger" izpod presa Andreja Aljančiča. Igre so se odvijale na travniku ob mostu čez Kokro, kjer je urejeno otroško igrišče. Na tem prizorišču se odvija tudi spuščanje "gregôrčkov" – ladijc, v katerih so svečke ter so nato spuščene v vodo, kot simbol metanja luči v vodo, novega prebujanja ob godu [[Papež Gregor I.|sv. Gregorja]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.senk.si/hotemaze/hindex.htm Fotografije Hotemaž] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071006075625/http://www.senk.si/hotemaze/hindex.htm |date=2007-10-06 }} {{Šenčur}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šenčur]] ehjsl9nofm9cdrrl28rsywawblascp9 0 120412 6768133 6561823 2026-10-21T11:26:04Z ~2026-54912-92 267255 /* Albumi */ 6768133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Marta Zore | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = solo_singer | Birth_name = Marta Zore | Alias = | Instrument = vokal, saksofon, klavir, kitara | Genre = [[pop glasba|pop]], [[opera]] | Years_active = | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> | Notable_instruments = }} '''Marta Zore''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], [[skladatelj]]ica in [[saksofonist]]ka, * [[21. avgust]] [[1964]], [[Kranj]]. Dokončala je [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani]] ter nadaljevala študij pri profesorici [[Olga Gracelj|Olgi Gracelj]]. Kot solistka je bila zaposlena v [[Ljubljanska opera|Ljubljanski operi]]. Leta 1995 je zmagala na festivalu [[Melodije morja in sonca|MMS]] s skladbo ''Še si tu''. Leta 2014 je bila članica strokovne žirije na Slovenski popevki. Javno je podprla [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/politiki-in-glasba-za-stranko-ali-za-denar.html|title=Politiki in glasba: Za stranko ali za denar?|date=22. oktober 2015|accessdate=10. december 2020|website=delo.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200116134037/https://www.delo.si/kultura/glasba/politiki-in-glasba-za-stranko-ali-za-denar.html|archivedate=16. januar 2020}}</ref> == Zasebno življenje == Ima dve sestri, dve leti mlajšo Magdo in devet let mlajšo Rahelo.<ref name=slovnov>https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/od-pretepa-s-skornjem-metlo-sta-najvecji-prijateljici {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220102230020/https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/od-pretepa-s-skornjem-metlo-sta-najvecji-prijateljici |date=2022-01-02 }}, vpogled: 2. 1. 2022.</ref> Iz zakona z Miranom Juvanom ima sina Mihaela.<ref name=slovnov/><ref>https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/marta-zore-svojega-otroka-se-ne-smes-bati.html, vpogled: 2. 1. 2022.</ref> Ločila se je, ko je imel sin osem mesecev.<ref> https://www.bibaleze.si/rubrika/starsi/marta-zore-pri-vzgoji-moras-imeti-jajca.html, vpogled: 2. 1. 2022.</ref> == Diskografija == ===Albumi=== * ''Še si tu'' <small>(1995)</small> * ''Povej mi, zakaj'' <small>(1998)</small> * ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' <small>(2000)</small> * ''Svoja'' <small>(2010)</small> === Albumi === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1995 || Še si tu || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Še si tu'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * ''Meni si življenje'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * ''Večer'' <small>(Marta Zore/Marta Zore, Miša Čermak/Marta Zore)</small> * ''Sama'' <small>(Jani Golob/Miša Čermak/Jani Golob)</small> * ''Ob klicu slovesa'' (duet z Otom Pestnerjem) * ''On'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * ''Pozabil si na vse'' <small>(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * ''Midva'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * ''Ti'' <small>(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)</small> * ''Zdaj ga poznam'' (''I Know Him So Well'') <small>(Miša Čermak/Primož Grašič)</small> (duet z Alenko Godec) * ''Ni te več'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Jože Privšek)</small> * ''Še si tu'' (karaoke - verzija brez vokala) }} |- | 1998 || Povej mi, zakaj || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Povej mi, zakaj'' <small>(Marta Zore/Adi Smolar/Miran Juvan)</small> * ''Le s teboj'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * ''Ni mi žal'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Miran Juvan, Sašo Fajon)</small> * ''Vse, kar sva bila'' <small>(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Puščavnica'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Miran Juvan)</small> * ''Ne bom'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)</small> * ''Pesem je vse, kar sem'' <small>(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)</small> * ''Funky'' <small>(Marta Zore, Miran Juvan/Sašo Fajon)</small> * ''Povej mi, zakaj'' (karaoke) }} |- |} === Pesmi === * "Še si tu " * "Povej mi, zakaj " * "Ljubezen " * "Le s teboj " * "Vse, kar sva bila " <small>(z [[Vili Resnik|Vilijem Resnikom]])</small> * "Ni mi žal " * "Čuj moj glas " * "Pojdi z njo " * "Ni te več " * "Ne bom " == Festivali == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: ''Ti'' - nagrada strokovne žirije za najobetavnejšega izvajalca * [[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: ''Še si tu'' <small>(Marta Zore - Miša Čermak - Miran Juvan) -</small> '''1. mesto''' === [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: ''Kadar sem sama'' <small>(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)</small> (Caffe, Mojca in Marta) === [[EMA]] === * [[EMA 1996|1996]]: ''Pojdi z njo'' <small>(Marta Zore - Miša Čermak)</small> - 3. mesto <small>(74 točk)</small> == Sklici in viri == {{sklici}} * [https://www.marta-gojc.si/marta-zore-zivljenjepis/ "Marta Zore"]. marta-gojc.si. <small>pridobljeno 10. decembra 2020.</small> {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zore, Marta}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] 2xx5t8k62hsyu5v8z90sh00ruph75an 0 124078 6767901 6756461 2026-10-20T17:43:11Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Vinji Vrh, Šmarješke Toplice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767901 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Vinji Vrh}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Vinji Vrh |geopedia=#L410_T13_F10121663_b4 | latd = 45 |latm = 52 |lats = 38.13 |latNS = N | longd = 15 |longm = 17 |longs = 18.33 |longEW = E |najdisi=Vinji+Vrh |slika= |povrsina=2,22 |prebivalstvo=257 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=232,6 |postna=8220 |posta=Šmarješke Toplice |obcina=Šmarješke Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Vinji Vrh''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. V kraju stoji [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh|Cerkev sv. Janeza Krstnika]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/220.htm Zemljevid naselja Vinji Vrh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211142639/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/220.htm |date=2005-02-11 }} {{Šmarješke Toplice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] [[Kategorija:Vinji Vrh, Šmarješke Toplice| ]] s92y3lrvof582a1yi51xqki18guyeq2 0 124087 6767888 6698565 2026-10-20T17:19:37Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Orešje, Šmarješke Toplice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767888 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Orešje}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Orešje |geopedia=#L410_T13_F10120489_b4 | latd = 45 |latm = 53 |lats = 11.66 |latNS = N | longd = 15 |longm = 16 |longs = 7.07 |longEW = E |najdisi=Orešje |povrsina=1,74 |prebivalstvo=204 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=269,2 |postna=8220 |posta=Šmarješke Toplice |obcina=Šmarješke Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Orešje''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/135.htm Zemljevid naselja Orešje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211142342/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/135.htm |date=2005-02-11 }} {{Šmarješke Toplice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] [[Kategorija:Orešje, Šmarješke Toplice| ]] i7mnq91rcu03yyko6627zz5g9fbabjx 0 125697 6768005 6555049 2026-10-21T06:20:49Z ~2026-56294-17 267673 6768005 wikitext text/x-wiki '''Gorje''' je lahko ime več [[naselje|naselij]]: == v Sloveniji == * [[občina Gorje]], pri [[Bled|Bledu]] na Gorenjskem * [[Zgornje Gorje]], [[občina Gorje]] * [[Spodnje Gorje]], [[občina Gorje]] *[[Gorje, Cerkno|Gorje]], občina Cerkno == v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] == * Gorje, pri [[Kotmara vas|Kotmari vasi]], nem. Göriach, občina [[Kotmara vas]] * Gorje, na [[Ziljska dolina|Zilji]], nem. Göriach, občina [[Straja vas]] * Gorje, pri Otmanjah, nem. Göriach, tržna občina [[Štalenska gora]] * Gorje, pri [[Vrba na Koroškem|Vrbi]], nem. Göriach, tržna občina [[Vrba na Koroškem|Vrba]] == Glej tudi == *[[Podgorje (razločitev)]] * [[Prigorje (razločitev)]] *[[Gora (razločitev)]] *[[Pogorje]] *[[Žumberačko gorje]] *Old Cellar Bled {{razločitev}} myycgvfbuj7z01tt2ywcpd4k5txtb3h 0 127247 6767983 6702108 2026-10-20T23:15:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767983 wikitext text/x-wiki [[Slika:Motors01CJC.jpg|thumb|right|Različni elektromotorji]] '''Eléktromotór''' je [[stroj]], ki pretvarja [[električna energija|električno energijo]] v [[mehanska energija|mehansko]]. Uporablja se za [[pogon]] različnih strojev, [[vlak]]ov, [[tramvaj]]ev in [[naprava|naprav]]. Njegovo [[gibanje]] povzročajo [[magnetno polje|magnetna polja]] (razen pri elektrostatičnih motorjih). [[Michael Faraday|Faraday]] je leta 1821 pokazal načelo pretvorbe električne energije v mehansko s pomočjo [[elektromagnetno polje|elektromagnetnih polj]]. Elektromotorji se v grobem delijo na: * motorje na [[enosmerni električni tok|enosmerni tok]] (DC) * motorje na [[izmenični tok]] (AC) == Zgodovina == === Enosmerni motorji === Verjetno je prvi elektromotor ustvaril škotski menih Andrew Gordon (1740-ta).<ref name="Gordon">Tom McInally, The Sixth Scottish University. The Scots Colleges Abroad: 1575 to 1799 (Brill, Leiden, 2012) p. 115</ref> Leta 1821 je Michael Faraday demonstriral pretvorbo električne energije v mehansko s pomočjo elektromagnetizma. Leta 1827 je Anyos Jedlik rešil tehnične probleme konstantnega vrtenja, z iznajdbo komutatorja. Leta 1828 je predstavil prvo napravo, ki je obsegala tri glavne komponente enosmernih motorjev: stator, rotor ter komutator. Naprava ni vsebovala magnetov, saj so magnetna polja skozi vse komponente ustvarili tokovi skozi njihova navitja.<ref name="Guillemin (1891)">{{navedi knjigo|last=Guillemin|first=Amédée|trans-title=Electricity and Magnetism|year=1891|publisher=McMillan and Co.|title='Le Magnétisme et l'Électricitée'|others=trans., ed. & rev. from the French by Sylvanus P. Thompson|url=https://books.google.ca/books?id=QznSAAAAMAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false}}</ref><ref name="Nature">{{cite journal|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|title=Anianus Jedlik|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1896-04-02_53_1379/page/n10|first=Augustus|last=Heller|publisher=Norman Lockyer|date=April 1896|volume=53|issue=1379|page=516|bibcode=1896Natur..53..516H|doi=10.1038/053516a0}}</ref><ref name="Blundel (2012)">{{navedi knjigo|last=Blundel|first=Stephen J.|title=Magnetism A Very Short Introduction.|year=2012|isbn=978-0-19-960120-2|url=http://www.amazon.com/Magnetism-Introduction-Stephen-J-Blundell/dp/0199601208#reader_0199601208|page=36|publisher=Oxford University Press}}</ref><ref name="Thein (2009)">{{navedi splet|last=Thein|first=M.|title=Elektrische Maschinen in Kraftfahrzeugen|trans-title=Electric Machines in Motor Vehicles|language=de|url=http://www.fh-zwickau.de/mbk/kfz_ee/praesentationen/Elma-Gndl-Generator%20-%20Druckversion.pdf|accessdate=13 February 2013|archive-date=2013-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130914192636/http://www.fh-zwickau.de/mbk/kfz_ee/praesentationen/Elma-Gndl-Generator%20-%20Druckversion.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="#1">{{navedi knjigo|url=http://www.uni-regensburg.de/Fakultaeten/phil_Fak_I/Philosophie/Wissenschaftsgeschichte/Termine/E-Maschinen-Lexikon/Chronologie.htm|title=Elektrisiermaschinen im 18. und 19. Jahrhundert – Ein kleines Lexikon ''("Electrical machinery in the 18th and 19th centuries – a small thesaurus")''|chapter=Elektrische Chronologie|date=March 31, 2004|accessdate=August 23, 2010|publisher=[[University of Regensburg]]|language=de|archive-date=2011-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110609031544/http://www.uni-regensburg.de/Fakultaeten/phil_Fak_I/Philosophie/Wissenschaftsgeschichte/Termine/E-Maschinen-Lexikon/Chronologie.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="#1"/><ref name="Electropaedia (home)">{{navedi splet|title=Battery and Energy Technologies, Technology and Applications Timeline|url=http://www.mpoweruk.com/timeline.htm|accessdate=13 February 2013|archive-date=2013-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130302153035/http://mpoweruk.com/timeline.htm|url-status=dead}}</ref> [[File:Jedlik_motor.jpg|sličica|280px|thumb|[[Ányos_Jedlik|Jedlikov]] »elektromagnetni samo-rotor« iz leta 1827 v [[Budimpešta|Budimpešti]] odlično deluje še danes.<ref name="TravelHungary (Dynamo)">{{navedi splet|title=The first dinamo?|url=http://www.traveltohungary.com/english/articles/article.php?id=136|publisher=travelhungary.com|accessdate=12 February 2013}}</ref>]] [[Prusija|Prus]] Moritz von Jacobi je maja 1834 dokončal prvi pravi električni motor. Njegov motor je postavi svetovni rekord, ki ga prekosil Jacobi sam štiri leta kasneje, septembra 1838. Drugi motor je bil dovolj močan, da je poganjal ladjo s štirinajstimi ljudmi čez široko reko. Prvi komutator za enosmerni elektromotor, ki je bil sposoben obračati gred naprave, je izumil William Sturgeon leta 1832.<ref>{{navedi knjigo|last=Gee|first=William|others=|title=Oxford Dictionary of National Biography|publisher=Oxford University Press|year=2004|chapter=Sturgeon, William (1783–1850)|doi=10.1093/ref:odnb/26748}}</ref> Njegovo delo je nadaljeval Thomas Davenport, ki je leta 1837 patentiral komutatorski enosmerni električni motor za namen komercialne rabe. Motor se je vrtel s 600 obrati na minuto in je poganjal naprave in tiskalni stroj.<ref name="Garrison (1998)">{{navedi knjigo|last=Garrison|first=Ervan G.|title=A History of Engineering and Technology: Artful Methods|year=1998|url=https://books.google.ca/books/about/A_History_of_Engineering_and_Technology.html?id=5mvVElGudyYC&redir_esc=y|publisher=CRC Press|isbn=0-8493-9810-X|edition=2|accessdate=May 7, 2009}}</ref> Zaradi visoke cene elektrike so bili motorji komercialno neuspešni in Davenport je bankrotiral. V tistem času namreč ni bilo električne distribucije, zato se vsi izumitelji za njim srečali z isto težavo - pomanjkanjem trga.<ref name="Nye (1990)">{{navedi knjigo|title=Electrifying America: Social Meanings of a New Technology|last=Nye|first=David E.|url=http://mitpress.mit.edu/books/electrifying-america|year=1990|publisher=The MIT Press|isbn=978-0-262-64030-5}}</ref> Leta 1855 je Jedlik ustvaril napravo s podobnim principom delovanja kot njegov prvi izum, ki je bila sposobna aplikativne uporabe. Istega leta je zgradil model električnega vozila.<ref name="Guillemin (1891)2">{{navedi knjigo|last=Guillemin|first=Amédée|trans-title=Electricity and Magnetism|year=1891|publisher=McMillan and Co.|title='Le Magnétisme et l'Électricitée'|others=trans., ed. & rev. from the French by Sylvanus P. Thompson|url=https://books.google.ca/books?id=QznSAAAAMAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false}}</ref><ref name="Electropaedia (home)2">{{navedi splet|title=Battery and Energy Technologies, Technology and Applications Timeline|url=http://www.mpoweruk.com/timeline.htm|accessdate=13 February 2013|archive-date=2013-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130302153035/http://mpoweruk.com/timeline.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="Hungarianscience (Frankfurt)">{{navedi splet|title=Exhibition on the History of Hungarian Science|url=http://www.frankfurt.matav.hu/angol/magytud.htm|accessdate=13 February 2013}}</ref> Ključna točka razvoja enosmernih elektromotorjev je iz leta 1864, ko je Antonio Pacinotti opisal armaturo (del motorja, ki se vrti) v obliki prstana s simetrično razporejenimi tuljavami, ki so kratkostično vezane same nase in povezane na komutator, katerega ščetke so dovajajo praktično nevalovit tok. <ref name="Antonio Pacinotti">{{navedi splet|title=Antonio Pacinotti|url=http://ethw.org/Antonio_Pacinotti}}</ref><ref name="Klein">{{navedi splet|title=The Power Makers: Steam, Electricity, and the Men Who Invented Modern America|url=https://books.google.co.nz/books?id=w0o5Ld53wAEC&pg=PT164&lpg=PT164&dq=pacinotti+dc+motor&source=bl&ots=s9gxdk7Xb1&sig=6bXaoWnI8s1M1SXb-cQl9KUtzLc&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwi_-u_B75PLAhWBPpQKHTksCO8Q6AEIODAG#v=onepage&q=pacinotti%20dc%20motor&false}}</ref> Prvi komercialno uspešni enosmerni motorji sledijo iznajdbi Zenoba Gramma, ki je leta 1871 ponovno odkril Pacinottijev načrt. Ta je leta 1873 dokazal, da se lahko njegov dinamo uporablja kot motor, kar je demonstriral na razstavi na Dunaju in v Filadelfiji na način povezave dveh enosmernih elektromotorjev motorja na razdalji 2 km, s tem, da je enega uporabljal kot generator.<ref name="gamme">{{cite conference|url=http://www.invent.org/hall_of_fame/270.html|title=Zénobe Théophile Gramme|accessdate=2012-09-19|book-title=Invent Now, Inc. Hall of Fame profile.}}</ref> === Izmenični elektromotorji === 1824 Francoz Francois Arago formulira obstoj rotacijskega magnetnega polja (Aragove rotacije), ki jih Walter Baily demonstrira 1879 v obliki prvega primitivnega indukcijskega motorja. <ref name="Babbage (1825)">{{cite journal|last=Babbage|first=C.|author2=Herschel, J. F. W.|title=Account of the Repetition of M. Arago's Experiments on the Magnetism Manifested by Various Substances during the Act of Rotation|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society|volume=115|issue=0|pages=467–496|doi=10.1098/rstl.1825.0023|url=https://archive.org/stream/philtrans03806447/03806447#page/n0/mode/2up|accessdate=2 December 2012|date=Jan 1825}}</ref><ref name="Bailey (1879)">{{Cite journal|first=Walter|last=Baily|url=https://books.google.com/books?id=85AOAAAAIAAJ&pg=PA286&lpg=PA286|title=A Mode of Producing Arago's Rotation|date=June 28, 1879|journal=Philosophical magazine: A journal of theoretical, experimental and applied physics|publisher=Taylor & Francis}}</ref> V 1880-ih letih se izumitelji mučijo z razvojem motorjev na izmenično električno napetost,<ref name="Jonnes (2004)">{{navedi knjigo|first=Jill|last=Jonnes|title=Empires of Light: Edison, Tesla, Westinghouse, and the Race to Electrify the World|publisher=Random House|year=2004|page=180|url=https://books.google.com/books?id=2_58p3Z69bIC&pg=PT162&lpg=PT162&dq=tesla+%22motors+were+in+the+air%22&source=bl&ots=6T_6E2qmuT&sig=8YDP2sdzVB13V-KtO0xxdm0_Ae4&hl=en&sa=X&ei=lflNUMLUH6Tw0gHLlYCIDA&ved=0CC0Q6AEwAA#v=onepage&q=tesla%20%22motors%20were%20in%20the%20air%22&f=false}}</ref> saj je uporabnost tovrstnega načina napajanja kljub zmožnosti prenosa na velike razdalje bistveno zmanjšana zaradi nezmožnosti poganjanja takratnih motorjev. Prva izmenična induktivna motorja neodvisno izumita Galileo Ferraris (1885) in Nikola Tesla (1888). 1888 Akademija znanosti v Torinu objavi Ferrarrisove raziskave o podrobnostih delovanja motorja, sicer poleg zapiše, "da aparati, ki delujejo na tovrstnem principu delovanja niso komercialno pomembni kot motor."<ref name="Vuckovic">{{cite journal|last=Vučković|first=Vladan|journal=The Serbian Journal of Electrical Engineers|title=Interpretation of a Discovery|date=November 2006|volume=3|issue=2|url=http://www.doiserbia.nb.rs/img/doi/1451-4869/2006/1451-48690603202V.pdf|accessdate=10 February 2013}}</ref><ref name="Ferraris (1888)">{{cite journal|last=Ferraris|first=G.|title=Atti della Reale Academia delle Science di Torino|journal=Atti della R. Academia delle Science di Torino|year=1888|volume=XXIII|pages=360–375}}</ref><ref name="TFI (now)">{{navedi splet|last=The Case Files: Nikola Tesla|title=Two-Phase Induction Motor|url=http://www.fi.edu/learn/case-files/tesla/motor.html|publisher=The Franklin Institute|accessdate=2 December 2012|archive-date=2012-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20121118121135/http://www.fi.edu/learn/case-files/tesla/motor.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Galileo Ferraris Physicist, Pioneer of Alternating Current Systems (1847–1897) Inventor of the Induction Motor "Father of three-phase current" - Electrotechnical Congress, Frankfurt 1891|url=http://edisontechcenter.org/GalileoFerraris.html|publisher=Edison Tech Center|accessdate=3 July 2012}}</ref><ref name="Smil (2005)">{{navedi knjigo|first=Vaclav|last=Smil|title=Creating the Twentieth Century:Technical Innovations of 1867–1914 and Their Lasting Impact|url=https://books.google.com/books?id=ZANP8uYlu1cC&pg=PA76|year=2005|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-988341-7|page=76}}</ref><ref name="Froehlich (1998)">{{navedi knjigo|first=Fritz E.|last=Froehlich|author2=Kent, Allen|title=The Froehlich/Kent Encyclopedia of Telecommunications |volume=17 |url=https://books.google.com/books?id=8j5bJ5OkGpgC&pg=PA37 |date=1 December 1998|publisher=CRC Press|isbn=978-0-8247-2915-8|pages=37–}}</ref><ref name="Drury2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=vDQHzeEmSfUC&pg=PR14&lpg=PR14&dq=tesla+Ferraris+induction&source=bl&ots=SLjNT7Ui97&sig=Mvp66d6LH3KWUxrjdVBvFpl-lbY&hl=en&sa=X&ei=eGx3UNCXKLCB0QHH1YFA&ved=0CEgQ6AEwBTgU#v=onepage&q=tesla%20Ferraris%20induction&f=false|first=Bill|last=Drury|title=Control Techniques Drives and Controls Handbook|page=xiv|year=2001|publisher=Institution of Electrical Engineers|isbn=978-0-85296-793-5}}</ref><ref name="Langsdorf (1955)">{{navedi knjigo|first=Alexander Suss|last=Langsdorf|title=Theory of Alternating-Current Machinery|year=1955|edition=2|page=245|url=https://books.google.ca/books/about/Theory_of_Alternating_Current_Machinery.html?id=zKVd780XHGcC&redir_esc=y|publisher=Tata McGraw-Hill|isbn=0-07-099423-4}}</ref><ref name="EAE (1977)">{{navedi knjigo|title=The Encyclopedia Americana|volume=19|year=1977|page=518}}</ref><ref name="Ferraris (EBE)">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/204963/Galileo-Ferraris|title=Galileo Ferraris|publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref><ref name="Biography of Galileo Ferraris">{{navedi splet|url=http://profiles.incredible-people.com/galileo-ferraris/|title=Biography of Galileo Ferraris|publisher=Incredible People - Biographies of Famous People|access-date=2017-05-10|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160517071607/http://profiles.incredible-people.com/galileo-ferraris/|archive-date=2016-05-17|url-status=dead}}</ref><ref name="Neidhofer (2007)">{{cite journal|last=Neidhöfer|first=Gerhard|title=Early Three-Phase Power (History)|journal=IEEE Power and Energy Magazine|volume=5|issue=5|pages=88–100|doi=10.1109/MPE.2007.904752|url=http://ieeexplore.ieee.org/xpl/articleDetails.jsp?tp=&arnumber=4295047&contentType=Journals+%26+Magazines&queryText%3Dearly+three-phase+power+winner+in+the+development+of+polyphase}}</ref><ref name="Pansini (1989)">{{navedi knjigo|title=Basic of Electric Motors|last=Pansini|first=Anthony J.|year=1989|publisher=Pennwell Publishing Company|isbn=0-13-060070-9|page=45|url=https://books.google.it/books?id=CxQdC6xPFSwC&pg=PA45&lpg=PA45&dq=GALILEO+FERRARIS+AC+MOTOR+INVENTION&source=web&ots=jjeS-hcv2T&sig=cYbNfNNeVwvMIhR-JCP8uReedRU&hl=it&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#v=onepage&q&f=false}}</ref> 1888 Tesla predstavi svoj papir ''Nov sistem za motorje z izmeničnim napajanjem in transformatorje'' ameriškemu inštitutu za električne inženirje, ki opisuje tri patentirane dvofazne statorsko štirifazne tipe motorjev: 1. s štiripolnim rotorjem, oziroma nesamozagonski reluktančni motor 2. z navitim rotorjem, oziroma samozagonski asinhroni motor 3. z neodvisnim enosmernim napajanjem navitja rotorja, oziroma sinhroni motor 1887 Tesla sicer patentira tudi indukcijski motor z rotorjem s krajšim navitjem. George Westinghouse je brž kupil Teslove patente, ga zaposlil in določil C.F. Scotta, da mu pomaga, vendar je Tesla družbo čez dve leti zaradi drugih načrtov zapustil leta 1889.<ref name="Vuckovic2">{{cite journal|last=Vučković|first=Vladan|journal=The Serbian Journal of Electrical Engineers|title=Interpretation of a Discovery|date=November 2006|volume=3|issue=2|url=http://www.doiserbia.nb.rs/img/doi/1451-4869/2006/1451-48690603202V.pdf|accessdate=10 February 2013}}</ref><ref name="Drury">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=vDQHzeEmSfUC&pg=PR14&lpg=PR14&dq=tesla+Ferraris+induction&source=bl&ots=SLjNT7Ui97&sig=Mvp66d6LH3KWUxrjdVBvFpl-lbY&hl=en&sa=X&ei=eGx3UNCXKLCB0QHH1YFA&ved=0CEgQ6AEwBTgU#v=onepage&q=tesla%20Ferraris%20induction&f=false|first=Bill|last=Drury|title=Control Techniques Drives and Controls Handbook|page=xiv|year=2001|publisher=Institution of Electrical Engineers|isbn=978-0-85296-793-5}}</ref><ref name="Ferraris (EBE)2">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/204963/Galileo-Ferraris|title=Galileo Ferraris|publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref><ref name="Biography of Galileo Ferraris2">{{navedi splet|url=http://profiles.incredible-people.com/galileo-ferraris/|title=Biography of Galileo Ferraris|publisher=Incredible People - Biographies of Famous People|access-date=2017-05-10|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160517071607/http://profiles.incredible-people.com/galileo-ferraris/|archive-date=2016-05-17|url-status=dead}}</ref><ref name="Neidhofer (2007)2">{{cite journal|last=Neidhöfer|first=Gerhard|title=Early Three-Phase Power (History)|journal=IEEE Power and Energy Magazine|volume=5|issue=5|pages=88–100|doi=10.1109/MPE.2007.904752|url=http://ieeexplore.ieee.org/xpl/articleDetails.jsp?tp=&arnumber=4295047&contentType=Journals+%26+Magazines&queryText%3Dearly+three-phase+power+winner+in+the+development+of+polyphase}}</ref><ref name="Pansini (1989)2">{{navedi knjigo|title=Basic of Electric Motors|last=Pansini|first=Anthony J.|year=1989|publisher=Pennwell Publishing Company|isbn=0-13-060070-9|page=45|url=https://books.google.it/books?id=CxQdC6xPFSwC&pg=PA45&lpg=PA45&dq=GALILEO+FERRARIS+AC+MOTOR+INVENTION&source=web&ots=jjeS-hcv2T&sig=cYbNfNNeVwvMIhR-JCP8uReedRU&hl=it&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#v=onepage&q&f=false}}</ref><ref name="Alger (1976)">{{cite journal|last=Alger|first=P.L.|author2=Arnold, R.E.|title=The History of Induction Motors in America|url=https://archive.org/details/ieee-proceedings_1976-09_64_9/page/1380|journal=Proceedings of the IEEE|year=1976|volume=64|issue=9|pages=1380–1383|doi=10.1109/PROC.1976.10329}}<!--|accessdate=1 December 2012--></ref><ref name="Klooster (2009)">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=WKuG-VIwID8C&pg=PA305&lpg=PA305&dq=tesla+hired+by+westinghouse&source=bl&ots=KDI0aTz0EK&sig=oct2jnPyWkQ3qvUR-JmstK9F0FI&hl=en&sa=X&ei=jRwxUKK3LtS80QHjxoGYAg&sqi=2&ved=0CEEQ6AEwAw#v=onepage&q=tesla%20hired%20by%20westinghouse&f=false|first=John W.|last=Klooster|title=Icons of Invention: The Makers of the Modern World from Gutenberg to Gates|page=305|publisher=ABC-CLIO, LLC|year=2009|accessdate=10 September 2012|isbn=978-0-313-34746-7}}</ref><ref name="Day (1996)">{{navedi knjigo|editor-last1=Day|editor-first1=Lance|title=Biographical Dictionary of the History of Technology|year=1996|publisher=Routledge|location=London|isbn=0-203-02829-5|editor-last2=McNeil|editor-first2=Ian|page=1204|accessdate=2 December 2012|url=https://books.google.ca/books?id=n--ivouMng8C&pg=PA1204&lpg=PA1204&dq=tesla+induction+motor+patent&source=bl&ots=CwZdCXFBMs&sig=yHtXcB6ukl3dO26c73h884URzsI&hl=en&sa=X&ei=1VpOUKCPAaLv0gGb14HwAw&redir_esc=y#v=onepage&q=tesla%20induction%20motor%20patent&f=false}}</ref><ref name="Froehlich (1992)">{{navedi knjigo|editor-last=Froehlich |editor-first=Fritz E. |editor-first2=Allen |editor-last2=Kent |title=The Froehlich/Kent Encyclopedia of Telecommunications |volume=17 |year=1992|publisher=Marcel Dekker, Inc.|location=New York|isbn=0-8247-2902-1 |edition=1.|page=36}}</ref><ref name="TEE (1888)">{{navedi knjigo|last=The Electrical Engineer|date=21 Sep 1888|title=...&nbsp;a new application of the AC in the production of rotary motion was made known almost simultaneously by two experimenters, Nikola Tesla and Galileo Ferraris, and the subject has attracted general attention from the fact that no commutator or connection of any kind with the armature was required&nbsp;...|publisher=Charles & Co.|volume=2 |location=London|page=239|url=https://books.google.ca/books?id=_KvmAAAAMAAJ&pg=PA239&lpg=PA239&dq=The+electrical+engineer+1888+by+two+experimenters,+Nikola+Tesla+and+Galileo+Ferraris&source=bl&ots=O9MmzKi-0t&sig=GQS21Uaduwa2VUfA55rO7bx7LgM&hl=en&sa=X&ei=fdG6UMrVNImBywHy44AI&ved=0CE0Q6AEwBg#v=onepage&q=The%20electrical%20engineer%201888%20by%20two%20experimenters%2C%20Nikola%20Tesla%20and%20Galileo%20Ferraris&f=false}}</ref><ref name="Sravastava">{{cite journal|title=Electromagnetic Rotation with an Alternating Current|first=Galileo|last=Ferraris|journal=Electrican|volume=36|year=1885|pages=360–375}}</ref><ref name="Tesla (1888)">{{cite journal|last=Tesla|first=Nikola|author2=AIEE Trans.|pages=308–324|title=A New System for Alternating Current Motors and Transformers|journal=AIEE|year=1888|volume=5|url=http://www.tfcbooks.com/tesla/1888-05-16.htm|accessdate=17 December 2012}}</ref><ref name="Harris (web)">{{navedi splet|last=Harris|first=William|url=http://science.howstuffworks.com/nikola-tesla2.htm|title=How Did Nikola Tesla Change the Way We Use Energy?|page=3|publisher=Howstuffworks.com|year=2008|accessdate=10 September 2012}}</ref> Konstantna hitrost izmeničnih indukcijskih motorjev ni bila primerna za tramvaje, vendar so Westinghouse inženirji adaptirali motor za uporabo v rudniku leta 1891.<ref name="Jonnes (2004)2">{{navedi knjigo|first=Jill|last=Jonnes|title=Empires of Light: Edison, Tesla, Westinghouse, and the Race to Electrify the World|publisher=Random House|year=2004|page=180|url=https://books.google.com/books?id=2_58p3Z69bIC&pg=PT162&lpg=PT162&dq=tesla+%22motors+were+in+the+air%22&source=bl&ots=6T_6E2qmuT&sig=8YDP2sdzVB13V-KtO0xxdm0_Ae4&hl=en&sa=X&ei=lflNUMLUH6Tw0gHLlYCIDA&ved=0CC0Q6AEwAA#v=onepage&q=tesla%20%22motors%20were%20in%20the%20air%22&f=false}}</ref><ref name="Maddox (2003)">{{navedi knjigo|first=D. M.|last=Mattox|title=The Foundations of Vacuum Coating Technology|publisher=Random House|year=2003|isbn=0-8155-1495-6|page=39|url=https://books.google.com/books?id=31O4upzTHQwC&pg=PA39&dq=In+1891+Telluride+westinghouse+induction+motor&hl=en&sa=X&ei=Qc3PUP-ZA--n0AHah4HwBA&sqi=2&ved=0CFMQ6AEwBA#v=onepage&q=In%201891%20Telluride%20westinghouse%20induction%20motor&f=false}}</ref><ref name="Hughes (1993)">{{navedi knjigo|first=Thomas Parke|last=Hughes|title=Networks of Power: Electrification in Western society, 1880–1930|publisher=Johns Hopkins University Press|page=117|isbn=0-8018-2873-2|url=https://books.google.com/books?id=g07Q9M4agp4C&pg=PA117&dq=Galileo+Ferraris+and+rotating+magnetic+field&hl=en&sa=X&ei=NMp0T_bXL6Gc2AXt7e3ODg&ved=0CDAQ6AEwAA#v=onepage&q=Galileo%20Ferraris%20and%20rotating%20magnetic%20field&f=false}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Timeline of Nikola Tesla|url=http://www.teslasociety.org/timeline.html|publisher=Tesla Society of USA and Canada|accessdate=5 July 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120508181221/http://www.teslasociety.org/timeline.html|archivedate=8 May 2012|df=}}</ref> Mihail Dolivo-Dobrovolski je v sklopu svoje promocije trifaznega izmeničnega napajanja izumil trifazni motor s kratkostično kletko in trinožni transformator leta 1890. Ta tip motorja se danes uporablja za veliko večino komercialnih aplikacij.<ref>{{navedi knjigo|last=Hubbell|first=M.W.|year=2011|title=The Fundamentals of Nuclear Power Generation Questions & Answers.|publisher=Authorhouse|isbn=978-1-4634-2441-1|url=http://www.amazon.com/Fundamentals-Nuclear-Power-Generation-Questions/dp/1463424418|page=27}}</ref> Trdil je, da Teslov motor ni praktičen zaradi dvofaznih pulzacij, zaradi česar se je posvečal delu s tremi fazami.<ref name="Dolivo-Dobrowolsky (1891)">{{cite journal|last=Dolivo-Dobrowolsky|first=Mikhail |title=Alternating current |journal=ETZ|year=1891|volume=12|pages=149, 161}}</ref> Čeprav je Westinghouse leta 1892 ustvaril prvi indukcijski motor in 1893 razvil linijo polifaznih 60 Hz motorjev, so bili njihovi motorji dvofazni, do Lammejevega izuma učinkovite kratkostične kletke. General Electric Company je začela razvijat trifazne indukcijske motorje 1891.<ref name="Alger (1976)2">{{cite journal|last=Alger|first=P.L.|author2=Arnold, R.E.|title=The History of Induction Motors in America|url=https://archive.org/details/ieee-proceedings_1976-09_64_9/page/1380|journal=Proceedings of the IEEE|year=1976|volume=64|issue=9|pages=1380–1383|doi=10.1109/PROC.1976.10329}}<!--|accessdate=1 December 2012--></ref> 1896 so General Electric in Westinghouse podpisali licenčno pogodbo za to obliko kratkostične kletke (squirell-cage rotor). Indukcijski motorji so zaradi teh inovacij dosegali vedno večje moči, tako da ima današnji motor s 100 konjskimi močni enake dimenzije kot motor s 7.5 konjskimi močmi leta 1897.<ref name="Alger (1976)3">{{cite journal|last=Alger|first=P.L.|author2=Arnold, R.E.|title=The History of Induction Motors in America|url=https://archive.org/details/ieee-proceedings_1976-09_64_9/page/1380|journal=Proceedings of the IEEE|year=1976|volume=64|issue=9|pages=1380–1383|doi=10.1109/PROC.1976.10329}}<!--|accessdate=1 December 2012--></ref> == Motorji na enosmerni tok == Motorji na enosmerni tok so namenjeni priključitvi na vir enosmerne napetosti. Glavni sestavni deli takšnih motorjev so: * [[stator]] (nepomični del motorja) * rotor (vrteči se del) * [[komutator]], ki je del rotorja in predstavlja mehanski [[usmernik]]. * ščetke oz. krtačke, ki se dotikajo komutatorja in služijo prevajanju toka. Enosmerni motorji s komutatorjem so bili do pojava motorjev na izmenični tok edina vrsta elektromotorjev. Ravno tako so se dolgo časa uporabljali za realizacijo reguliranih električnih pogonov, saj je možno [[navor]] in [[vrtilna hitrost|vrtilno hitrost]] enostavno spreminjati s spreminjanjem rotorskega in statorskega toka. Problem takih motorjev sta zapletenost izvedbe in občutljivost zaradi komutatorja in ščetk. Zaradi iskrenja, ki izvira iz ščetk in komutatorja, taki motorji niso najbolj primerni za okolja z eksplozivno atmosfero. Obstajajo tudi [[Brezkrtačni električni motor|brezkrtačni (brushless) motorji]], kjer ni komutatorja in z njim povezanih težav. Zasnova takega motorja je praktično enaka kot pri sinhronih motorjih na izmenični tok. Stator ima več faz (vsaj 3), rotor pa je izdelan iz [[permanentni magnet|trajnega magneta]]. Za komutacijo tu namesto komutatorja skrbi elektronika, ki s pomočjo informacije o položaju rotorja, dobljene iz ene ali več [[Hallov efekt|Hallovih sond]] preklaplja napajanje statorskih faz tako, da nastane vrtilno magnetno polje. Taki motorji so robustni in se precej uporabljajo za motorje zelo majhnih moči (npr. za pogon majhnih [[ventilator]]jev v osebnih računalnikih). == Motorji na izmenični tok == Motorji na izmenični tok so namenjeni priključitvi na vir enosmerne napetosti. Ti motorji so se pojavili po odkritju vrtilnega magnetnega polja ([[Nikola Tesla]], [[1882]]) in danes predstavljajo pomemben delež električnih motorjev. Motorji na izmenični tok imajo dva glavna sestavna dela: stator in rotor. Na stator je nameščeno večfazno (navadno trifazno) navitje. Zaradi krajevnega premika faznih navitij in [[fazni premik|faznega premika]] faznih napetosti nastane vrtilno magnetno polje, katerega [[amplituda]] je konstantna. Slednji ustvarja elektromagnetni [[navor]], ki vrti rotor. Vrtilno hitrost teh motorjev pogojuje električno omrežje, na katerega so priključeni. Motorji na izmenični tok se delijo glede na vrtilno hitrost rotorja: * '''Sinhroni motorji''' - rotor se vrti z enako vrtilno hitrostjo, kot vrtilno magnetno polje. Rotor je zasnovan kot večpolni [[elektromagnet]], napajan z enosmernim tokom ali pa trajni magnet (za manjše motorje). Sinhroni motorji imajo zaradi svojih lastnosti od obremenitve praktično neodvisno vrtilno hitrost (trda karakteristika) in se uporabljajo za aplikacije, kjer je zahtevana konstantna hitrost vrtenja (npr. navijalni stroji, močno obremenjeni pogoni, časovni mehanizmi, itd). Tak motor sam ne more steči, zato je za zagon potreben zunanji pogon, ki ga pred vključitvijo na električno omrežje zavrti do sinhrone hitrosti, ki jo narekuje omrežje. Če je tak motor mehansko preobremenjen, pade iz sinhronima in se ustavi. Preobremenitve takih motorjev so lahko do dvakratne nazivne obremenitve (kratkotrajno). Na enak način kot sinhroni motorji so zasnovani tudi sinhroni generatorji, ki so danes najpogostejša oblika generatorjev v (predvsem večjih) [[elektrarna]]h. * '''Asinhroni motorji''' - rotor se vrti nekoliko počasneje kot vrtilno magnetno polje. Rotor je lahko izveden s trifaznim navitjem in drsnimi obroči, kar omogoča tudi težje zagone z uporabo dodatnih uporov v rotorskem tokokrogu, ki se tekom zagona zmanjšujejo (ročno ali avtomatsko z vrtilno hitrostjo). Lahko pa je rotor izdelan v obliki kratkostične kletke, ki jo sestavlja večje število medsebojno povezanih palic iz [[baker|bakra]] ali [[aluminij]]a. Slednja izvedba rotorja je preprostejša in bolj robustna, zato se najpogosteje uporablja. Asinhroni motorji so danes uporabljeni za večino električnih pogonov. Pri njih vrtilna hitrost rotorja pada z obremenitvijo (mehka karakteristika). Razlika med vrtilno hitrostjo rotorja in vrtilno hitrostjo magnetnega polja se imenuje ''slip'' in se po navadi izraža v [[odstotek|procentih]]. Vrednost slipa pri motorskem načinu obratovanja je med 0 (razbremenjen motor) in 1 (zavrt rotor), pri nazivni obremenitvi pa znese nekaj odstotkov. Ti motorji so zmožni kratkotrajno prenesti velike preobremenitve (cca. 3-krat večje od nazivne mehanske obremenitve, posebne izvedbe tudi nekoliko več). * '''Univerzalni motorji''' so po zasnovi enaki kot enosmerni motorji. Značilnost teh motorjev je visoka vrtilna hitrost (nekaj tisoč ali celo nekaj 10000 vrtljajev v minuti), ki ni pogojena s frekvenco omrežne napetosti. Ravno zato ti motorji pri majhnih dimenzijah in masi lahko dosežejo veliko moč in se precej uporabljajo za pogon manjših strojev (kotne brusilke, vrtalni stroji, sesalniki za prah, ...). == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://ro.zrsss.si/~puncer/elektrika/e_motor.html Elektromotor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927001432/http://ro.zrsss.si/~puncer/elektrika/e_motor.html |date=2007-09-27 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Elektromotorji| ]] [[Kategorija:Elektrotehnika]] [[Kategorija:Pogonski stroji]] sd2nkf5vlmhn4pdmdd5dz1k9qz54qtg 0 127521 6767776 6715106 2026-10-20T13:51:55Z Romanm 13 [[Sadnikarjev muzej]] 6767776 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Josip Nikolaj Sadnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[veterinar]] in zbiratelj [[umetnina|umetnin]], * [[5. december]] [[1863]], [[Ljubljana]], † [[4. november]] [[1952]], [[Kamnik]]. Sadnikar je diplomiral na visoki šoli na [[Dunaj]]u. Po končanem študiju se je prav tam izpopolnjeval iz [[Mikrobiologija|mikrobiologije]], in [[higiena|higiene]] [[mleko|mleka]]. Po končanem izpopolnjevanju je krajši čas služboval v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Radovljica|Radovljici]] in [[Črnomelj|Črnomlju]]. Potem pa je sprejel službo veterinarskega inšpektorja v Kamniku in jo opravljal od 1889 do 1926. V tem času je organiziral veterinarsko službo, uredil higiensko službo in v [[Krtina, Domžale|Krtini]] pri [[Domžale|Domžalah]] zgradil [[živali|živalsko]] [[pokopališče|grobišče]]. Ob poklicnem delu v Kamniku in njegovi okolici pa je Sadnikar marljivo zbiral [[Etnografija|etnografske]], [[arheologija|arheološke]] in [[kultura|kulturno]] [[zgodovina|zgodovinske]] predmete, ter leta 1893 v svoji hiši na [[Šutna, Kamnik|Šutni]] v Kamniku osnoval največji [[Slovenija|slovenski]] [[Sadnikarjev muzej|zasebni muzej]], ki je bil znan tudi v tujini. Med Sadnikarjevimi prijatelji so bili slovenski [[slikar]]ji : [[Ferdo Vesel]], [[Ivana Kobilca]], [[Stane Cuderman]], [[Miha Maleš]], pa tudi [[hrvati|hrvaški]] [[kipar]] [[Ivan Meštrović]]. Kot [[mecen]] je pomagal [[Maksim Gaspari|Gaspariju]], da se je lahko iz trgovskega pomočnika ( to delo je opravljal pri kamniškem trgovcu Strgarju ) usmeril v slikarstvo, [[Lojze Perko|Perku]] pa je priskrbel naročilo za opremo [[oltar]]ja v ''župnijski cerkvi v Kamniku''. Številne umetnine iz Sadnikarjeve zbirke je po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] prevzel [[Medobčinski muzej Kamnik|muzej]] v Kamniku, ki je danes lociran na [[Grad Zaprice|gradu Zaprice]]. Pogoso je obiskoval veleposestnico in zbiralko narodnih vezenin, pisanic in drugega ljudskega blaga [[Zofija Kapelle Haring|Zofijo Kapelle Haring]] (1843–1929) ter njeno hčer, pesnico [[Olga Haring|Olgo Haring]]. Njegova sinova sta bila Nikolaj (Niko) Sadnikar, (vojaški) zdravnik rentgenolog, ki je nadaljeval muzejsko in kulturno dejavnost in veterinar Demeter-Meto. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih veterinarjev]] * [[seznam muzejev v Sloveniji]] * [[seznam častnih občanov občine Kamnik]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=531196|avtor=Zadnikar Marjan|ime=Sadnikar Josip Nikolaj|vir=SBL}} * {{leksikon.si|124}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sadnikar, Josip Nikolaj}} [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Slovenski meceni]] [[Kategorija:Kamničani]] fl61a2b8eg6f444bwb6i4vovf0i9vtg 0 129837 6767897 6745159 2026-10-20T17:33:51Z ~2026-56222-66 267652 /* Mihael Napotnik in nadžupnija Slovenske Konjice */ 6767897 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = knezoškof | honorific-prefix = | name = Mihael Napotnik | honorific-suffix = | title = [[škofija Lavant|lavantinski knezoškof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | see = [[Maribor]] | appointed = | elected = | term_start = 1889 | term_end = 1922 | retired = | resigned = | predecessor = [[Jakob Stepišnik|Jakob Ignaz Maximilian Stepischnegg]] | successor = [[Andrej Karlin]] | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 25. julij 1875 | ordained_by = | consecration = 29. oktober 1889 | consecrated_by = [[Franc Albert Eder|Franc Albert Eder]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor| frančiškanska cerkev v Mariboru]] | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | | residence = [[Dvorec Betnava]] | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = [[rimskokatoliški duhovnik]] <br> [[teolog]] <br> [[Filozofija|filozof]]<br> [[Pridiga|pridigar]]<br> [[pisatelj]] | previous_post = predavatelj na [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]], podravnatelj bogoslovja v [[Maribor]]u, dvorni kaplan na Dunaju, študijski ravnatelj v [[Avguštinej]]u. | profession = | education = | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = 150px <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Mihael Napotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[teolog]], [[filozof]], [[zgodovinar]], [[pisatelj]], [[knez]] in [[škof]], * [[20. september]] [[1850]], [[Tepanjski Vrh]] pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]], † [[28. marec]] [[1922]], [[Maribor]].{{sfn|Boldin|2016|p=30}} == Škofovsko geslo == '''Quis ut Deus, fortitudo mea?''' (Kdo je kakor Bog, moja moč?) Pri izbiri škofovskega gesla je v prvem delu uporabil latinizirano obliko imena svojega krstnega zavetnika [[Nadangel Mihael|nadangela Mihaela]], katerega ime v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]] razlagajo kot »kdo kakor Bog?«. Slovenski prevod knezoškofovega škofovskega gesla bi se pomensko glasil: »Nadangel Mihael je moja moč«. == Življenjepis == Škofova mati Neža roj. Solar se je 18. februarja 1841 poročila s Francem Jerovškom in prišla iz [[Tepanje|Tepanja]] živet na Lipakovo (tudi Lepak, Lapok in Lopak) domačijo na [[Tepanjski Vrh|Tepanjskem Vrhu]]. V zakonu sta se jima rodila sinova Franc in Anton. Franc Jerovšek je kmalu po rojstvu drugega sina umrl, vdova Neža pa se je 14. februarja 1848 vnovič poročila, tokrat z nekdanjim sosedom in znancem Jurijem Napotnikom. Oče Jurij Napotnik in mati Neža sta imela v zakonu pet otrok, kot drugi med njimi pa se je rodil Mihael Napotnik. Mihael Napotnik je prve tri razrede ljudske šole obiskoval v [[Slovenske Konjice|Konjicah]], nato pa v [[Celje|Celju]] končal četrti razred ljudske šole. Leta 1863 se je vpisal na celjsko gimnazijo, kjer je leta 1871 tudi [[matura|maturiral]]. Po maturi so ga za leto dni vpoklicali k vojakom v [[Celovec]], jeseni 1872 pa je vstopil v [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|bogoslovje v Mariboru]]. Doštudiral je z odličnim uspehom in bil 25. julija 1875 v [[Maribor]]u posvečen v [[duhovnik]]a. Novo mašo je imel v [[Slovenske Konjice|Konjicah]], 15. avgusta 1875. Prvo službo je nastopil kot [[kaplan]] v [[Vojnik]]u, vendar ga je jeseni 1876 mariborski [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof]] [[Jakob Stepišnik|Jakob Stepischnegg]] poslal na [[Dunaj]], v zavod [[Avguštinej]], kjer je nadaljeval študij [[biblija|bibličnih]] ved. V času avstrijske okupacije [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] je bil vpoklican kot vojni [[kurat]] v [[Graz|Gradec]] in bil nato napoten v [[Sarajevo]]. Po vrnitvi na [[Dunaj]] je resno zbolel za [[tifus|trebušnim tifusom]]. Študij je nadaljeval do 19. novembra 1880, ko je bil promoviran za [[teologija|doktorja teologije]]. 27. novembra 1880 je bil imenovan za kaplana v [[Sevnica|Sevnici ob Savi]], a je že 1. februarja 1891 napredoval v kornega vikarja, kateheta in pridigarja v stolnici v Mariboru. Na [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]] je v letih 1881−1884 predaval [[filozofija|filozofijo]], [[kanonsko pravo|cerkveno pravo]] in zgodovino. Leta 1883 je postal podravnatelj bogoslovja v [[Maribor]]u, 11. aprila pa ga je cesar imenoval za dvornega kaplana, pet dni pozneje pa še za študijskega ravnatelja v [[Avguštinej]]u. 27. septembra 1889 je bil imenovan za [[Škofija Lavant|lavantinskega]] škofa, 29. oktobra 1889 pa ga je [[Salzburg|salzburški]] [[nadškof]] [[Franc Albert Eder]] posvetil. Slovesno ustoličenje (intronizacija) je bila v mariborski stolnici 17. novembra 1889. Imenovan je bil za hišnega prelata [[papež|svetega očeta]] in asistenta papeževega prestola. Podprl je izdajo cerkveno-umetnostnih [[zbornik]]ov in glasila Ljubitelji cerkvene umetnosti. Poleg številnih cerkvenih govorov, obširnih znanstvenih prispevkov s področja [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[teologija|teologije]], [[zgodovina|zgodovine]] in [[jezikoslovje|jezikoslovja]] je izdal pet obsežnih [[sinoda]]lnih knjig, knjigo Sveti Pavel apostol sveta in učitelj narodov. Škofovsko službo v [[Maribor]]u je opravljal do svoje smrti 28. marca 1922. Pokopan je bil v kripti [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|frančiškanske cerkve v Mariboru]], za katere gradnjo se je zelo zavzemal in jo je sam posvetil 11. avgusta 1900.<ref>{{Navedi splet|title=Napotnik, Mihael (1850–1922) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi384701/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-04-22}}</ref> === Škofovska služba === Napotnikovo delo je bilo med drugim tudi urejanja notranjecerkvenih razmer in s tem povezana izredno bogata ter obširna [[sinoda]]lna dejavnost: škof Napotnik je sklical in vodil 5 sinod v letih 1896, 1900, 1903, 1906, 1911. Sinodo, predvideno za leto 1914, je preprečil izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Najbrž drži ugotovitev Napotnikovega sodobnika, da tako bogate sinodalne dejavnosti ni premogla nobena škofija na svetu (F. Kovačič). Napotnik je [[Škofija Lavant|lavantinsko škofijo]] razdelil na 4 naddekanate: Maribor levi breg, Maribor desni breg, naddekanat ob Savinji, naddekanat ob Savi. V njegovem času se je na cerkvenem področju veliko gradilo, popolnoma novih cerkva je bilo zgrajenih 10, omeniti velja največji: [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|baziliko v Mariboru]] in v [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Rajhenburgu]] ([[Brestanica]] ob [[Sava|Savi]]). Škof je tudi sam izredno veliko pisal, kot izjemno cenjen cerkveni govornik (pridigar) je velik del svojih cerkvenih govorov tudi objavil v tisku, prav tako svoja pastirska pisma. === Delovanje na področju cerkvene umetnosti === Tudi v lavantinski škofiji se je v devetdesetih letih 19. stoletja uveljavila skrb za cerkveno umetnost, zlasti po zaslugi škofa Napotnika, kot je v spomenici ob njegovem srebrnem jubileju zapisal [[Avguštin Stegenšek]],<ref>Andreja Žigon, cerkveno stensko slikarstvo poznega XIX. stoletja na Slovenskem, str. 32</ref> konzervator in naš prvi umetnostni zgodovinar. Napotnikovo posebno zanimanje je bila [[cerkvena umetnost]], ki jo je nadziral, podpiral in pospeševal. Glede naročil novih umetnin je skrbel, da so bili upoštevani veljavni kanonični predpisi, za njihovo izvrševanje pa je ustanovil posebne organizacije. Tako je leta 1869 imenoval komisijo za pregled novih orgel, ustanovil komisijo za oceno novih cerkveno-umetniških del in komisijo za ohranjevanje starin. Te so bile sestavni del novoustanovljenega Spomeniškega sveta za lavantinsko škofijo.<ref name="#1">Andreja Žigon, cerkveno stensko slikarstvo poznega XIX. stoletja na Slovenskem, str. 34</ref> Svet je imel podobne naloge kot tedanje ljubljansko Društvo za krščansko umetnost, v okviru katerega je deloval Avguštin Stegenšek.<ref name="#1"/> Tudi tam so si za nalogo zastavili ustanovitev škofijskega muzeja, ter izdajanje lastne, obširne in ilustrirane publikacije, kar je ob Napotnikovi podpori uresničil ravno Stegenšek. Ta je zasnoval načrt za popis vseh cerkva [[nadškofija Maribor|lavantinske škofije]], vendar sta izšli le topografiji Dekanija gornjegrajska {{COBISS|ID=17588737}} (1905) in [[Avguštin Stegenšek|Konjiška dekanija]] {{COBISS|ID=17588993}} (1909).<ref name="#1"/> V Mariboru sta začela izhajati bogoslovna revija (časopis) [[Voditelj v bogoslovnih vedah]] (1898–1916) in Časopis za zgodovino in narodopisje (od [[1904]]), ki je po zatrtju med drugo svetovno vojno zopet začel izhajati pod istim imenom (1965) in izhaja še sedaj (2000). Pionirsko delo je bil tudi prvi in edini letnik Ljubitelja za krščansko umetnost iz leta 1914, ki je bil prvo slovensko umetnostno glasilo. == Mihael Napotnik in nadžupnija Slovenske Konjice == Škof Mihael Napotnik je svoji [[Nadžupnija Slovenske Konjice|rojstni župniji]] izkazal posebno čast. Ko je leta 1908 obiskal [[papež]]a [[Pij X.|Pija X.]] v [[Vatikan]]u, ga je zaprosil, da bi vsakokratni konjiški nadžupnik nosil naziv [[arhidiakon]], kar hkrati pomeni, da bi smel pri slovesnih opravilih v svoji župniji nositi [[insignija|škofovske znake]] ([[Mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]], [[škofovski prstan]], [[talar]], [[prelat|prelatsko obleko]], [[cingulum|rdeči cingulum]] ...) Tako je papež Pij X. na posredovanje škofa Napotnika 1. februarja 1910 z izdajo [[cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] določil, da je vsakokratni konjiški nadžupnik [[arhidiakon]].<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije, Slovenske Konjice 1996, {{COBISS|ID=38788353}}</ref> Prvi [[Slovenske Konjice|konjiški]] arhidiakon [[Franc Hrastelj]] je bil slovesno infuliran 28. avgusta 1910. Blagoslovitev je opravil škof Napotnik, ki je v slavnostni pridigi razložil in utemeljil pomen in odličnost tega naslova. Ta dogodek obeležuje tudi marmorna plošča, vzidana na zadnji strani glavnega [[oltar]]ja [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]].<ref>Boldin Aleksandra, 120-letnica imenovanja Mihaela Napotnika za lavantinskega škofa, Slovenske Konjice:Občina:Nadžupnija 2009, {{COBISS|ID=63482881}}</ref> == Dela == * Kratek pregled bosanskega slovstva (1884) {{COBISS|ID=30708737}} * Imenopis konjiške nadfare v Kresu 1886, Družba sv. Mohorja, Celovec (1886) {{COBISS|ID=30707457}} * Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov (1904) {{COBISS|ID=1885443}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi384701/ Slovenska biografija] * Ožinger, Anton, Pajk, Ivan: ''Konjiško ob 850-letnici pražupnije'', Slovenske Konjice 1996, {{COBISS|ID=38788353}} * Boldin, Aleksandra: ''120-letnica imenovanja Mihaela Napotnika za lavantinskega škofa'' Slovenske Konjice, Občina, Dekanija, Nadžupnija, 2009, {{COBISS|ID=63482881}} * Petrič Franci: ''Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit'', Družina d.o.o., Ljubljana 2015 * Dr. [[Jožef Pajek|Pajek, Jožef]]: ''Die Fürstbischöfliche Residenzstadt Marburg mit ihren Vororten'' (Marburg, 1900) {{Ikona de}} *{{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|last2=Miličevič|first2=Ana|year=2026 |title=Konjiški obrazi : ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn=978-961-92153-8-8 |cobiss=278860291 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih teologov]] * [[seznam slovenskih filozofov]] * [[seznam rimskokatoliških škofov Lavanta]] * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Mihael Napotnik}} * [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi384701// Slovenska biografija] * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bnapot.html catolic-hierarchy.org] {{ikona en}} {{Mariborski nadškofje in metropoliti}} {{Slovenske Konjice}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Napotnik, Mihael}} [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Lavanta]] [[Kategorija:Predavatelji na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]] [[Kategorija:Konjičani]] [[Kategorija:Pokopani v Baziliki Matere Usmiljenja, Maribor]] [[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice]] [[Kategorija:Župnija Vojnik]] [[Kategorija:Župnija Sevnica]] f8rzllv33njojxfhyzpbguvgzn2m32c 0 130361 6768064 6456043 2026-10-21T09:24:11Z Erardo Galbi 166658 /* Seznam apostolskih nuncijev */ 6768064 wikitext text/x-wiki '''Apostolska nunciatura v Združenih državah Amerike''' je [[diplomatsko prestavništvo]] ([[veleposlaništvo]]) [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki ima sedež v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]; ustanovljena je bila [[10. januar]]ja [[1984]]. Trenutno (''avgust 2011'') je mesto nezasedeno. == Seznam apostolskih nuncijev == * [[Francesco Satolli]] (14. januar 1893–1896) * [[Sebastiano Martinelli]] (18. april 1896–1902) * [[Diomede Angelo Raffaele Gennaro Falconio]] (30. september 1902–1911) * [[Giovanni Vincenzo Bonzano]] (2. februar 1912–1922) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] (14. december 1922–16. marec 1933) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (17. marec 1933–14. november 1959) * [[Egidio Vagnozzi]] (16. december 1958–13. januar 1968) * [[Luigi Raimondi]] (30. junij 1967–21. marec 1973) * [[Jean Jadot]] (23. maj 1973–27. junij 1980) * [[Pio Laghi]] (10. december 1980–6. april 1990) * [[Agostino Cacciavillan]] (13. junij 1990–5. november 1998) * [[Gabriel Montalvo Higuera]] (7. december 1998–17. december 2005) * [[Pietro Sambi]] (17. december 2005–27. julij 2011) * [[Carlo Maria Viganò]] (19. oktober 2011–12. april 2016)<ref name="pierre" /> * [[Christophe Pierre]] (12. april 2016<ref name="pierre" />–7. marec 2026)<ref name="Resignations and Appointments, 07.03.2026" /> * [[Gabriele Giordano Caccia]] (7. marec 2026<ref name="Resignations and Appointments, 07.03.2026" />–danes) == Glej tudi == * [[seznam apostolskih nunciatur]] * [[seznam diplomatsko-konzularnih predstavništev v Združenih državah Amerike]] == Zunanje povezave == * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dxxus.html Catholic-hierarchy.org] {{diplomacy-stub}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Apostolske nunciature|Združene države Amerike]] [[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Ustanove v Washingtonu, D.C.]] [[Kategorija:Apostolska nunciatura v Združenih državah Amerike|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1984]] bekefd9sm759738a8wbqh1swcv6wge3 6768066 6768064 2026-10-21T09:25:22Z Erardo Galbi 166658 6768066 wikitext text/x-wiki '''Apostolska nunciatura v Združenih državah Amerike''' je [[diplomatsko prestavništvo]] ([[veleposlaništvo]]) [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki ima sedež v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]; ustanovljena je bila [[10. januar]]ja [[1984]]. == Seznam apostolskih nuncijev == * [[Francesco Satolli]] (14. januar 1893–1896) * [[Sebastiano Martinelli]] (18. april 1896–1902) * [[Diomede Angelo Raffaele Gennaro Falconio]] (30. september 1902–1911) * [[Giovanni Vincenzo Bonzano]] (2. februar 1912–1922) * [[Pietro Fumasoni Biondi]] (14. december 1922–16. marec 1933) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (17. marec 1933–14. november 1959) * [[Egidio Vagnozzi]] (16. december 1958–13. januar 1968) * [[Luigi Raimondi]] (30. junij 1967–21. marec 1973) * [[Jean Jadot]] (23. maj 1973–27. junij 1980) * [[Pio Laghi]] (10. december 1980–6. april 1990) * [[Agostino Cacciavillan]] (13. junij 1990–5. november 1998) * [[Gabriel Montalvo Higuera]] (7. december 1998–17. december 2005) * [[Pietro Sambi]] (17. december 2005–27. julij 2011) * [[Carlo Maria Viganò]] (19. oktober 2011–12. april 2016)<ref name="pierre" /> * [[Christophe Pierre]] (12. april 2016<ref name="pierre" />–7. marec 2026)<ref name="Resignations and Appointments, 07.03.2026" /> * [[Gabriele Giordano Caccia]] (7. marec 2026<ref name="Resignations and Appointments, 07.03.2026" />–danes) == Glej tudi == * [[seznam apostolskih nunciatur]] * [[seznam diplomatsko-konzularnih predstavništev v Združenih državah Amerike]] == Zunanje povezave == * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dxxus.html Catholic-hierarchy.org] {{diplomacy-stub}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Apostolske nunciature|Združene države Amerike]] [[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Ustanove v Washingtonu, D.C.]] [[Kategorija:Apostolska nunciatura v Združenih državah Amerike|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1984]] szhqko7tnaf0b3cayus6e5m7y0ok8lj 0 130904 6767770 6052580 2026-10-20T13:36:32Z Erardo Galbi 166658 6767770 wikitext text/x-wiki '''Lavričeva knjižnica Ajdovščina''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem v [[Ajdovščina|Ajdovščini]]; ustanovljena je bila leta [[1864]]. Poimenovana je bila po [[Karel Lavrič|Karlu Lavriču]], narodnem buditelju iz 19. stoletja, ki je na Goriškem ustanovil več čitalnic. Ima [[dislocirana enota|dislocirane enote]]: [[Vipava]], [[Podnanos]] in [[Dobravlje]] in [[potujoča knjižnica|potujočo knjižnico]]. == Glej tudi == * [[seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.ajd.sik.si/ Uradna spletna stran] {{-}} {{Splosne knjiznice Slovenije}} {{library-stub}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Ajdovščini]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1864]] [[Kategorija:Karel Lavrič]] {{normativna kontrola}} gekrmiduy6t3ktmlq4ciyvq8exz7sup 0 130905 6767772 6283067 2026-10-20T13:43:17Z Erardo Galbi 166658 6767772 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Knjižnica Brežice | image = Knjižnica Brežice.JPG | motto = | established = 1993 | purpose = [[splošna knjižnica]] | headquarters = Trg Jožeta Toporišiča 1<br>8250 [[Brežice]] | owner = | board_of_directors = | website = [https://knjiznica-brezice.si/ Knjiznica-brezice.si] }} '''Knjižnica Brežice''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Trg Jožeta Toporišiča, Brežice|Trgu Jožeta Toporišiča 1]] v [[Brežice|Brežicah]]. Ustanovljena je bila leta 1993. == Opis == Začetki knjižničarstva v Brežicah segajo v leto 1880, uradni začetki delovanja Knjižnice Brežice pa v leto 1945. Knjižnično rast so spremljale številne selitve in organizacijske oblike. Danes knjižnica pokriva področje občine Brežice, ki šteje 24.500 prebivalcev, njene storitve pa iščejo tudi uporabniki izven občinskih meja. Ta ustanova je vozlišče oziroma stičišče različnih poti vseh generacij. Glede na [[COBISS]] je knjižnica leta 2013 obsegala 87.223 enot gradiva. Knjižnica Brežice pa ni le prostor, namenjen gradivu, ampak tudi informacijskemu opismenjevanju, razvijanju bralne kulture, domoznanskim študijam, vseživljenjskemu učenju in druženju. == Podatki == Ob vstopu v knjižnico uporabnike oz. obiskovalce vabijo središčni pult s knjigomatom za samostojno izposojo gradiva, izbrana dela na panojih, zbirka leposlovnih del ter avdiovizualna gradiva na oddelku za odrasle. Poslovanje je avtomatizirano s tehnologijo [[RFID]]. V pritličju je še mladinski oddelek s knjižnim in neknjižnim gradivom za otroke in mladino. Posebej zanimiva zanje je stalna razstava mladinskih knjig v tujih jezikih z naslovom »Mini Bologna«. Zbirka obsega 505 bogato ilustriranih mladinskih knjig iz 44 držav. Z njimi se otroci seznanjajo s tujejezičnimi kulturami, jeziki in pisavami ter se navdušujejo za samostojno odkrivanje drugačnega, neznanega. Nadstropje višje domujejo strokovni oddelek za odrasle, referenčna zbirka, domoznanska zbirka, točka za samostojno učenje in e-knjižnica. Strokovni oddelek za odrasle se ponaša s stalno razstavo rastoče zbirke domačina – priznanega slovenskega jezikoslovca in akademika [[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]]. Obiskovalci knjižnice se družijo v večnamenski dvorani Savice Zorko, ki je dobila ime po prvi upravnici Knjižnice Brežice. == Glej tudi == * [[seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * http://www.knjiznica-brezice.si/ {{Splošne knjižnice v Sloveniji}} {{library-stub}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Brežicah]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Brežicah]] {{normativna kontrola}} 460rbbpuw3dp3mpynzphswnymphkq3o 0 130907 6767774 6492310 2026-10-20T13:47:56Z Erardo Galbi 166658 6767774 wikitext text/x-wiki '''Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Partizanska cesta, Cerknica|Partizanski cesti 22]] v [[Cerknica|Cerknici]]. Ustanovljena je bila leta [[1987]]. Poimenovana je bila po cerkniškem pisatelju in partizanu [[Jože Udovič|Jožetu Udoviču]]. Ima [[dislocirana enota|dislocirane enote]]: [[Rakek]], [[Cerknica]], [[Stari trg pri Ložu|Stari trg]] in [[Nova vas, Bloke|Nova vas]]. == Glej tudi == * [[seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.kjuc.si/ Uradna spletna stran] {{-}} {{Splosne knjiznice Slovenije}} {{library-stub}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Cerknica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1987]] [[Kategorija:Jože Udovič]] {{normativna kontrola}} nm89ksu33ecvpse52b9dlv08ffsocva 0 130913 6767775 6052586 2026-10-20T13:51:33Z Erardo Galbi 166658 6767775 wikitext text/x-wiki '''Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Trg Franca Kozarja, Hrastnik|Trgu Franca Kozarja 7]] v [[Hrastnik|Hrastniku]]. Poimenovana je bila po [[Anton Sovre|Antonu Sovretu]], filologu in prevajalcu iz [[Šavna Peč|Šavne Peči]]. == Glej tudi == * [[seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.hra.sik.si/ Uradna spletna stran] {{-}} {{Splosne knjiznice Slovenije}} {{library-stub}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Hrastnik]] [[Kategorija:Anton Sovre]] {{normativna kontrola}} fgwestsu5r08knhhgu3e2v08yv3hihz 0 130914 6767779 5059327 2026-10-20T13:56:24Z Erardo Galbi 166658 6767779 wikitext text/x-wiki '''Mestna knjižnica in čitalnica Idrija''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem v [[Idrija|Idriji]]. Ustanovljena je bila leta [[1962]]. Ima [[dislocirana enota|dislocirane enote]]: [[Cerkno]] in [[Spodnja Idrija]]. == Glej tudi == * [[seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.idr.sik.si/ Uradna spletna stran] {{-}} {{Splosne knjiznice Slovenije}} {{library-stub}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Idriji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] {{normativna kontrola}} fka5j8pqyhv0a0umzmxecj4ic9apghp 0 130915 6767780 6677944 2026-10-20T14:00:08Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Knjižnica Makse Samsa]] na [[Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica]] 6677944 wikitext text/x-wiki '''Knjižnica Makse Samsa''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Trg Maršala Tita, Ilirska Bistrica|Trgu Maršala Tita 2]] ([[Ilirska Bistrica]]). Poimenovana je bila po [[Maksa Samsa|Maksi Samsa]]. == Glej tudi == * [[seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.knjiznica-ilb.si/ Uradna spletna stran] {{-}} {{Splosne knjiznice Slovenije}} {{library-stub}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Ilirski Bistrici]] [[Kategorija:Maksa Samsa]] {{normativna kontrola}} 4zbf2afguyrbyte6ixdkdeenihdr8ip 6767782 6767780 2026-10-20T14:02:24Z Erardo Galbi 166658 6767782 wikitext text/x-wiki '''Knjižnica Makse Samsa''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Trg maršala Tita, Ilirska Bistrica|Trgu maršala Tita 2]] v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Poimenovana je bila po [[Maksa Samsa|Maksi Samsa]], učiteljici in pesnici iz [[Dolnji Zemon|Dolnjega Zemona]]. == Glej tudi == * [[seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.knjiznica-ilb.si/ Uradna spletna stran] {{-}} {{Splosne knjiznice Slovenije}} {{library-stub}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Ilirski Bistrici]] [[Kategorija:Maksa Samsa]] {{normativna kontrola}} 7rmc9yrgmyxhi7wzow5omfij9yx0l8o 0 130921 6767766 6058966 2026-10-20T13:27:30Z Erardo Galbi 166658 6767766 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mestna knjižnica Kranj.jpg|thumb|right|400px|Vhod Mestne knjižnice Kranj]] '''Mestna knjižnica Kranj''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Gregorčičeva ulica, Kranj| Gregorčičevi 1,]] [[Kranj|v Kranju]] v nekdanji blagovnici Globus; ustanovljena je bila leta [[1960]]. Ima [[dislocirana enota|dislocirane enote]]: [[Potujoča knjižnica]], [[Naklo|Krajevna knjižnica Naklo]], [[Šenčur|Krajevna knjižnica Šenčur]], [[Stražišče|Krajevna knjižnica Stražišče]], [[Preddvor|Krajevna knjižnica Preddvor]], [[Cerklje na Gorenjskem|Krajevna knjižnica Cerklje na Gorenjskem]] in [[Jezersko|Krajevna knjižnica Jezersko]] ter 5 izposojevališč premične zbirke: Bitnje, Britof, Podblica, Podbrezje, Dom upokojencev Kranj. Knjižnično dejavnost izvaja v šestih občinah za približno 80.000 prebivalcev, posebne naloge [[osrednja območna knjižnica|osrednje območne knjižnice]] pa za 18 občin [[gorenjska regija| gorenjskega območja]]. == Glej tudi == * [[seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] * [[Kranj]] == Zunanje povezave == * [https://www.mkk.si/ Uradna spletna stran] {{-}} {{Splosne knjiznice Slovenije}} {{library-stub}} [[Kategorija:Mestna knjižnica Kranj|*]] {{normativna kontrola}} gq589qx7j7ndxeh07c7stqx0mtc6ix8 0 150328 6767825 6149592 2026-10-20T15:44:48Z Yerpo 8417 /* Predvideni dogodki */ +1 6767825 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|27}} '''2027''' ('''[[rimske številke|MMXXVII]]''') bo [[navadno leto]], ki se bo po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == === Predvideni dogodki === * [[20. maj]] – [[Mednarodni urad za uteži in mere]] bo prenehal dodajati [[prestopna sekunda|prestopne sekunde]] [[Univerzalni koordinirani čas|univerzalnemu koordiniranemu času]] in dovolil odmik do ene ure od [[Mednarodni atomski čas|Mednarodnega atomskega časa]].<ref>{{navedi novice |title =Resolution 5 of the 28th CGPM (2026) On the technical actions needed to ensure the continuity of UTC | url=https://www.bipm.org/en/cgpm-2026/resolution-5 | access-date=15 October 2026 |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere}}</ref> * [[2. avgust]] – zgodil se bo [[Sončev mrk 2. avgusta 2027|popolni sončev mrk]] * končana bo druga cev [[cestni predor Gotthard|cestnega predora Gotthard]] pod [[švica]]rskimi [[Alpe|Alpami]]. * končan bo meddržavni radijski teleskop [[Square Kilometre Array]]. * v operativno rabo bo predana ameriška jedrska letalonosilka {{USS|Enterprise|CVN-80}}, zamenjava za {{USS|Nimitz|CVN-68}}. * zagnan bo [[Evropski spalacijski nevtronski izvor]] v [[Lund]]u na Švedskem.<ref>{{navedi splet |url=https://physicsworld.com/a/how-the-european-spallation-source-will-put-europe-at-the-forefront-of-neutron-science/ |title=How the European Spallation Source will put Europe at the forefront of neutron science |date=2023-04-21 |work=PhysicsWorld |accessdate=2024-01-01}}</ref> <!-- == Rojstva == * == Smrti == * --> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Leto 2027|*]] reizis3w1su76z397an1jw19b8bn8oc 6767826 6767825 2026-10-20T15:45:12Z Yerpo 8417 /* Predvideni dogodki */ tn 6767826 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|27}} '''2027''' ('''[[rimske številke|MMXXVII]]''') bo [[navadno leto]], ki se bo po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == === Predvideni dogodki === * [[20. maj]] – [[Mednarodni urad za uteži in mere]] bo prenehal dodajati [[prestopna sekunda|prestopne sekunde]] [[Univerzalni koordinirani čas|univerzalnemu koordiniranemu času]] in dovolil odmik do ene ure od [[Mednarodni atomski čas|mednarodnega atomskega časa]].<ref>{{navedi novice |title =Resolution 5 of the 28th CGPM (2026) On the technical actions needed to ensure the continuity of UTC | url=https://www.bipm.org/en/cgpm-2026/resolution-5 | access-date=15 October 2026 |publisher=Mednarodni urad za uteži in mere}}</ref> * [[2. avgust]] – zgodil se bo [[Sončev mrk 2. avgusta 2027|popolni sončev mrk]] * končana bo druga cev [[cestni predor Gotthard|cestnega predora Gotthard]] pod [[švica]]rskimi [[Alpe|Alpami]]. * končan bo meddržavni radijski teleskop [[Square Kilometre Array]]. * v operativno rabo bo predana ameriška jedrska letalonosilka {{USS|Enterprise|CVN-80}}, zamenjava za {{USS|Nimitz|CVN-68}}. * zagnan bo [[Evropski spalacijski nevtronski izvor]] v [[Lund]]u na Švedskem.<ref>{{navedi splet |url=https://physicsworld.com/a/how-the-european-spallation-source-will-put-europe-at-the-forefront-of-neutron-science/ |title=How the European Spallation Source will put Europe at the forefront of neutron science |date=2023-04-21 |work=PhysicsWorld |accessdate=2024-01-01}}</ref> <!-- == Rojstva == * == Smrti == * --> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Leto 2027|*]] mfq2kl7rie19ehlstavzohdks2mxkgf 0 169281 6768115 5926081 2026-10-21T10:59:20Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6768115 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ambrogio Maria Ghilini Marchese di Maranzana, di Sezzé e Gamalero Conte di Rivalta |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{FRA}} |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ambrogio Ghilini Marchese di Maranzana, di Sezzé e Gamalero Conte di Rivalta''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[botanik]] [[Italijani|italijanskega rodu]], * [[16. februar]] [[1756]], † [[15. december]] [[1832]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ghilini, Ambrogio}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski botaniki]] [[Kategorija:Francoski plemiči]] ny85e9c1k0qi71hbd6v3ipnk3wa5fgi 6768118 6768115 2026-10-21T11:02:08Z Engelbert 76895 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ambrogio Maria Ghilini Marchese di Maranzana, di Sezzé e Gamalero Conte di Rivalta |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{FRA}} |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ambrogio Ghilini Marchese di Maranzana, di Sezzé e Gamalero Conte di Rivalta''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[botanik]] [[Italijani|italijanskega rodu]], * [[16. februar]] [[1756]], † [[15. december]] [[1832]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ghilini, Ambrogio}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski botaniki]] [[Kategorija:Francoski plemiči]] [[Kategorija:Italijanski botaniki]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mavricija in Lazarja]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] hlyow3fx10t3u056977u6jvgvt687zm 0 172083 6767937 6767644 2026-10-20T20:07:33Z Stebunik 55592 /* „Besedni prekršek“ */ 6767937 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je nadaljeval teološki študij. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Šenčur pri Kranju. Leta 1961 je bil imenovan za razlagalca na Skaručni pri Ljubljani. Tam je magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval ekleziologijo in vzhodno teologijo. Med letoma 1965 in 1968 je študiral na Vzhodnem inštitutu v Rimu, kjer je magistriral iz zgodovine in teologije vzhodnih Cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval ekleziologijo, ekumensko teologijo in teološke temelje dialoga. Pet let je bil dekan Teološke fakultete. Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]], kjer je poučeval Nauk o Cerkvi in Vzhodno bogoslovje. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem orientalskem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]. Študentje in njihovi profesorji pa so začeli hoditi v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) jePerko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja: zato za katoličane tisti čas ni bil lahek. Ko Jugoslavije ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda]] in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po razpadu Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno ''Jugoslavija'' - in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej "jugoslovanski škofovski konferenci je predsedoval on". Država se je nato preimenovala v ''Srbijo in Črno goro''; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastala ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega zaenkrat še celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in držav. === Škofovsko geslo === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopus službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejevanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Še bolj zapleteno je bilo vprašanje v zvezi s povokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročijo tudi pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]).<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom Kocljem. Veliko je deloval in se pisno udejstvoval na področju ekumenskega zbližanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi [[pravoslavje|pravoslavnih]] starejših in novejših [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še to šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko stanje, ampak pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem se je bil najbrž od pravoslavnih teologov nevede nalezel s katoliškega stališča napačnega mnenja, da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval „Bogoslovnem vestniku“, „Cerkvi v sedanjem svetu“, zborniku ''„V edinosti“''; med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 pa se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Po vrnitvi v Slovenijo se je nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil tudi član Slovenske škofovske konference, znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je umrl je v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]].<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Spomin === ==== Mirovnik ==== ;Obisk slovenskih prijateljev Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj z nekaterimi sošolci svojega letnika, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ Srbov iz domovine in tujine ter jugoslovanskega političnega in cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je med drugim dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“) <ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142 |title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989. |publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi in sicer kmalu po zatrtju avtonomije tako Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasno naslutiti, da Jugoslavije v klasičnem smislu več ni, on da jo prav Milošević želi preobraziti v nekakšno Srboslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez nasilja. Nedolgo pred tem je bila namreč zatrta avtonomija obeh pokrajin, a mnogi protestniki, ki so uživali neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti — so bili skupaj z uglednim [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] — "lišeni slobode" in so čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Med cerkvenimi poglavarji Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika, kakor tudi splošno znanega ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Odnos Srbov Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Znanstveni posvet ==== V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenostin in surove neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, vendar več od tega kljub svoji uvidevnosti in obzirnosti ni mogel doseči. Morda pa bo deloma odgovoril on sam, ki je bil po človeško sicer tudi dober prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šušterjevo prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posplošili – se poraja Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskim menihom Justinom: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu". Kako je trezneje od drugih ocenjeval tamkajšnje razmere, najbolje kažejo naivni poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno je doživelo popoln polom. Na dan pa je prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival papeževo spoštovanje in zaupanje — pravzaprav sčasoma najbolj nasprotoval papeževemu obisku.<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC nedodvisno od kakršnegakoli vmešavanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto za katoliško stran dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in druge, na katere ne letijo letijo resne pripombe ne le od nepristranskih opazovalcev, ampak od najvišjih predstavnikov same Srbske pravoslavne Cerkve. Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] * [http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija-razdeljena.html Slovenija razdeljena] * [http://24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html 24ur Umrl Franc Perko] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] hho3ipvb264l83f3vzdc13jk578fflj 6767990 6767937 2026-10-21T05:23:01Z Stebunik 55592 /* Cerkveno delovanje */ 6767990 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Tam je magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval ekleziologijo in vzhodno teologijo. Med letoma 1965 in 1968 je študiral na Vzhodnem inštitutu v Rimu, kjer je magistriral iz zgodovine in teologije vzhodnih Cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval ekleziologijo, ekumensko teologijo in teološke temelje dialoga. Pet let je bil dekan Teološke fakultete. Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]], kjer je poučeval Nauk o Cerkvi in Vzhodno bogoslovje. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem orientalskem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]. Študentje in njihovi profesorji pa so začeli hoditi v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) jePerko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja: zato za katoličane tisti čas ni bil lahek. Ko Jugoslavije ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda]] in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po razpadu Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno ''Jugoslavija'' - in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej "jugoslovanski škofovski konferenci je predsedoval on". Država se je nato preimenovala v ''Srbijo in Črno goro''; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastala ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega zaenkrat še celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in držav. === Škofovsko geslo === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopus službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejevanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Še bolj zapleteno je bilo vprašanje v zvezi s povokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročijo tudi pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]).<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom Kocljem. Veliko je deloval in se pisno udejstvoval na področju ekumenskega zbližanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi [[pravoslavje|pravoslavnih]] starejših in novejših [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še to šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko stanje, ampak pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem se je bil najbrž od pravoslavnih teologov nevede nalezel s katoliškega stališča napačnega mnenja, da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval „Bogoslovnem vestniku“, „Cerkvi v sedanjem svetu“, zborniku ''„V edinosti“''; med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 pa se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Po vrnitvi v Slovenijo se je nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil tudi član Slovenske škofovske konference, znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je umrl je v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]].<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Spomin === ==== Mirovnik ==== ;Obisk slovenskih prijateljev Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj z nekaterimi sošolci svojega letnika, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ Srbov iz domovine in tujine ter jugoslovanskega političnega in cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je med drugim dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“) <ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142 |title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989. |publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi in sicer kmalu po zatrtju avtonomije tako Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasno naslutiti, da Jugoslavije v klasičnem smislu več ni, on da jo prav Milošević želi preobraziti v nekakšno Srboslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez nasilja. Nedolgo pred tem je bila namreč zatrta avtonomija obeh pokrajin, a mnogi protestniki, ki so uživali neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti — so bili skupaj z uglednim [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] — "lišeni slobode" in so čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Med cerkvenimi poglavarji Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika, kakor tudi splošno znanega ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Odnos Srbov Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Znanstveni posvet ==== V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenostin in surove neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, vendar več od tega kljub svoji uvidevnosti in obzirnosti ni mogel doseči. Morda pa bo deloma odgovoril on sam, ki je bil po človeško sicer tudi dober prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šušterjevo prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posplošili – se poraja Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskim menihom Justinom: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu". Kako je trezneje od drugih ocenjeval tamkajšnje razmere, najbolje kažejo naivni poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno je doživelo popoln polom. Na dan pa je prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival papeževo spoštovanje in zaupanje — pravzaprav sčasoma najbolj nasprotoval papeževemu obisku.<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC nedodvisno od kakršnegakoli vmešavanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto za katoliško stran dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in druge, na katere ne letijo letijo resne pripombe ne le od nepristranskih opazovalcev, ampak od najvišjih predstavnikov same Srbske pravoslavne Cerkve. Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] * [http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija-razdeljena.html Slovenija razdeljena] * [http://24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html 24ur Umrl Franc Perko] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] qucrp602hnl52rxoxk47npswtt246gl 6767991 6767990 2026-10-21T05:23:34Z Stebunik 55592 /* Cerkveno delovanje */ 6767991 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Tam je magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval ekleziologijo in vzhodno teologijo. Med letoma 1965 in 1968 je študiral na Vzhodnem inštitutu v Rimu, kjer je magistriral iz zgodovine in teologije vzhodnih Cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval ekleziologijo, ekumensko teologijo in teološke temelje dialoga. Pet let je bil dekan Teološke fakultete. Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]], kjer je poučeval Nauk o Cerkvi in Vzhodno bogoslovje. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem orientalskem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]. Študentje in njihovi profesorji pa so začeli hoditi v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) jePerko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja: zato za katoličane tisti čas ni bil lahek. Ko Jugoslavije ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda]] in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po razpadu Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno ''Jugoslavija'' - in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej "jugoslovanski škofovski konferenci je predsedoval on". Država se je nato preimenovala v ''Srbijo in Črno goro''; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastala ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega zaenkrat še celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in držav. === Škofovsko geslo === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopus službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejevanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Še bolj zapleteno je bilo vprašanje v zvezi s povokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročijo tudi pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]).<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom Kocljem. Veliko je deloval in se pisno udejstvoval na področju ekumenskega zbližanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi [[pravoslavje|pravoslavnih]] starejših in novejših [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še to šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko stanje, ampak pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem se je bil najbrž od pravoslavnih teologov nevede nalezel s katoliškega stališča napačnega mnenja, da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval „Bogoslovnem vestniku“, „Cerkvi v sedanjem svetu“, zborniku ''„V edinosti“''; med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 pa se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Po vrnitvi v Slovenijo se je nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil tudi član Slovenske škofovske konference, znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je umrl je v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]].<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Spomin === ==== Mirovnik ==== ;Obisk slovenskih prijateljev Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj z nekaterimi sošolci svojega letnika, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ Srbov iz domovine in tujine ter jugoslovanskega političnega in cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je med drugim dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“) <ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142 |title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989. |publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi in sicer kmalu po zatrtju avtonomije tako Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasno naslutiti, da Jugoslavije v klasičnem smislu več ni, on da jo prav Milošević želi preobraziti v nekakšno Srboslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez nasilja. Nedolgo pred tem je bila namreč zatrta avtonomija obeh pokrajin, a mnogi protestniki, ki so uživali neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti — so bili skupaj z uglednim [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] — "lišeni slobode" in so čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Med cerkvenimi poglavarji Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika, kakor tudi splošno znanega ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Odnos Srbov Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Znanstveni posvet ==== V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenostin in surove neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, vendar več od tega kljub svoji uvidevnosti in obzirnosti ni mogel doseči. Morda pa bo deloma odgovoril on sam, ki je bil po človeško sicer tudi dober prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šušterjevo prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posplošili – se poraja Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskim menihom Justinom: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu". Kako je trezneje od drugih ocenjeval tamkajšnje razmere, najbolje kažejo naivni poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno je doživelo popoln polom. Na dan pa je prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival papeževo spoštovanje in zaupanje — pravzaprav sčasoma najbolj nasprotoval papeževemu obisku.<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC nedodvisno od kakršnegakoli vmešavanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto za katoliško stran dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in druge, na katere ne letijo letijo resne pripombe ne le od nepristranskih opazovalcev, ampak od najvišjih predstavnikov same Srbske pravoslavne Cerkve. Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] * [http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija-razdeljena.html Slovenija razdeljena] * [http://24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html 24ur Umrl Franc Perko] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] isc9zloaft8n8w6jlng9974aikvd6fx 6767992 6767991 2026-10-21T05:30:59Z Stebunik 55592 /* Cerkveno delovanje */ 6767992 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]. Študentje in njihovi profesorji pa so začeli hoditi v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) jePerko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja: zato za katoličane tisti čas ni bil lahek. Ko Jugoslavije ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda]] in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po razpadu Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno ''Jugoslavija'' - in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej "jugoslovanski škofovski konferenci je predsedoval on". Država se je nato preimenovala v ''Srbijo in Črno goro''; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastala ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega zaenkrat še celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in držav. === Škofovsko geslo === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopus službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejevanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Še bolj zapleteno je bilo vprašanje v zvezi s povokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročijo tudi pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]).<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom Kocljem. Veliko je deloval in se pisno udejstvoval na področju ekumenskega zbližanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi [[pravoslavje|pravoslavnih]] starejših in novejših [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še to šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko stanje, ampak pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem se je bil najbrž od pravoslavnih teologov nevede nalezel s katoliškega stališča napačnega mnenja, da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval „Bogoslovnem vestniku“, „Cerkvi v sedanjem svetu“, zborniku ''„V edinosti“''; med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 pa se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Po vrnitvi v Slovenijo se je nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil tudi član Slovenske škofovske konference, znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je umrl je v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]].<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Spomin === ==== Mirovnik ==== ;Obisk slovenskih prijateljev Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj z nekaterimi sošolci svojega letnika, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ Srbov iz domovine in tujine ter jugoslovanskega političnega in cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je med drugim dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“) <ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142 |title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989. |publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi in sicer kmalu po zatrtju avtonomije tako Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasno naslutiti, da Jugoslavije v klasičnem smislu več ni, on da jo prav Milošević želi preobraziti v nekakšno Srboslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez nasilja. Nedolgo pred tem je bila namreč zatrta avtonomija obeh pokrajin, a mnogi protestniki, ki so uživali neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti — so bili skupaj z uglednim [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] — "lišeni slobode" in so čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Med cerkvenimi poglavarji Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika, kakor tudi splošno znanega ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Odnos Srbov Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Znanstveni posvet ==== V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenostin in surove neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, vendar več od tega kljub svoji uvidevnosti in obzirnosti ni mogel doseči. Morda pa bo deloma odgovoril on sam, ki je bil po človeško sicer tudi dober prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šušterjevo prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posplošili – se poraja Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskim menihom Justinom: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu". Kako je trezneje od drugih ocenjeval tamkajšnje razmere, najbolje kažejo naivni poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno je doživelo popoln polom. Na dan pa je prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival papeževo spoštovanje in zaupanje — pravzaprav sčasoma najbolj nasprotoval papeževemu obisku.<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC nedodvisno od kakršnegakoli vmešavanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto za katoliško stran dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in druge, na katere ne letijo letijo resne pripombe ne le od nepristranskih opazovalcev, ampak od najvišjih predstavnikov same Srbske pravoslavne Cerkve. Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] * [http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija-razdeljena.html Slovenija razdeljena] * [http://24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html 24ur Umrl Franc Perko] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] gkejlcdl5v90bnf73moa3xxc5xzorbm 6767993 6767992 2026-10-21T05:34:04Z Stebunik 55592 /* Ekumensko povezovanje */ 6767993 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) jePerko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja: zato za katoličane tisti čas ni bil lahek. Ko Jugoslavije ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda]] in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po razpadu Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno ''Jugoslavija'' - in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej "jugoslovanski škofovski konferenci je predsedoval on". Država se je nato preimenovala v ''Srbijo in Črno goro''; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastala ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega zaenkrat še celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in držav. === Škofovsko geslo === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopus službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejevanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Še bolj zapleteno je bilo vprašanje v zvezi s povokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročijo tudi pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]).<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom Kocljem. Veliko je deloval in se pisno udejstvoval na področju ekumenskega zbližanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi [[pravoslavje|pravoslavnih]] starejših in novejših [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še to šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko stanje, ampak pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem se je bil najbrž od pravoslavnih teologov nevede nalezel s katoliškega stališča napačnega mnenja, da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval „Bogoslovnem vestniku“, „Cerkvi v sedanjem svetu“, zborniku ''„V edinosti“''; med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 pa se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Po vrnitvi v Slovenijo se je nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil tudi član Slovenske škofovske konference, znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je umrl je v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]].<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Spomin === ==== Mirovnik ==== ;Obisk slovenskih prijateljev Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj z nekaterimi sošolci svojega letnika, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ Srbov iz domovine in tujine ter jugoslovanskega političnega in cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je med drugim dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“) <ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142 |title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989. |publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi in sicer kmalu po zatrtju avtonomije tako Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasno naslutiti, da Jugoslavije v klasičnem smislu več ni, on da jo prav Milošević želi preobraziti v nekakšno Srboslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez nasilja. Nedolgo pred tem je bila namreč zatrta avtonomija obeh pokrajin, a mnogi protestniki, ki so uživali neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti — so bili skupaj z uglednim [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] — "lišeni slobode" in so čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Med cerkvenimi poglavarji Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika, kakor tudi splošno znanega ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Odnos Srbov Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Znanstveni posvet ==== V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenostin in surove neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, vendar več od tega kljub svoji uvidevnosti in obzirnosti ni mogel doseči. Morda pa bo deloma odgovoril on sam, ki je bil po človeško sicer tudi dober prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šušterjevo prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posplošili – se poraja Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskim menihom Justinom: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu". Kako je trezneje od drugih ocenjeval tamkajšnje razmere, najbolje kažejo naivni poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno je doživelo popoln polom. Na dan pa je prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival papeževo spoštovanje in zaupanje — pravzaprav sčasoma najbolj nasprotoval papeževemu obisku.<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC nedodvisno od kakršnegakoli vmešavanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto za katoliško stran dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in druge, na katere ne letijo letijo resne pripombe ne le od nepristranskih opazovalcev, ampak od najvišjih predstavnikov same Srbske pravoslavne Cerkve. Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] * [http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija-razdeljena.html Slovenija razdeljena] * [http://24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html 24ur Umrl Franc Perko] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] cazmf10e9v6ps3swk5dw9gggd5f1n4e 6768047 6767993 2026-10-21T09:11:49Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6768047 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) jePerko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja: zato za katoličane tisti čas ni bil lahek. Ko Jugoslavije ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda]] in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po razpadu Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno ''Jugoslavija'' - in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej "jugoslovanski škofovski konferenci je predsedoval on". Država se je nato preimenovala v ''Srbijo in Črno goro''; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastala ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega zaenkrat še celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in držav. === Škofovsko geslo === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopus službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejevanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Še bolj zapleteno je bilo vprašanje v zvezi s povokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročijo tudi pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]).<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom Kocljem. Veliko je deloval in se pisno udejstvoval na področju ekumenskega zbližanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi [[pravoslavje|pravoslavnih]] starejših in novejših [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še to šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko stanje, ampak pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem se je bil najbrž od pravoslavnih teologov nevede nalezel s katoliškega stališča napačnega mnenja, da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval „Bogoslovnem vestniku“, „Cerkvi v sedanjem svetu“, zborniku ''„V edinosti“''; med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 pa se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Po vrnitvi v Slovenijo se je nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil tudi član Slovenske škofovske konference, znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je umrl je v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]].<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Spomin === ==== Mirovnik ==== ;Obisk slovenskih prijateljev Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj z nekaterimi sošolci svojega letnika, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ Srbov iz domovine in tujine ter jugoslovanskega političnega in cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je med drugim dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“) <ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142 |title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989. |publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi in sicer kmalu po zatrtju avtonomije tako Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasno naslutiti, da Jugoslavije v klasičnem smislu več ni, on da jo prav Milošević želi preobraziti v nekakšno Srboslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez nasilja. Nedolgo pred tem je bila namreč zatrta avtonomija obeh pokrajin, a mnogi protestniki, ki so uživali neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti — so bili skupaj z uglednim [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] — "lišeni slobode" in so čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Med cerkvenimi poglavarji Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika, kakor tudi splošno znanega ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Odnos Srbov Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Znanstveni posvet ==== V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenostin in surove neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, vendar več od tega kljub svoji uvidevnosti in obzirnosti ni mogel doseči. Morda pa bo deloma odgovoril on sam, ki je bil po človeško sicer tudi dober prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šušterjevo prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posplošili – se poraja Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskim menihom Justinom: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu". Kako je trezneje od drugih ocenjeval tamkajšnje razmere, najbolje kažejo naivni poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno je doživelo popoln polom. Na dan pa je prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival papeževo spoštovanje in zaupanje — pravzaprav sčasoma najbolj nasprotoval papeževemu obisku.<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC nedodvisno od kakršnegakoli vmešavanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto za katoliško stran dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in druge, na katere ne letijo letijo resne pripombe ne le od nepristranskih opazovalcev, ampak od najvišjih predstavnikov same Srbske pravoslavne Cerkve. Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] * [http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija-razdeljena.html Slovenija razdeljena] * [http://24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html 24ur Umrl Franc Perko] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] ajbtfp8pzmfli3n6s72ftpctejvh6y0 6768056 6768047 2026-10-21T09:17:49Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6768056 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. To so bila za teologe težka leta, saj so bili pod nenehnim nadzorom in nadlegovanjem UDBE.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === „Besedni prekršek“ === V [[duhovniško posvečenje|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] 29. junija 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po odsluženi vojaščini je bil obsojen na tri leta zapora, domnevno zaradi „sovražne propagande“. Zaradi pritožbe pa so mu kazen zvišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v Beogradu, Požarevcu, na Igu, v Ljubljani, in v Mariboru. Po skoraj treh letih zapora zgolj zaradi tega [[besedni prekršek|besednega prekrška]] je bil pogojno izpuščen in se vrnil v Ljubljano. Ta huda krivica ga je zaznamovala za vse življenje in ga napravila za izrazitega protikomunista; še v starosti se je razburil, kadar je beseda nanesla na tiste železne čase. Po nezakonitem in naročenem vohunjenju je bil namreč obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za dve nedolžni šali na Titov račun.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> === Cerkveno delovanje === Po vrnitvi v Ljubljano je bil tako obupan, da je hotel obesiti duhovništvo na klin. Škof Vovk mu je svetoval, naj roma na Brezje in se pogovori z Marijo. Ubogal je in se nekoliko pomiril ter nadaljeval teološki študij. Da bi imel mir pred stalnimi zasliševanji, je vstopil v Ciril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov. 1958 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji [[Šenčur]] pri Kranju. 1961 je bil imenovan za nedeljskega duhovnika na [[Skaručna|Skaručni]] pri Ljubljani. Obenem je študiral ter magistriral in leta 1963 doktoriral z disertacijo "Filozofija in teologija svetih Cirila in Metoda".<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Ljubljanski teološki fakulteti]]. Jeseni leta 1965 je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški vzhodni inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] magistriral iz zgodovine in teologije Vzhodnih cerkva. Nato je na Teološki fakulteti v Ljubljani poučeval Nauk o Cerkvi, Vzhodno bogoslovje in teološke temelje dialoga. Pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete. === Ekumensko povezovanje === Perka je spodbudil za delovanje v smeri krščanske edinosti že njegov profesor [[Fran Grivec]]. Ko je tudi sam postal predavatelj na Teološki fakulteti, se ni zadovoljeval zgolj s predavanji o Vzhodnih kristjanih, ampak je sam in s svojimi študinti že od začetka začel vzpostavljati stike s Teološko fakulteto v Beogradu, kar je pomenilo zaorati v trdo ledino. Kmalu pa so se začeli ljubljanski bogoslovci skupaj s svojimi profesorji letno udeleževali praznovanja [[Sveti Sava|Svetega Sava]] na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjski teološki fakulteti]]; prav tako so beograjski študentje in njihovi profesorji začeli prihajati v Ljubljano na praznovanje zavetnika svete znanosti, sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. 1974 so se začeli ekumenski simpoziji, ki so jih izmenično vsako drugo leto organizirale teološke fakultete v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in je pri njihovem delu dejavno sodeloval vse do leta 1990. Več let je bil član „Teološke in ekumenske komisije“ pri [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanski škofovski konferenci]]. Sodeloval je tudi na različnih mednarodnih srečanjih. Od 1985 do 1990 je bil član [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] v Rimu. Pisal je tudi članke in razprave o načinih za zbliževanje in povezovanje kristjanov.<ref>{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/vijesti/umro-je-nadbiskup-franc-perko/|title=Umro je nadbiskup Franc Perko|publisher=IKA|author=|place=Ljubljana|language=hr|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> == Beograjski nadškof == === Beograjski nadškof in metropolit === Po upokojitvi beograjskega nadškofa [[Alojzij Turk|Alojza Turka]] (1986) jePerko postal beograjski nadškof in metropolit. Kot malokdo je poznal ozadje zamer, predsodkov in napetosti, ki so prešle pod Miloševićevim huskaškim delovanjem v bratomorno [[državljanska vojna|državljansko vojno]] v času [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]]. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik liberalnega nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in je k temu procesu prispeval levji delež.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Dne 16. decembra 1986 ga je [[Papež Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Na predvečer njegove razglasitve je bila namreč ustanovljena tudi Beograjska metropolija, ki poleg beograjske nadškofije vključuje še škofijo Subotica in Zrenjanin. Papež ga je sam tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]] dne 6. januarja 1987, na praznik Bogojavljenja ali Svetih treh kraljev. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1924 [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa je bil nadškof Beograda in [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] [[Škofija Zrenjanin|Banata]], kar so bili tudi njegovi nasledniki. === Predsednik Mednarodne škofovske konference === Čas krvavega razpadanja Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališča Vatikana in Slovenije in povezan s sovražnim govorom, ki so mu sledila tudi sovražna dejanja: zato za katoličane tisti čas ni bil lahek. Ko Jugoslavije ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda, za njenega predsednika pa je bil imenovan Perko.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko|publisher=Svet24.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Predsedoval je tudi jugoslovanski (vzhodni del nekdanje Jugoslavije) oz. [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda]] in sicer od 1993 do konca svojega škofovanja. Upokojil se je 31. marca 2001. Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po razpadu Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno ''Jugoslavija'' - in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej "jugoslovanski škofovski konferenci je predsedoval on". Država se je nato preimenovala v ''Srbijo in Črno goro''; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je 2006 postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastala ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega zaenkrat še celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in nenavadno hitro tudi kardinal. Njegovo imenovanje za ta sedež nekateri vidijo kot salomonsko rešitev zapletenega vprašanja, saj sem spadajo verniki različnih narodnosti in držav. === Škofovsko geslo === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopus službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejevanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Še bolj zapleteno je bilo vprašanje v zvezi s povokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročijo tudi pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]).<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov izvirni ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja Grivca pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Akademik Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom Kocljem. Veliko je deloval in se pisno udejstvoval na področju ekumenskega zbližanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo. Če prebiramo njegova predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi [[pravoslavje|pravoslavnih]] starejših in novejših [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še to šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko stanje, ampak pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da je to izraz drugačnega pojmovanja enotnosti oziroma poti do nje in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo prišlo. Nacionalistična [[množična blaznost]], ki je neprikrito zajela tudi dober del visokega pravoslavnega klera, pa je tako mnenje še utrjevala. V [[zgodovina|zgodovini]] Cerkve pa je bilo že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'' o ciljih koncila in ekumenskega gibanja: :"Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem se je bil najbrž od pravoslavnih teologov nevede nalezel s katoliškega stališča napačnega mnenja, da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval „Bogoslovnem vestniku“, „Cerkvi v sedanjem svetu“, zborniku ''„V edinosti“''; med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je bil znan tako po svoji pipi kot po svoji pijači „perkovcu“]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 pa se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Po vrnitvi v Slovenijo se je nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil tudi član Slovenske škofovske konference, znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je umrl je v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]].<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Spomin === ==== Mirovnik ==== ;Obisk slovenskih prijateljev Poleg znanega dejstva, da je bil kljub neuspehom neutruden ekumenski delavec, pa je manj znano, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil krvavi razpad Jugoslavije, ki se je že črtal na obzorju. Tik pred proslavo šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovske bitke]] oziroma usodnega poraza krščanske vojske 1389 na Vidovdan dne 28. junija 1989 je obiskal nadškofa Perka v njegovi nadškofijski palači [[Škofija Novo mesto|novomeški škof]] [[Andrej Glavan|Glavan]] skupaj z nekaterimi sošolci svojega letnika, od katerih je eden pripomnil, da bi mogel Perko opravičiti svojo odsotnost na Gazimestanu na primer s prehladom. Nadškof je v sproščenem pogovoru prostodušno dejal, da je na tem pomembnem zborovanju udeležba vsekakor obvezna. Kljub temu pa se zborovanja ni udeležil hrvaški predsednik, kar je dalo slutiti na hude razlike.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Govor na Gazimestanu [[Slobodan Milošević|Miloševićev]] [[Govor na Gazimestanu]] ob dvamilijonski udeležbi največ Srbov iz domovine in tujine ter jugoslovanskega političnega in cerkvenega vrha pa ni slutil na dobro, saj je med drugim dejal: „Opet smo pred bitkama i u bitkama. One nisu oružane, mada ni takve još nisu isključene.” („Spet smo pred bitkami in v bitkah. Tiste niso orožne, čeprav niti takšne še niso izključene“) <ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Govor+na+Gazimestanu&refig=6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075&pc=HCTS&FPIG=3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3&first=11&ajaxnorecss=1&sid=1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784&jsoncbid=0&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dGovor%2bna%2bGazimestanu%26refig%3d6ad48b8150834cc1a82b33dcce79e075%26pc%3dHCTS%26FPIG%3d3CD6AB55D06349BAA25BC51B2DBA90B3%26first%3d11%26FORM%3dPERE%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d1F2B71EA9CEC66DD1EA2661E9DBE6784%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d0%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=730943C178B7215C713E730943C178B7215C713E&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=8133f15acad611f186971d1cdf215142 |title= Celi govor Slobodana Miloševića na Gazimestanu 1989. |publisher=drkucalo2|author=|place=|language=sr|date=4. december 2011|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> To so mnogi Nesrbi razumeli kot „šovinistično manifestacijo“ in grožnjo z vojaškimi posegi in sicer kmalu po zatrtju avtonomije tako Kosova kot Vojvodine.<ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Govor_na_Gazimestanu|title=Govor na Gazimestanu|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=Slobodan Milošević|place=|language=hr|date=19. september 2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Gazimestanski govor je dal jasno naslutiti, da Jugoslavije v klasičnem smislu več ni, on da jo prav Milošević želi preobraziti v nekakšno Srboslavijo, kar pa ne bi bilo uresničljivo brez nasilja. Nedolgo pred tem je bila namreč zatrta avtonomija obeh pokrajin, a mnogi protestniki, ki so uživali neprikrito podporo slovenske in hrvaške javnosti — so bili skupaj z uglednim [[Azem Vllasi|Azemom Vllasijem]] — "lišeni slobode" in so čemeli v zaporu "Točak" v Kosovski Mitrovici.<ref>{{cite web|url=https://prabook.com/web/azem.vllasi/2612935|title= Azem Vllasi is a senior Kosovo Albanian politician and lawyer|publisher=prabook.com|author=|place=|language=en|date=2021|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> ;Med cerkvenimi poglavarji Kmalu po tem zažigalnem govoru je Perko poskušal pomirljivo vplivati vsaj na srbske cerkvene kroge izkoristivši svoje stare zveze in prijateljstva, ki jih je skozi desetletja gojil tako s katoliškimi kot tudi pravoslavnimi kolegi diljem Jugoslavije. V ta namen sta skupaj z [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskim nadškofom]] obiskala patriarha [[German Đorić|Germana]], ki je bil znan nasprotnik velesrbskega nacionalizma in ločevanja, vendar tudi zaradi svoje starosti in bolezni ni mogel več odločilno vplivati na tok dogodkov v SPC, še manj pa na druge. Obiskala sta tudi banatskega škofa [[Amfilohij Radović|Amfilohija]], ki je bil najresnejši kandidat za Germanovega naslednika, kakor tudi splošno znanega ekumenizmu naklonjenega bačkega škofa [[Irenej Bulović|Ireneja]]. Med svojo — po Perkovih besedah popolnoma neuspelo turnejo — so cerkveni odličniki imeli slovesno somaševanje v [[Cerkev Imena Marijinega, Mužlja|mužljanski župnijski cerkvi Marijinega Imena]]. V kroniki, ki jo je skrbno pisal slovenski salezijanski župnik [[Stanko Tratnjek]], lahko preberemo o tem obisku z oznako 13. julija 1989. Poročilo krasi tudi fotografija domačega fotografa [[József Mezei|Mezeija]] slikana iz cerkvene ladje v množico pred oltarjem, kjer sedijo v prvi vrsti od leve na desno: salezijanec Anton Horvat, Janez Jelen, nadškof Franc Perko, nadškof Alojzij Šuštar, škof László Huzsvár, župnik Stanko Tratnjek, pa kantor Lajos Sándor. V prvi vrsti spredaj čepijo ministrantje, naslednje vrste pa zasedajo pevci in verniki, ki so bili pri maši. {| |- ! Látogatást tettek plébániánkon<ref>Mužljanska kronika III (v madžarščini), stran 025</ref> ! Obiskali so našo župnijo |- | <blockquote>Látogatást tettek plébániánkon: dr. Šušter Alojz ljubljánai érsek, dr. Franc Perko belgrádi érsek és msgr. Huzsvár László bánáti püspök. 10-kor közös szentmise áldozaton vettük részt.<ref>Muzslya krónikája III, old. 025</ref> </blockquote> | <blockquote>Našo župnijo so obiskali: [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] dr.[[Alojzij Šuštar]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadkškof]] dr. [[Franc Perko]] in [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]] msgr. [[László Huzsvár]]. Ob desetih so sodelovali pri skupni (župnijski) sveti maši. </blockquote> |} ;Medvojno delovanje v prid Slovenije Med vojno se je neustrašeno postavil za slovensko pot v samostojnost in si tako nakopal nerazumevanje in celo sovraštvo nekaterih svojih bivših prijateljev. Ker so se v prestolnici kuhali načrti za jugoslovanske vojne, je Beograd imenoval za „norišnico Balkana“. Predsednik [[Vojislav Koštunica|Koštunica]] se je zategadelj tako razburil, da je v zasebnem pogovoru dejal, da bi bilo treba tega škofa nagnati nazaj v Slovenijo. ;Odnos Srbov Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Znanstveni posvet ==== V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Ocena === ====Vprašanje ==== Na koncu se lahko vprašamo o vlogi in pomenu njegovega dela za poslanstvo krajevne Cerkve na Slovenskem ter zakaj ni mogel močneje in bolj preprečljivo uresničevati ljubezni in sožitja do pravoslavnih sobratov. V njem je bilo toliko znanja, izkušenj in vsestranske intuitivnosti, da bi vse to, gledano človeško, lahko uresničil. <ref>{{cite web|url=https://www.skofija-novomesto.si/ob-15-letnici-smrti-rojaka-beograjskega-nadskofa-metropolita-msgr-prof-dr-franca-perka/|title=Ob 15-letnici smrti rojaka, beograjskega nadškofa metropolita msgr. prof. dr. Franca Perka|publisher=Škofija Novo mesto|author=Franci Koncilija|place=Novo mesto|language=sl|date=23. februar 2023|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Tukaj sta pravzaprav dve vprašanji v enem: Kakšna je njegova vloga v slovenski Cerkvi in kakšna je dediščina njegovega ekumenskega prizadevanja v Srbiji. Glede njegove slovenske vloge mu na splošno dajejo odlično oceno. Kdor vprašanja – pa tudi odgovore glede njegove vloge v Srbiji – postavlja v taki obliki, kaže, da nima pojma o razmerah, v katerih je deloval Perko doli na Jugu. Saj več vidnih uspehov ni žel niti njegov naslednik Hočevar, ki je za razliko od Perka deloval v mirnejših razmerah ter bil v teh odnosih nedvomno bolj diplomatsko zvit od Perkove kmečke poštenostin in surove neposrednosti. Prav tako ne bi mogli naštevati kakih dosežkov pri Perkovem predhodniku Turku, ki je gojil s pravoslavnimi izredne odnose, vendar več od tega kljub svoji uvidevnosti in obzirnosti ni mogel doseči. Morda pa bo deloma odgovoril on sam, ki je bil po človeško sicer tudi dober prijatelj z vsemi, ki so ponujeno roko sprejemali — in med njimi je bil poleg bačkega Ireneja Bulovića in patriarha Pavla Stojčevića vsekakor tudi eden od najvplivnejših srbskih škofov in resen kandidat za patriarha Amfilohij Radović. Perkovo in Šušterjevo prizadevanje za mirno reševanje jugoslovanske krize leta 1989 pa je pri pravoslavnih dostojanstvenikih takrat naletelo na gluha ušesa, saj je bila večina okužena s takrat v vse pore prodirajočo [[množična blaznost|množično blaznostjo]] velesdrbskega nacionalizma, v katerem so nekateri cerkvenjaki celo prednjačili pred posvetnjaki. Tako so tudi nekateri včerajšnji prijatelji danes pred njim zapirali vrata, ko da se več ne poznajo. Zanimivo torej, kakšno vprašanje in logičen sklep – ki bi ga lahko skoraj posplošili – se poraja Perku v zvezi z ekumenizmom in dialogom glede njihovega duhovnega učitelja in nesporne avtoritete v SPC, asketskim menihom Justinom: ==== Nekdo je lahko nasprotnik ekumenizma, vendar... ==== Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]<ref>''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.</ref>nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.<ref>{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}</ref> Arhimandrit Justin Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil celo njegov prijatelj in občudovalec — vsega vajeni Perko: {| |- ! Anti-ecumenical ideas.<ref>{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&lang=slv&prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> ! Protiekumenske ideje |- | <blockquote>Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« </blockquote> | <blockquote>Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.<ref>Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5</ref> </blockquote> |} Njegov pogled na ekumenizem kot "svejeres" (zbirka vseh herezij) vsekakor ni bil brez vpliva na njegove duhovne "otroke", med katerimi so tudi škofje Amfilohij Radović, Irenej Bulović in drugi vplivneži, od katerih so nekateri postali celo patriarhi SPC. Na Justinov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.<ref>{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}</ref> Spis Zlatka Matića ''„John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)“ („Ivan Zizjulas v pismih sv. očeta Justina Popovića“)'' pa nasprotno potrjuje presenetljivo zamisel, da mora biti po mnenju tako Zizjulasa kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost, ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizjulas to kaže z osebnim sodelovanjem v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Kljub drugačni zunanji podobi in dejstvu, da si Justina prisvajajo ne brez razloga tudi nasprotniki ekumenizma, ga pravzaprav ne bi mogli označevati kot takega. Očitno je namreč, da ni nasprotoval zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu dialogu. On je celo dejavno podpiral Zizjulasa in sploh vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«. <ref>{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&lang=slv&prip=rul:11204085:r5|title= RUL - "I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him": John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}</ref> ==== Odgovor ==== Ne gre torej le za vprašanje ekumenizma, ampak za zapleteni bizantinsko-rusko-srbski način razmišljanja nasploh. Zato ne smemo Perkovih navideznih neuspehov presojati prenaglo, saj bi lahko bili do njega celo krivični. Ko je iz idealnega gledanja v Ljubljani stopil sredi najhujših možnih razmer na realna tla v Beogradu, si ni mogel kaj, da ne bi sklepal: tukaj vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati kakih velikih premikov ali sijajnih uspehov. Celo tisti sogovorniki, ki so katoličanom bili naklonjeni, si tega zaradi hudega nasprotovanja okolice niso upali vedno odkrito izražati. Kdor je na Jugu dalj časa deloval, bo pritrdil Perkovemu razmišljanju, da človek lahko stori svoj del, vendar mora uspeh prepustiti Svetemu Duhu, ki bo ob svojem času izbral način, da bodo kristjani po njegovem škofovskem geslu "Zedinjeni v Duhu". Kako je trezneje od drugih ocenjeval tamkajšnje razmere, najbolje kažejo naivni poskusi skupnega reševanja nekaterih perečih vprašanj kot je na primer glede [[papež]]evega obiska v Srbiji ali glede [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] [[kanonizacija|kanonizacije]]: obojno je doživelo popoln polom. Na dan pa je prišlo tudi dejstvo, da je patriarh Irenej Gavrilović — ki je užival papeževo spoštovanje in zaupanje — pravzaprav sčasoma najbolj nasprotoval papeževemu obisku.<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/sporni-proces-posvecenja-ili-kanonizacije-alojzija-stepinca/|title=Sporni proces posvećenja ili kanonizacije Alojzija Stepinca|publisher= ИН4С |author=|place=Beograd|language=sr|date=2018|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kamenjar.com/komisija-za-kanonizaciju-papa-franjo-pisao-spc-u-trazi-dijalog-o-stepincu/|title=Komisija za kanonizaciju - Papa Franjo pisao SPC-u, traži dijalog o Stepincu|publisher=Kamenjar.com|author=Darko Pavičić|place=Zagreb|language=hr|date=13. junij 2016|accessdate=18. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://laudato.hr/Novosti/Hrvatska/Mons-Puljic-Uplitanje-Srpske-pravoslavne-Crkve-u-S.aspx|title=Mons. Puljić: Uplitanje SPC-a u Stepinčevu kanonizaciju predstavlja presedan u Katoličkoj Crkvi!|publisher=laudato.hr|author=|place=|language=hr|date=9. maj 2019|accessdate=18. oktober 2026}}</ref> Istočasno pa je SPC nedodvisno od kakršnegakoli vmešavanja kar po vrsti kanonizirala celo vrsto za katoliško stran dokaj spornih osebnosti, kot so na primer Justin Popović, Nikolaj Velimirović in druge, na katere ne letijo letijo resne pripombe ne le od nepristranskih opazovalcev, ampak od najvišjih predstavnikov same Srbske pravoslavne Cerkve. Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [http://24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html 24ur Umrl Franc Perko] *[https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca. | Teološka fakulteta Ljubljana] *[https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku Znanstveni posvet o Grivcu in Perku | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] * [http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija-razdeljena.html Slovenija razdeljena] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom prostate]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 2v40gvfyqsazj233qjiu36zbq6hmwoq 0 173099 6767970 6122082 2026-10-20T22:35:30Z ~2026-44996-51 264415 6767970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Martinovic.jpg}} '''Juraj Martinović''', [[Bosna|bosanski]] [[literarni zgodovinar]], [[slovenistika|slovenist]], [[prevajalec]], [[esejist]], * [[24. maj]] [[1936]], [[Sarajevo]] - 3. avgust 2021. == Življenje in delo == Po narodnosti [[Bosanski Hrvati|bosanski Hrvat]] je osnovno šolo najprej obiskoval v Sarajevu ter pozneje v [[Zagreb]]u, kjer je leta [[1955]] končal [[gimnazija|gimnazijo]]. [[Jugoslovanska književnost|Jugoslovansko književnost]] in [[srbohrvaški jezik]] je študiral na [[Filozofska fakulteta v Sarajevu|Filozofski fakulteti v Sarajevu]]. S podiplomskim študijem je nadaljeval na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta [[1969]] magistriral z delom ''Vplivi srbohrvatske ljudske književnosti na slovensko epiko med letoma 1848 in 1858''. Doktoriral je leta [[1975]] z disertacijo ''Poezija Dragotina Ketteja''. Kot novinar-pripravnik je deloval v redakciji zagrebškega časopisa ''[[Borbe]]''. Z letom [[1963]] je začel službovati kot asistent na Filozofski fakulteti v Sarajevu in leta [[1975]] postal [[docent]], ter dve leti pozneje [[izredni profesor]] [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]]. Njegovo prvo natisnjeno delo Pjesnik kao svjedok je izšlo leta [[1961]] v listu ''[[Putevi]]''. Govori slovenski, ruski, angleški in francoski jezik. Med slovenskimi literarnimi ustvarjalci sta ga zanimala [[France Prešeren|Prešeren]] in njegov ''[[Sonetni venec]]'' ter [[Dragotin Kette]]. Kettejevo poezijo je označil kot izraz izvirne umetniške osebnosti, ki je globoko povezana s slovensko literarno tradicijo in pesniškimi modeli, kakršna sta [[France Prešeren|Prešernova]] in [[Simon Jenko|Jenkove]] lirika. Nekateri njegovi članki so objavljeni v ''Sodobnosti'', ''Jeziku in slovstvu'' in ''Slavistični reviji''. Bil je član redakcije revije ''[[Izraz]]'', pisec predgovora in sestavljalec izbora pri izdaji [[France Prešeren|Prešernovih]] del ''[[Soneti nesreće, Sonetni vijenac i druge pjesme]]'' (Sarajevo 1973) ter pisec predgovora v knjigi [[Ivan Cankar|Ivan Cankar: ''Drame'']], ki je izšla v Sarajevu. Bil je direktor [[Inštitut za jezik in književnost|Inštituta za jezik in književnost]] v Sarajevu in župan mesta Sarajevo. Bil je član [[Akademija znanosti i umjetnosti Bosne i Hercegovine|Akademije znanosti i umjetnosti Bosne i Hercegovine]] (ANU BiH) ter dopisni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Deloval je v sarajevskem slovenskem kulturnem društvu [[Ivan Cankar|'Cankar']]. == Izbrana bibliografija == * ''Apsurd i harmonija''. Sarajevo: 1973. {{COBISS|ID=566345}} * ''Poezija [[Dragotin Kette|Dragotina Ketteja]]''. Ljubljana: 1976.{{COBISS|ID=5221632}} * ''Dragotin Kette''. Ljubljana: 1978. {{COBISS|ID=1632008}} * ''Sonetni venec [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]''. Beograd: Zavod za udžbenike, 1983. {{COBISS|ID=20154119}} * ''U kosoj projekciji: ogledi i rasprave iz slovenačke književnosti''. Sarajevo: Svjetlost, 1985. {{COBISS|ID=918022}} '''Prevodi iz slovenskega jezika''' * [[Taras Kermauner]], ''Menuet municijom''. Sarajevo: 1976. {{COBISS|ID=2343469}} * [[Fran Gestrin]] - V. Melik, ''Istorija Slovenaca''. Sarajevo:1980. * [[Janez Rotar]], ''Iskazi i struktura''. Sarajevo: 1980. * Ivan Cankar, ''Kuća Marije Pomoćnice/Nina''. Sarajevo: 1981. {{COBISS|ID=15653888}} * [[Ivan Tavčar]], ''Visočka hronika''. Sarajevo: 1982. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam tujih slovenistov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] == Zunanje povezave == * Mr. Juraj Martinović [http://penbih.ba/kojeko/martinovic.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071112201425/http://www.penbih.ba/kojeko/martinovic.htm |date=2007-11-12 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Martinović, Juraj}} [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Tuji slovenisti]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] 6gzd0ukuy3htqxel2a252rg1jdclrq2 6767979 6767970 2026-10-20T23:02:42Z ~2026-44996-51 264415 /* Izbrana bibliografija */ 6767979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Martinovic.jpg}} '''Juraj Martinović''', [[Bosna|bosanski]] [[literarni zgodovinar]], [[slovenistika|slovenist]], [[prevajalec]], [[esejist]], * [[24. maj]] [[1936]], [[Sarajevo]] - 3. avgust 2021. == Življenje in delo == Po narodnosti [[Bosanski Hrvati|bosanski Hrvat]] je osnovno šolo najprej obiskoval v Sarajevu ter pozneje v [[Zagreb]]u, kjer je leta [[1955]] končal [[gimnazija|gimnazijo]]. [[Jugoslovanska književnost|Jugoslovansko književnost]] in [[srbohrvaški jezik]] je študiral na [[Filozofska fakulteta v Sarajevu|Filozofski fakulteti v Sarajevu]]. S podiplomskim študijem je nadaljeval na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta [[1969]] magistriral z delom ''Vplivi srbohrvatske ljudske književnosti na slovensko epiko med letoma 1848 in 1858''. Doktoriral je leta [[1975]] z disertacijo ''Poezija Dragotina Ketteja''. Kot novinar-pripravnik je deloval v redakciji zagrebškega časopisa ''[[Borbe]]''. Z letom [[1963]] je začel službovati kot asistent na Filozofski fakulteti v Sarajevu in leta [[1975]] postal [[docent]], ter dve leti pozneje [[izredni profesor]] [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]]. Njegovo prvo natisnjeno delo Pjesnik kao svjedok je izšlo leta [[1961]] v listu ''[[Putevi]]''. Govori slovenski, ruski, angleški in francoski jezik. Med slovenskimi literarnimi ustvarjalci sta ga zanimala [[France Prešeren|Prešeren]] in njegov ''[[Sonetni venec]]'' ter [[Dragotin Kette]]. Kettejevo poezijo je označil kot izraz izvirne umetniške osebnosti, ki je globoko povezana s slovensko literarno tradicijo in pesniškimi modeli, kakršna sta [[France Prešeren|Prešernova]] in [[Simon Jenko|Jenkove]] lirika. Nekateri njegovi članki so objavljeni v ''Sodobnosti'', ''Jeziku in slovstvu'' in ''Slavistični reviji''. Bil je član redakcije revije ''[[Izraz]]'', pisec predgovora in sestavljalec izbora pri izdaji [[France Prešeren|Prešernovih]] del ''[[Soneti nesreće, Sonetni vijenac i druge pjesme]]'' (Sarajevo 1973) ter pisec predgovora v knjigi [[Ivan Cankar|Ivan Cankar: ''Drame'']], ki je izšla v Sarajevu. Bil je direktor [[Inštitut za jezik in književnost|Inštituta za jezik in književnost]] v Sarajevu in župan mesta Sarajevo. Bil je član [[Akademija znanosti i umjetnosti Bosne i Hercegovine|Akademije znanosti i umjetnosti Bosne i Hercegovine]] (ANU BiH) ter dopisni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Deloval je v sarajevskem slovenskem kulturnem društvu [[Ivan Cankar|'Cankar']]. == Izbrana bibliografija == * ''Apsurd i harmonija''. Sarajevo: 1973. {{COBISS|ID=566345}} * ''Poezija [[Dragotin Kette|Dragotina Ketteja]]''. Ljubljana: 1976.{{COBISS|ID=5221632}} * ''Dragotin Kette''. Ljubljana: 1978. {{COBISS|ID=1632008}} * ''Sonetni venec [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]''. Beograd: Zavod za udžbenike, 1983. {{COBISS|ID=20154119}} * ''U kosoj projekciji: ogledi i rasprave iz slovenačke književnosti''. Sarajevo: Svjetlost, 1985. {{COBISS|ID=918022}} '''Prevodi iz slovenskega jezika''' * [[Taras Kermauner]], ''Menuet municijom''. Sarajevo: 1976. {{COBISS|ID=2343469}} * [[Fran Gestrin]] - [[Vasilij Melik]], ''Istorija Slovenaca''. Sarajevo: 1980. * [[Janez Rotar]], ''Iskazi i struktura''. Sarajevo: 1980. * Ivan Cankar, ''Kuća Marije Pomoćnice/Nina''. Sarajevo: 1981. {{COBISS|ID=15653888}} * [[Ivan Tavčar]], ''Visočka hronika''. Sarajevo: 1982. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam tujih slovenistov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] == Zunanje povezave == * Mr. Juraj Martinović [http://penbih.ba/kojeko/martinovic.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071112201425/http://www.penbih.ba/kojeko/martinovic.htm |date=2007-11-12 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Martinović, Juraj}} [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Tuji slovenisti]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] auizyg2hymgjvld7f3xusu0qf453rlp 6767980 6767979 2026-10-20T23:03:30Z ~2026-44996-51 264415 /* Izbrana bibliografija */ 6767980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Martinovic.jpg}} '''Juraj Martinović''', [[Bosna|bosanski]] [[literarni zgodovinar]], [[slovenistika|slovenist]], [[prevajalec]], [[esejist]], * [[24. maj]] [[1936]], [[Sarajevo]] - 3. avgust 2021. == Življenje in delo == Po narodnosti [[Bosanski Hrvati|bosanski Hrvat]] je osnovno šolo najprej obiskoval v Sarajevu ter pozneje v [[Zagreb]]u, kjer je leta [[1955]] končal [[gimnazija|gimnazijo]]. [[Jugoslovanska književnost|Jugoslovansko književnost]] in [[srbohrvaški jezik]] je študiral na [[Filozofska fakulteta v Sarajevu|Filozofski fakulteti v Sarajevu]]. S podiplomskim študijem je nadaljeval na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta [[1969]] magistriral z delom ''Vplivi srbohrvatske ljudske književnosti na slovensko epiko med letoma 1848 in 1858''. Doktoriral je leta [[1975]] z disertacijo ''Poezija Dragotina Ketteja''. Kot novinar-pripravnik je deloval v redakciji zagrebškega časopisa ''[[Borbe]]''. Z letom [[1963]] je začel službovati kot asistent na Filozofski fakulteti v Sarajevu in leta [[1975]] postal [[docent]], ter dve leti pozneje [[izredni profesor]] [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]]. Njegovo prvo natisnjeno delo Pjesnik kao svjedok je izšlo leta [[1961]] v listu ''[[Putevi]]''. Govori slovenski, ruski, angleški in francoski jezik. Med slovenskimi literarnimi ustvarjalci sta ga zanimala [[France Prešeren|Prešeren]] in njegov ''[[Sonetni venec]]'' ter [[Dragotin Kette]]. Kettejevo poezijo je označil kot izraz izvirne umetniške osebnosti, ki je globoko povezana s slovensko literarno tradicijo in pesniškimi modeli, kakršna sta [[France Prešeren|Prešernova]] in [[Simon Jenko|Jenkove]] lirika. Nekateri njegovi članki so objavljeni v ''Sodobnosti'', ''Jeziku in slovstvu'' in ''Slavistični reviji''. Bil je član redakcije revije ''[[Izraz]]'', pisec predgovora in sestavljalec izbora pri izdaji [[France Prešeren|Prešernovih]] del ''[[Soneti nesreće, Sonetni vijenac i druge pjesme]]'' (Sarajevo 1973) ter pisec predgovora v knjigi [[Ivan Cankar|Ivan Cankar: ''Drame'']], ki je izšla v Sarajevu. Bil je direktor [[Inštitut za jezik in književnost|Inštituta za jezik in književnost]] v Sarajevu in župan mesta Sarajevo. Bil je član Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine (ANU BiH) ter dopisni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU). Deloval je v sarajevskem slovenskem kulturnem društvu [[Ivan Cankar|'Cankar']]. == Izbrana bibliografija == * ''Apsurd i harmonija''. Sarajevo: 1973. {{COBISS|ID=566345}} * ''Poezija [[Dragotin Kette|Dragotina Ketteja]]''. Ljubljana: 1976.{{COBISS|ID=5221632}} * ''Dragotin Kette''. Ljubljana: 1978. {{COBISS|ID=1632008}} * ''Sonetni venec [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]''. Beograd: Zavod za udžbenike, 1983. {{COBISS|ID=20154119}} * ''U kosoj projekciji: ogledi i rasprave iz slovenačke književnosti''. Sarajevo: Svjetlost, 1985. {{COBISS|ID=918022}} '''Prevodi iz slovenskega jezika''' * [[Taras Kermauner]], ''Menuet municijom''. Sarajevo: 1976. {{COBISS|ID=2343469}} * [[Fran Gestrin]] - [[Vasilij Melik]], ''Istorija Slovenaca''. Sarajevo: 1980. * [[Janez Rotar]], ''Iskazi i struktura''. Sarajevo: 1980. * Ivan Cankar, ''Kuća Marije Pomoćnice/Nina''. Sarajevo: 1981. {{COBISS|ID=15653888}} * [[Ivan Tavčar]], ''Visočka hronika''. Sarajevo: 1982. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam tujih slovenistov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] == Zunanje povezave == * Mr. Juraj Martinović [http://penbih.ba/kojeko/martinovic.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071112201425/http://www.penbih.ba/kojeko/martinovic.htm |date=2007-11-12 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Martinović, Juraj}} [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Tuji slovenisti]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] ifikfy3q7uzbhcezmdjeyk1p6k820sm 0 175188 6767747 6538239 2026-10-20T12:42:22Z Erardo Galbi 166658 6767747 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |birth_place=[[Bled]]| known_for = [[razsvetljenstvo|rasvetljenec]] in [[narodni buditelj]] |nationality=[[Slovenci|Slovenec]]}} '''Blaž Kumerdej''' (tudi '''Blasius''' '''Kumerdey''', '''Blaſius Cumerdei''' ali '''Blaſius Kumerdei'''),<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/bled/00063/?pg=113|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00063 {{!}} Bled {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-08|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [[slovenci|slovenski]] [[Filologija|filolog]], [[pravnik]], [[šolnik]], [[razsvetljenstvo|razsvetljenec]] in [[narodni buditelj]], * [[27. januar]] [[1738]],<ref name=":3" /> [[Bled|Zagorice na Bledu]], † [[10. marec]] [[1805]], [[Ljubljana]].<ref name=":992">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/01120/?pg=11|title=Mrliška knjiga / Taufbuch - 01122 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-08|website=data.matricula-online.eu}}</ref> Blaž Kumerdej je študiral ok. 1750–57 na gimnaziji v Ljubljani, najbrž 1757–60 filozofijo in vsaj 1761–62 teologijo; na dunajsko pravo se je vpisal 1767. leta. Leta 1773 je na [[Dunaj]]u končal [[študij]] [[pravo|prava]] (bil je ''AA. LL. et Philosophiae Doctor'') in se po končanem študiju zaposlil v [[šola|šolstvu]]. Najprej je postal okrožni šolski nadzornik v [[Celje|Celju]], 15. oktobra 1773 pa ga je [[cesar]]ica [[Marija Terezija]] imenovala za [[ravnatelj]]a [[Ljubljana|ljubljanske]] [[normalka|normalke]]. Svojo razsvetljensko miselnost in slovensko narodno zavest je Kumerdej dokazal z načrtom za organizacijo osnovnih šol na Slovenskem, saj je vse od prvih začetkov od [[Primož Trubar|Trubarja]] ([[Cerkovna ordninga]] 1564) in ostalih protestantov nismo imeli. Predlagal je, da bi se uveljavile tako imenovane nedeljske šole. Te bi vodili pismeni cerkovniki, [[pouk]] v njih pa bi potekal v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Svoje ideje je zagovarjal s tem, da je narod v svojem bistvu preprost in, da preprost narod razume le svoj materni jezik. [[Slika:Blaž Kumerdej - Dictionarium slavo-carniolicum (1).pdf|thumb|''Dictionarium slavo-carniolicum'' (1787)|410x410_pik]] Izvajanje pouka naj bi po njegovem kontrolirali okrožni šolski uradi, ki bi poskrbeli, da nepismeni cerkovniki ne bi mogli opravljati šolniških nalog. Kot ravnatelj normalke je Kumerdej prevzel tudi vlogo pedagoško izobraževati [[učitelj]]ske [[kandidat]]e in tudi že nameščene učitelje. Pri tem svojem delu je striktno upošteval svoje načelo, da je na Slovenskem za ta poklic nujno poznavanje slovenščine, ne pa tudi nemščine. 26. maja 1776 je dunajska [[vlada]] izdala nalog za poslovenjenje novega šolskega reda, za prevajalca v slovenščino pa je določila Blaža Kumerdeja. Leta 1785 je Kumerdej opravil pedagoški [[izpit]] za okrožnega šolskega [[komisar]]ja in si za cilj zadal izboljšati delovne pogoje za izvajanje izobraževanja učiteljev na Celjskem. Poleg svojega dela na področju šolstva se je Kumerdej posvečal tudi [[prevajanje|prevajanju]], bil je tudi [[cenzor]] in [[avtor]] številnih razprav v katerih je iskal povezave z ostalimi [[slovani|slovanskimi]] narodi. Aktivno je sodeloval tudi v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]] in se s podobno mislečimi razsvetljenci dobival v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani. Krožek mu je skupaj z [[Jurij Japelj|Japljem]] zaupal [[prevod]] [[Sveto pismo|Biblije]] v slovenščino (glej: [[Japljeva Biblija]]). Kumerdej je kasneje sestavil tudi [[pravopis]]na pravila, v katerih je zavrnil [[Marko Pohlin|Pohlinove]] [[reforma|reforme]], ter filozofsko kritično [[slovnica|slovnico]] in slovnico kranjskega jezika, ki pa je ostala v rokopisu. Umrl je zaradi kopičenja tekočine v trebušni votlini (ascites) 10. marca 1805 v Ljubljani (Marina platz 11). Pokopali so ga 12. marca v Ljubljani.<ref name=":992" /> ==Kumerdejeva rojstna hiša== [[Slika:Zagorice Bled Slovenia - Kumerdej plaque.jpg|sličica|Plošča na rojstni hiši Blaža Kumerdeja v Zagoricah]] Avgusta 2002 je [[občina Bled]] razglasila Kumerdejevo rojstno hišo za [[kulturni spomenik]] lokalnega pomena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13112|title=RNPD: Bled - Domačija Zagoriška 18|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hiša]] je primer [[barok|baročne]] kmečke arhitekture in je sestavni del domačije z notranjim dvoriščem, ki ga poleg stanovanjske hiše obkrožajo [[gospodarsko poslopje]], postavljeno »na vogel«, samostojna lopa in zid vzporedno z ulico. Domačija je zanimiva kot celota, saj priča o načinu življenja premožnejšega sloja tega območja. Stanovanjska hiša je nadstropna hiša bohinjskega tipa z značilnim [[gank]]om. Ima leseno podstrešje (gank, kašča). Hiša je zidani v obliki črke L. Zunanjosti dajejo poseben poudarek okna iz [[tuf]]a s kovanimi mrežami, kvalitetni portal in nabožna [[freska]] Marijinega kronanja v niši na obcestni [[fasada|fasadi]].<ref name=":0" /> V hiši se je ohranila [[črna kuhinja]], delno pa tudi »hiša« s [[krušna peč|krušno pečjo]] in kamra. Ohranjeno je tudi leseno stopnišče in ''velbana'' [[klet]]. Relativno dobro ohranjen je [[skedenj]] ob hiši in [[vodnjak]] na [[dvorišče|dvorišču]].<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> ==Viri== {{kategorija v Zbirki}} * Zgodovina Slovencev (1979) CZ, Ljubljana * Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem (1989), DE Ljubljana * Enciklopedija Slovenije (1992) MK, Ljubljana * {{SloBio|id=309876|avtor=Janez Logar|ime=Kumerdej, Blaž|vir=SBL}} (*napačen datum rojstva!) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kumerdej, Blaž}} [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete na Dunaju]] [[Kategorija:Slovenski cenzorji]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] 18zhgsb2urfzoaby9txsjcgfeevmcks 0 177532 6767984 6759830 2026-10-21T00:03:41Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6767984 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[bibliotekar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Brigita Ačko]] *([[Štefan Adamič]]) † *([[Jakob Alešovec]]) † *[[Fran Alič]] † *[[Milojka Alič]] † *[[Melita Ambrožič]] *[[Ivan Andoljšek]] † *[[Jernej Antolin Oman]] *[[Mara Arčon|Mara Vera Arčon]] † *[[Ivo Arhar]] † * [[Vojan Tihomir Arhar]] † *[[Miljutin Arko]] † *[[Tine Arko|Tine (Dragotin) Arko]] † *[[Majda Armeni]] † *([[Janez Arnež]]) † *[[Pavla Arzenšek]] † *[[Anton Aškerc ml.]] † == B == *[[Adolf Baar]] † *[[Alenka Bagarič]] *[[Stanislav Bahor]] † *[[Leo Baebler]] † *[[Rafael Bačar]] † *[[Karel Bačer]] † *[[Bojana Bajec]] *[[Jože Bajec]] † *[[Stojan Albert Bajič]] † *[[Anton Bajt]] † *[[Silva Bandelj]] *[[Tatjana Banič]] *[[Dušan Baran]] † *[[Ivanka Baran]] (r. Žmavc) † *[[Štefan Barbarič]] † *Jožefa Barbič *T. Bartol *[[Tea Bemkoč]] *[[Marjana Benčina]] *[[Jaromir Beran]] † *[[Branko Berčič]] † *[[Marija Bergant]] (r. Knez) *[[Darinka Berk]] *[[Oton Berkopec]] † *[[Irena Berlič]] † *[[Breda Bertalanič]] *[[Katja Bevk]] *[[Ivan Bidovec]] † *[[Zvonko Bizjak]] † *[[Meta Blagšič]] *[[Luka Blažič]] *([[Viktor Blažič]]) † *[[Marjan Blažon]] *[[Jan Dominik Bogataj]]? *[[Katarina Bogataj Gradišnik]] *[[Franček Bohanec]] † *[[Slavko Bohanec]] † * [[Valter Bohinec]] † *[[Alojzij Bolhar]] † *[[Milena Bon]] *[[Lidija Božac]] *[[Anica Božič]] † *[[Maja Božič]] *[[Jana Bradač]] * [[Janko Bratina]] † *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † *[[Tadeja Brešar]]? *[[Patricija Breznikar]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] † *[[Just Buda]] † *[[Nikica Brumen]] † *[[Andrej Brvar]] *[[Stanko Bunc]] † *[[Franca Buttolo]] == C == * [[Gabriela Caharija]] * ([[Stanko Cajnkar]]) † * ([[Karl Capuder]]) † *[[Majda Capuder]] (r. Dekleva) *[[Barbara Cesar]] *[[Nataša Ciber]] * [[Alojz Cindrič]] † * [[Majda Clemenz]] * [[Metka Cotič]] *[[Aleš Cvek]] *[[Martin Cvelbar]] *[[Marija Cvetek]] *[[Drago Cvetko]] *[[Rudolf Cvetko]] † == Č == * [[Jože Čakš]] *[[Marjeta Čampa]] ? *[[Anne Christine Čeh]] *[[Lučka Čehovin]] † *[[Stane Čehovin]] *[[Peter Čerče]] *[[Dušan Černe]]? † *[[Igor Černe]] *[[Viljem Černo]] † *[[Ana Černuta Deželak]] *[[Vera Čertalič]] *[[Domen Češarek]] *[[Nada Češnovar]] *[[Darinka Čobec]] *[[Štefan Čok]]? *[[Breda Čop]] * [[Matija Čop]] † *[[Špelca Čopič]] † *[[Silva Črnugelj]] *[[Nada Čučnik Majcen]] † *[[Angela Čuk]] == D == *[[Marjeta Dajčman]] Rogelj *[[Darja Debeljak]] *[[Dane Debič]] † *[[Mateja Demšar]] SL *(Štefan) [[Zlatko Deniša]] † *[[Vida Dernulc]] *[[Fran Detela]] † *[[Aleksandra Devetak]] (Gorica, Italija) *[[Zlata Dimec]] † *[[Danica Dobrovoljc]] † *[[France Dobrovoljc]] † *[[Milan Dodič]] † *[[Patricija Dodič]] *[[Anton Dokler]] † *[[Jaro Dolar]] † *[[Jaka Dolenc]] † *[[Mojca Dolgan Petrič]] *[[Janez Anton Dolničar]] † *[[Lea Domanjko]] † *[[Marjeta Domej]] *Mitja "Mičo" Domicelj † * [[Julia Doria]] *[[Ivan Dornik]] † *[[Albert Drašček]] † *[[Neja Drevenšek]] *[[Helena Ana Drewry]] *[[Franc Drolc]] † * [[Anja Dular]] == E == * [[Irena Eiselt]] *[[Jakob Emeršič]] † *[[Majda Emeršič]] *[[Urška Emeršič]] *[[Bernhard Ferdinand Erberg|Bernard Ferdinand Erberg]] † *[[Ludvik Erjavec]] † *[[Matjaž Eržen]] == F == *[[Marija Fabjančič]] (r. [[Klemenčič]]) *[[Maver Fajdiga]] † *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) † *[[Jerneja Ferlež]] *[[Marta Filli]] † *[[Breda Filo]] † *[[Majda Fister]] † *[[Ana Florjančič]] *[[Simona Frankl]] *[[Sabina Fras Popović]] *[[Marica Frece]] † *[[Darja Frelih]] † *[[Janez Fugina|Janez (Ivan) Fugina]] † *[[Roža Fuis]] == G == *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Slavko Gaberc]] *[[Lidija Gačnik Gombač]] *[[Zdenka Gajser]] *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Jelka Gazvoda]] *[[Marjan Geoheli]] † *Jaka Gerčar *[[Luisa Gergolet]] (Trst) *[[Bogomil Gerlanc]] † *[[Janko Germadnik]] *[[Mihael Glavan]] † *[[Janko Glazer]] † *[[Joža Glonar]] † *[[Nataša Godec]] *[[Berta Golob]] *[[Borut Gombač]] *[[Sonja Gorec]] † *[[Branko Goropevšek]] † *[[Lea Grabrijan]] † *[[Sandra Grajfoner]] *[[Jerneja Grašič]] *[[Mara Grašič|Mar(ij)a Grašič]] *[[Gita Grecs Smole]] *[[Meta Grgantov]] *[[Milka Grgič]]; [[Mojca Grgič]] *[[Silvo Grmovšek]] *[[Vilma Grmovšek Simončič]] *[[Martin Grum]] * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] † * [[Priscila Gulič Pirnat]] == H == *[[Jožica Habjan]] *[[Nastja Hafnar]] *[[Stanislav Hafner]] † *[[Damijana Hainz]] *[[Barbara Hanuš]] *[[Bruno Hartman]] † *[[Drago Hasl]] † *[[Frančišek Herbitz]] † *[[Ivica Hočevar]] *[[Jože (A.) Hočevar]] *[[Matjaž Hočevar]] *[[Tatjana Hojan]] † *[[Vesna Horžen]] *[[Damijana Hrabar]] *[[Alenka Hren Medved]] *[[Matej Hreščak]] *[[Angelika Hribar]] *[[Katra Hribar Frol]] *[[Marija Hribar]] *[[Elizabeta Hriberšek Balkovec]] *[[Nina Hriberšek Vuk]] *[[Jasna Hrovat]] *[[Renata Hrovatič]] *[[Alenka Hrovatin]] *Hudelja? *[[Marko Hudnik]] † *[[Alenka Hudobivnik]] *[[Martina Humar]] *[[Vanja Huzjan]] == I == * [[Gregor Ilaš]] * [[Vera Ilich]] (r. [[Šlebinger]]) † *[[Jana Intihar Ferjan]] * [[Tatjana Intihar]] * [[Marija Iskrenovič]] == J == *[[Vilenka Jakac Bizjak]] † *[[Majda Ujčič|Majda (Jakše) Ujčič]] *Helena Jaklič? *Nina Jamar *[[Alenka Jamnik]] *[[Tilka Jamnik]] *[[Ljudmila Jan]] † *[[Zoltan Jan]] *[[Stanko Janež]] † *[[Helena Janežič]] *[[Olga Janša Zorn]] † *[[Marko Jarc]] *[[Marija Javoršek]] (r. [[Kiauta]]) *Jazbinšek *[[Janja Jedlčovnik]] ? *[[Frančišek Jere]] † *[[Ines Jerele]] *[[Claudia Jerina Mestnik]] *[[Ivan Jermol]] † *[[Anja Jerše Bone]] *[[Nataša Jordan]] *[[Jožica Jožef Beg]] *[[Hermina Jug-Kranjec]] † *[[Janez Jug (1957)|Janez Jug]] *[[Tjaša Jug]] *[[Boris Jukić]] *[[Dani Jurgec]] *[[Mirko Juteršek]] † *S. Juvan *[[Ana Juvančič Mehle]] *[[Primož Južnič]] == K == *[[Ahacija Kacin]] † *[[Slavka Kajba Milić]] † *[[Vladimir Kajzovar]] † *[[Barbara Kalan]] *[[Pavle Kalan (slavist)|Pavle Kalan]] † *[[Franc Domenik Kalin]] † *[[Matija Kalister]] † *[[Ludvik Kaluža]] *[[Mateja Kambič]] *[[Ignac Kamenik]] † *[[Nataša Kandus]] *[[Alenka Kanič]] *[[Ivan Kanič]] *[[Božidar Kante]] *[[Dragotin Kardoš]] *[[Breda Karun]] *[[Božidar Kantušer]] † *[[Katarina Kastelic]] *[[Miha Kastelic]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Kajetan Kavčič]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Alenka Kavčič Čolić]] *[[Barbara Kavčič]] *[[Marinka Kenk-Tomazin]] *[[Robert Kereži]] *[[Joža Kerin]] † *[[Dušan Kermauner|Dušan Kermavner]] *[[Irena Kernel]] † *[[Peter Keršič]] *[[Zlata Kert]] † * [[France Kidrič]] † * Damijana Kisovec *[[Renata Klančnik]] *[[Janko Klasinc]] *[[Aleš Klemen]] *[[Sonja Klemenc]] † * [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Liljana Klemenčič]] *[[Elizabeta Kmecl]] ? *[[Božena Kmetec Friedl]] *([[Anton Knez]]) † *[[Marija Knez Bergant]] † *[[Ida Knez Račič]] † *[[Seta Knop]] *[[Marjana Kobe]] † *[[Tomaž Kobe]] *[[Ana Koblar Horetzky]] † *[[Štefan Kociančič]] † *([[Gorazd Kocijančič]]) *[[Katarina Kocijančič]] *[[Leda Kocjan]] *[[Urša Kocjan]] *[[Eva Kodrič Dačić]] *[[Nivea Kofol]] *[[Tina Kokalj Grebenc]] *[[Jože Kokole]] † *[[Nataša Kokošinek]] *[[Jana Kolar]] *[[Marjan Kolar]] † *[[Gabrijela Kolbič]] *[[Petra Kolenc]] *[[Teja Koler Povh]] *[[Antonija Kolerič]] † *[[Božena Kolman Finžgar]] *[[Borut Koloini]] *[[Jolanda Koloini]] † *[[Darko Komac]] *[[Manica Koman]] † *[[Gvido Komar]] *[[Mateja Komel Snoj]] *[[Bogo Komelj]] † *[[Ivan Konte]] † *[[Jernej Kopitar]]‎ † *[[Boštjan Koražija]] *[[Nataša Koražija]] *[[Alenka Koron]] *[[Bruno Korošak|Bruno (Jože) Korošak]] † *[[Gregor Korošec]] * [[Ančka Korže Strajnar]] † * [[Jože Kos (bibliotekar)|Jože Kos]] † * [[Stanislav Kos]] † *[[Saša Kos]]? *[[Jurij Kosmač]] † *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] † *[[Metka Kostanjevec]] *Jože Košir † *[[Boris Košorok]] † *[[Oriana Košuta Krmac]] *[[Mirjam Kotar]] *[[Mojca Kotar]] *[[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] † *[[Tatjana Kovač]] *[[Cveta Kovačič]] *[[Erik Kovačič]] † *[[Barbara Kovář]] *[[Ferdo Kozak]] † *[[Kristian Koželj]] *[[Josip Pepe Kraigher|Josip (Pepe) Kraigher]] † *[[Lojz Kraigher]] † *[[Fanika Krajnc Vrečko]] *[[Pavel Krajnik]] † *[[Desanka Kraker]] † *[[Jože Krall]] † *[[Marija Kramar]] (r. Sergaš) *[[Darja Kramberger]] *[[Cene Kranjc]] † *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † *[[Mateja Krapež]] *[[Janko Krek]] *[[Karmen Kreže]] *[[Samo Kristan]] *[[Slavka Kristan]] *[[Duša Krnel Umek]] *[[Zoran Krstulović]] *[[Angelo Kukanja]] † *[[Marija Kumer]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Martin Kuralt]] † *[[Robert Kuralt]] † *[[Branko Kurnjek]]? *[[Filip Küzmič]] *[[Franc Kuzmič]] † == L == * [[Andrijan Lah]] † * [[Špela Lah]] *[[Vesna Laissani]] *[[Dragana Laketić]] *[[Darja Lavrenčič Vrabec]] *[[Viljem Leban]] *[[Dunja Legat]] *[[Tine Lenarčič]] † *[[Marjana Lenassi]] *[[Nina Lenček]] (r. Lovrenčič) † *[[Anita Leskovec]] *[[Vera Levovnik-Mirt]]=[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Fran Levstik]] † *[[Vera Levstik]] † *[[Darinka Likar]] (r. [[Stegovec]]) † *[[Mirana Likar Bajželj]] *[[Tatjana Likar]] *[[Jožef Kalasanc Likavec]] † *[[Marjana Lipoglavšek]] (r. [[Cimperman]]) *[[Artur Lipovž]] *[[Maja Lipužič]] *[[Urška Lobnikar Paunović]] *[[Ožbe Lodrant]] † *[[Janez Logar]] † *[[Alenka Logar Pleško]] *[[Slavka Lokar]] † *[[Nina Lončar]] *[[Marjeta Longyka]] *[[Borut Loparnik]] † *Nina Antonija [[Lovrenčič]]-[[Lenček]] † *[[Rajko Ložar]] † *[[Dušan Ludvik]] † *[[Slavica Ludvik|Slavica (Vekoslava) Ludvik]] † *[[Matjaž Lulik]] == M == *[[Srečko Maček]] *[[Franček Majcen]] † *[[Francesco Majer]] † *[[Lidija Majnik]] *[[Ksenija Majovski]] *[[Luana Malec]] *[[Jasna Malešič]] *[[Miha Mali]]? *[[Janko Malle]]? *[[Simon Malmenvall]] *[[Irma Marinčič Ožbalt]] *[[Irena Marinko]] *[[Ivan Marković]] *[[Erika Marolt]] *[[Janez Marolt]]?† *[[Marija Maršič]] *[[Ana Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] † *[[Tatjana Martinčič]] *[[Jasna Maver]] *[[Rudi Meden]] *[[Ana Juvančič Mehle|Ana (Juvančič) Mehle]] *[[Tanja Merčun Kariž]] *[[Ida Merhar]] † *[[Leopold Mikec Avberšek]] *[[Manja Miklavc]] *[[Milojka Miklavčič]] *[[Franc Miklošič]] † *[[Metod M. Milač]] † *[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Nadja Mislej Božič]] *[[Tomaž Miško]] *[[Veselin Mišković]] *[[Ida Mlakar]] Črnič *[[Jasna Mlakar]] *[[Karolina (Kaja) Mlakar]] *[[Mojca Mlinar Strgar]] *[[Uroš Mlinar]] *[[Frančišek Mlinšek]] † *[[Marija Močilnik]] *[[Mihaela Mohar]] *[[Miha Mohor (knjižničar)|Miha Mohor]] *[[Vida Mokrin Pauer]] *[[Mitja Mole]] *[[Janez Mrdavšič]] † *[[Tjaša Mrgole Jukič]] *[[Maruša Mugerli Lavrenčič]] *[[Jože Munda]] † *[[Tina Musec]] * [[Peter Musi]] † *[[Gottfried Muys]] † == N == *[[Zoran Naprudnik]] † *[[Matjaž Neudauer]] *[[Charles Nodier]] † *[[Mateja Norčič]] *[[Borut Novak]] *[[Marta Novak]] *[[Victor Novak]]? *[[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † *[[Zdravko Novak]] † *[[Silva Novljan]] == O == * ([[Elizabeta Obolenska]]) † *[[Joža Ocepek]] *[[Irena Oder]] *Mojca Ogrin *[[Milan Ojsteršek]] *[[Tatjana Oset]] *[[Borut Osojnik]]? * [[Milan Osrajnik]] † * [[Veronika Osredkar]] *[[Majda Ostanek]] † *[[Ludovik Osterc]] † *[[Marjeta Oven]] *[[Zdenka Oven]] * [[Janez Ovsec]] † * [[Katja Ozebek]] * [[Irma Ožbolt]] *[[David Ožura]] == P == *[[Vlasta Pacheiner-Klander]] † *[[Špela Pahor]] *[[Janko Pajk]] † *[[Breda Pajsar]] *[[Jožef Papp]] *[[Peter Pavletič]] *[[Hedvika Pavlica Kolman]] *[[Andrej Pavlič]] *[[Milica Pavlović]] *[[Smilja Pejanovič|Smilja(na) Pejanovič]] *[[Aljoša Pelhan]] *[[France Pengal]] † *[[Darja Peperko Golob]] *[[Tone Perčič]] *[[Ana Pernat]] *[[Marjan Pertot]] † *[[Ksenija Petaros Kmetec]] *[[Simona Pečenik]] *[[Maja Peteh]] *[[Marija Petek]] *[[Zdenka Petermanec]] *[[Fran Petre]] † *[[Amalia Petronio]] *[[Nataša Petrov]] *[[Mira Petrovič]] *p. [[Felicijan Pevec|Felicijan (Jože) Pevec]] † *[[Zoran Pevec]] *[[Kristina Picco]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] † *[[Milena Pintar]] *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] † *[[Jožica Pirc|Jožica "Žuža" Pirc]] * [[Avgust Pirjevec]] † * [[Tomaž Pirnat]] *[[Jan Pisanski]] *[[Bojan Pisk]] † *[[Melita Pivec-Stele]] † *[[Lado Planko]] *[[Mateja Planko]] *[[France Planteu]] *[[Andreja Pleničar]] *[[Boža Pleničar]] † *[[Breda Podbrežnik Vukmir]] *[[Igor Podbrežnik]] *[[Mojiceja Podgoršek]] *[[Neža Podjavoršek]] *[[Lidija Podlesnik Tomášiková]] *[[Justina Podpac]] † *[[René Podhorsky]] † *[[Vida Polanšek]] *[[Tereza Poličnik-Čermelj]] *[[Mirko Popovič]] † *[[Alenka Porenta]] *[[Dušan Poropat]] *[[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] † *[[Tanja Potočnik Kovše]] *[[Ksenija Požar]]? *[[Nada Požar Matijašič]] *[[Barbara Pregelj]]? *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] † *[[Zdenka Prek Smole]] † *[[Igor Presl]] *[[Tone Pretnar]]? † *[[Zorica Pretnar]] *[[Zvonka Pretnar]] *[[Janez Krstnik Prešeren]]? *[[Domen Prezelj]] * [[Bert Pribac]] † * [[Ivan Prijatelj]] † * [[Alenka Prinčič]] * [[Petra Puhar Kejžar]] *[[Josip Puntar]] † *[[Franc Pušnik]] *[[Miro Pušnik]] † == R == *[[Zlatka Rabzelj]] *[[Mojca Račič]] [[Simončič]] *[[Nina Race]] *[[Albert Rajer]] † *[[Bernard Rajh]] *[[Primož Ramovš]] † *[[Slavica Rampih]] Vajzović *[[Valerija Rant Tišler]] *[[Anton Ratiznojnik]] *[[Irena Razingar]] *[[Silva Razpotnik]] *[[Špela Razpotnik]] *[[Ivan Rebernik]] † *[[Marjan Rebernik]] *[[Anja Rebolj]] *[[Matjaž Rebolj]] † * [[Branko Reisp]] † *[[Stanislav Renko]] † *[[Simona Resman]] *[[Polona Rifelj]] *[[Boris Rifl]] *[[Josip Rijavec]] † *[[Veronika Rijavec Pobežin]] *[[Damjan Ristić]]? *[[Ksenija Rivo]] *[[Aleksander Roblek|Aleksander (Konrad) Roblek]] † *[[Matija Rode]] † *[[Barbara Rogač]] *[[Anton Roschmann]] † *[[Zala Rott]]? *[[Martina Rozman Salobir]] *[[Anton Rožič]] † *[[Anamarija Rožić]] *[[David Runco]] *[[Mirko Rupel]] † *[[Marijan Rupert]] *[[Jože Rus (geograf)]] † *[[Miloš Rybář]] † == S == *[[Irena Sajovic]] *[[Karmen Salmič Kovačič]] *[[Drago Samec]]? *[[Marija Samec]] *[[Marko Samec]] *[[Petra Samec]] Stefančič *[[Irena Sapač]] *[[Andrej Savnik]] † *[[Hans Schleimer]] † *[[Jožef Schober]] *[[Štefan Sedonja]] *[[Tomaž Seljak]] & [[Marta Seljak]] *[[Zdenka Semlič Rajh]] *[[Miša Sepe]] † *Irena Sešek *[[Franc Simonič (bibliograf)|Franc Simonič]] † *Petra Simonič *([[Primož Simoniti]]) † *[[Sandra Simoniti]] *[[Urška Skalicky]] *[[Žiga Skerpin|Žiga (Sigismund/Jurij Friderik) Skerpin]] † *[[Rajko Slokar]] *[[Ivanka Smola]] † *[[Marijan Smolik]] † *[[Ivana Soban]] *[[Simona Solina]] *[[Anka Sollner Perdih]] *[[Jože Spanring]] † *[[Janez Stare]] ? *[[Jasna Branka Staman]] *[[Vlasta Stavbar]] *[[Konrad Stefan]] † *[[Lovro Stepišnik]] † (potujoči) *[[Nataša Stergar|Nataša (Vanja) Stergar]] *[[Sonja Stergaršek]] *[[Vasja Sterle]] † *[[Dragica Marta Sternad]] *[[Metka Sternad]] *[[Karmen Stopar]] *[[Gvido Stres]] st. † *[[Ivo Stropnik]] *[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] † *[[Tone Sušnik]] † *[[Magdalena Svetina Terčon]] *[[Sonja Svoljšak]] == Š == *[[Dagmar Šalamun|Dagmar (Miša) Šalamun]] (r. [[Gulič]]) † *[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]] † *[[Alenka Šauperl]] *[[Milan Šega]] † *[[Klavdija Šek Škafar]] *[[Mira Šekoranja Ban]] † *([[Lenart Šetinc]]) *[[Jože Šifrer]] † *[[Tatjana Šifrer]] † *[[Ljubinka Šimunac]] *[[Franc Šink]] † *Simona Šinko *[[Martina Šircelj]] † *Anita Šiško *[[Mariza Škerk]] *[[Franc Škerlj (bibliotekar)|Franc Škerlj]] † *[[Nena Škerlj]] *[[Gregor Škrlj]] *Žiga Šk(e)rpin † *[[Iztok Škulj]] *[[Irena Škvarč]] *[[Janko Šlebinger]] † * [[Mara Šlajpah Zorn]] † *[[Leopold Šmalc]] † *[[Mateja Šmid]] *[[Renata Šolar]] *[[Majda Špes]] *[[Frenk Špiler]]? *[[Marijan Špoljar]] *[[Ljudmila Šribar]] *[[Rozka Štefan]] † *[[Martin Šteiner]] *[[Jožica Štendler]] *[[Anatol Štern]] *[[Peter Štoka]] *[[Andreja Štorman Vreg]] *[[Suzana Štrempfelj]] *[[Lidija Štruc]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Karmen Štular Sotošek]]? *[[Lepša Šturm]] † *[[Vida Šturm]] † *[[Rezka Šubic Pleničar]] *[[Tanja Šulak]]? *[[Suzana Šulek]] *[[Krista Šuler]] † *[[Simona Šuler Pandev]] *[[Marjeta Šušterčič]] *[[Katarina Švab]] *[[Mateja Švajncer]] *[[Rozina Švent]] == T == *[[Darka Tancer Kajnih]] *[[Inocenc Tauferer]] † *[[Štefan Tausig]] † *[[Bogo Teplý]] † *[[Vasja Terčič]]? *[[Damjana Tizaj Marc]] *[[Frančišek Jožef Tolmajner]] † (''Franciscus Josephus Thallmainer'', 1698-1768) *[[Karmen Tomšič]] *[[Borut Toth]] *[[Sonja Tovornik]] *[[Vera Troha]] *[[Cvetka Tropenauer Martinčič]] *[[Filip Trpin]] † *[[Ksenija Trs]] (=Masten?) *[[Mojca Trtnik]] *[[Milanka Trušnovec]] *[[Miro Tržan]] *[[Vladka Tucovič Sturman]] *[[Tone Turičnik]]? † *[[Dragica Turjak]] *[[Janja Turk]] *[[Nana Turk]] *([[Pavel Turner]]) † *[[Angelca Turnšek]] *[[Marijan Turnšek]] == U == * [[Majda Ujčič]] *[[Tomaž Ulčakar]] *[[Ajda Ulčnik]] *[[Mojca Uran]] *[[Cecilij Urban]] † *[[Darja Urbanc]] *[[Jože Urbanija (1941)]] *[[Marko Urbanija]] *[[Vida Urek]] (r. [[Stanovnik]]) *[[Gizela Ušeničnik]] † == V == *[[Vikica Vajdetič]] † *[[Darja Vajs Košir]] *[[Anamarija Valantič]] *[[Hilda Vaupot]] † *[[Nežka Vaupotič]] † *[[Maja Vavtar]] *[[Saša Vegri]] (Albina Vodopivec) † *[[Valentina Velkavrh]] *[[Ciril Velkovrh]] † *[[Dušan Verbič]] *[[Andreja Vide Hladnik]] *[[Petra Vide Ogrin]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Srečko Vilhar]] † *[[Dušan Verbič]] * [[Maks Veselko]] † *[[Štefan Vevar]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Urška Vimer Kovaček]] *[[Josip Vitek]]? *[[Avgust Vižintin]] † *[[Marijanca Ajša Vižintin]] *[[Jagoda Vobič]] † *[[Gorazd Vodeb]] *[[Albina Vodopivec]] (Saša Vegri) † *[[Ines Vodopivec]] *[[Liljana Vodopivec]] *[[Viviana Vodopivec]] *[[Franc Vogelnik]] † *[[Ines Vodopivec]] *[[Viviana Vodopivec]] *[[Jožica Vogrinc]] *[[Marjana Vončina]] *[[Mira Vončina]] *[[Simona Vončina]] *[[Erika Vouk]] *[[Damjana Vovk]] *[[Mira Vovk Avšič]] *[[Elizabeta Vovko Ozimek]] *[[Alenka Vrabl]] *[[Radojka Vrančič]] † *[[Vlado Vrbič]] *[[Fanika Vrečko Krajnc]] *[[Matevž Vrečko]] *[[Darko Vrhovšek]] *[[Jože Vugrinec]] *[[Andreja Vukmir]]? *[[Maja Vunšek]] *[[Veronika Vurnik Škrabec]] == W == *[[Lidija Wagner]] *[[Franz Xaver Wilde]] † *[[Ferdinand Wolf]] ? == Z == *[[Ana Zadnikar]] *[[Franc Zadravec]] † *[[Judit Zágorec Csuka]] *([[Dane Zajc]]) † *[[Lucija Zajc]] *[[Alojz Zavrl]] † *[[Ana Zdravje]] *[[Igor Zemljič]] *[[Ludvik Zepič]] † *[[Ivan Znidarčič]] † *[[Daša Zobec]] *[[Marica Zorko]] *[[Elizabeta Savica Zorko]] (r. Šuligoj) † *[[Teja Zorko]] *[[Vinko Zorman]] † *Marja Zorn-Pogorelc *[[Jože Zrim]] † *[[Alenka Zupan]] (Župančičeva n.) *[[Jakob Zupan]] † *[[Barbara Zupanc Oberwalder]] *[[Špela Zupanc]] *[[Barbara Zupančič]] † *[[Jadranka Zupančič]] *[[Jože Zupančič (bibliotekar)]] *[[Saša Zupanič]] == Ž == *[[Mojca Žaberl]] *[[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] † *[[Sonja Žakelj]] *[[Matjaž Žaucer]] *[[Darinka Žbogar]] † *[[Ivan Krstnik Žibert|Ivan/Janez Krstnik (Avguštin) Žibert]] † * [[Avgust Žigon]] † * [[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] † *[[Joka Žigon]] † *[[Zdenka Žigon]] *[[Ivan Žmavc]] † *[[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]] † *[[Andra Žnidar]] *[[Marjan Žnidarič]]? *[[Maja Žumer]] *[[Davorin Žunkovič]] † *[[Jože Žužek]] † ==Glej tudi== * seznam prejemnikov [[Čopova diploma|Čopove diplome]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|B]] fu1p1wr9w8rb9intn5isgbwysn0e74x 0 181187 6767981 6199369 2026-10-20T23:05:14Z ~2026-56239-60 267666 /* Delo */ 6767981 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Josip Vošnjak | image = <!-- Wikidata --> | caption = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | other_names = | known_for = |nationality={{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]| occupation = <!-- Wikidata --> }} '''Josip Vošnjak''', (s [[psevdonim]]om '''J. Skalec''', '''J. M.Dravinjski''') [[slovenci|slovenski]] [[politik]], [[zdravnik]] in [[pisatelj]], * [[4. januar]] [[1834]], [[Šoštanj]], † [[21. oktober]] [[1911]], [[Visole pri Slovenski Bistrici]]. == Življenje == Vošnjak se je rodil v premožno in ugledno [[Trg (naselje)|trško]] družino usnjarskega mojstra in posestnika Mihaela ter Jožefe r. Krischan (Križan) v [[Šoštanj|Šoštanju]]. Leta 1840 je začel v Šoštanju obiskovati nižjo šolo, kjer ga je poučeval [[Peter Musi]] in zaključil tri razrede. Šolanje je nato nadaljeval v [[Celje|Celju]], kjer je v letih 1843–1846 obiskoval glavno šolo in zaključil dva razreda [[I. gimnazija v Celju|gimnazije v Celju]]. Po prejeti štipendiji je v letih 1846–1850 nadaljeval šolanje na gimnaziji v [[Gradec|Gradcu]] in v letih 1850–1852 z odliko zaključil v gimnaziji na [[Dunaj]]u. Tu je leta 1852 začel s študijem medicine, ki ga je uspešno zaključil leta 1857 in bil v nasednjem letu promoviran v doktorja medicine in nato še doktorja kirurgije. Zdravniški poklic je opravljal v več krajih. V Šoštanju (1858–1859), [[Ljubljana|Ljubljani]] (1859, 1861, 1872–1895), [[Kranj]]u (1859–1861), [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] (1861–1870) in [[Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]] (1870–1872). Zadnjo službo v Ljubljani, primarija deželne prisilne delavnice, je obdržal do upokojitve. Bil je poslanec v [[štajerski deželni zbor|štajerskem deželnem zboru]] v letih 1867–1878, [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajskem državnem zboru]] v letih 1873–1885 in [[kranjski deželni zbor|kranjskem deželnem zboru]] v letih 1877–1895. Leta 1895 se je upokojil in se preselil na posestvo na Visolah pri Slovenski Bistrici, kjer je živel vse do smrti. == Delo == Deloval je na številnih področjih politike, pisateljevanja, bil je kulturni organizator, govorec, mislec, pobudnik mnogih gospodarskih dejavnosti, društveni delavec. Bil je med pomembnejšimi zdravniki na [[Kranjska|Kranjskem]] in aktiven član v [[Društvo zdravnikov|kranjskem Društvu zdravnikov]]. Vošnjak se je začel ukvarjati s politiko šele leta 1861 v Kranju. Takrat se je seznanil z najbolj znanimi slovenskimi narodnjaki, tudi z [[Janez Bleiweis|Bleiweisom]] in začel pisati v njegove [[Kmetijske in rokodelske novice]]. Sprva je bil politično najbolj aktiven na [[Štajerska|Štajerskem]], deloval je v času, ko se je začela oblikovati slovenska narodnostna identiteta. Pisal je politične programe in bil organizator shodov. Vseskozi si je prizadeval za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] in je aktivno sodeloval pri organizaciji [[taborsko gibanje|taborov]]. V šestdesetih in sedemdesetih letih je imel vodilno vlogo v novi slovenski liberalni politiki. V času nastopa [[Eduard von Taaffe|Taaffejeve]] vlade (1879) je bil najaktivnejši državni poslanec. Politični nasprotniki [[staroslovenci]] so celoten nasprotni [[mladoslovenci|mladoslovenski]] liberalni tabor poimenovali kar za »vošnjakovce« in sestavili parolo: »Koder [[vošnjakovci]] hodijo, trava ne raste«. Cilj njegovega političnega delovanja je bil prebuditi kmeta, ki je bil zanj temelj vsakega naroda. Kot poslanec se je boril za napredek šolstva, splošno volilno pravico, uveljavljanje [[slovenski jezik|slovenskega jezika]], razvoj zdravstva. Zavzemal se je za gradnjo nove deželne bolnišnice. Zaslužen je za sprejetje zakona o zdravstvenem pokojninskem skladu, leta 1888 v kranjskem deželnem zboru, ki je zagotovil zdravnikom pravico do pokojnine. Po [[Josip Jurčič|Jurčičevi]] in Bleiweisovi smrti leta 1881 je začel njegov vpliv upadati. Uveljavila se je nova generacija politikov ([[Janko Kersnik|Kersnik]], [[Ivan Hribar|Hribar]], [[Fran Šuklje|Šuklje]], ...). Od leta 1885 ni bil več poslanec v državnem zboru, tudi druge funkcije je opustil in v političnem življenju ni imel več odločilne vloge. Zelo aktiven je bil tudi v društvih: [[Društvo slovenskih pisateljev]], [[Narodno društvo]], [[Glasbena matica]], [[Dramatično društvo]], [[Družba sv. Cirila in Metoda]]. Opravljal je delo tajnika delniške družbe [[Narodna tiskarna]]. Leta 1868 pa je bil med ustanovitelji časopisa [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]. Pisal je številne članke v slovenske časnike: Slovenski narod, [[Koledar družbe sv. Mohorja]], [[Ljubljanski zvon]]; z zelo raznoliko vsebino. Vse od političnih in gospodarskih, pa do poljudnoznanstvenih besedil s praktičnimi nasveti z medicinsko tematiko. Imel je posluh za gospodarske probleme in se veliko posvečal kmečki agrarni problematiki. Zavzemal se je za ustanovitev posojilnic ([[zadružnice]]), ki bi pomagale rešiti resne socialne probleme kmetov (idejo je uresničil brat [[Mihael Vošnjak]]). Napisal je mnogo knjig o kmetovanju in se z agrarnim vprašanjem ukvarjal tudi teoretično. Ena njegovih svetovnonazorskih značilnosti je bil [[antisemitizem]], ki ga je povezoval z gospodarskimi razlogi, saj je imel [[Judje|Jude]] za predstavnike brezdušnega liberalnega [[kapitalizem|kapitalizma]]. Zanimal ga je tudi [[spiritizem]]. Vošnjak je veliko prispeval tudi k slovenskemu leposlovju, publicistiki in kulturi. Zaslužen je, da je Avstrija leta 1880 sprejela njegovo resolucijo o uvedbi slovenščine v srednje šole na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem, Koroškem, Primorskem in v Trstu. Ukvarjal se je s pisanjem [[dramatika|dram]], [[povest]]i, [[roman]]ov, vendar je kot pisatelj malo manj znan. Najpomembnejše so njegove pozne drame. Pomembno delo so ''Spomini'', kjer je opisal svoje življenje in delo ter skušal predstaviti svoj pogled na politično dogajanje v drugi polovici 19. stoletja. Pisal je vaške, [[kmečka povest|kmečke]] povesti z versko, vzgojno, socialno in politično vsebino. == Bibliografija == ===Proza=== *[[Prvi poljub|Prvi poljub: Izvirno-slovenska novela]] (1873) *[[Na črni zemlji|Na črni zemlji Izvirno-slovenska novela]] (1873) *''[[Troje angeljsko češčenje|Troje angeljsko češčenje: Povest]]'' (1886) {{COBISS|ID=39810049}} *[[Dva soseda|Dva soseda Povest iz življenja štajerskih Slovencev]] (1887) *[[Obsojen|Obsojen: Povest]] (1888) *''[[Pobratimi]]'' (1889) {{COBISS|ID=42999808}} *''[[Quasimodo]]'' kratka zgodba (1889) *[[Ti očeta do praga, sin tebe čez prag: Povest]] (1889) *[[Pred pragom večnosti]] (začel 1890) *[[Blagor usmiljenim (Vošnjak)|Blagor usmiljenim! Povest]] (1890) *[[Blagor žalostnim (Vošnjak)|Blagor žalostnim. Povest]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTW1OIXF] *[[Blagor mirnim (Vošnjak)|Blagor mirnim. Dve povesti]] (1902) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZYWAO13] *[[Navzgor-navzdol (Vošnjak)|Navzgor-navzdol: Povest iz polminole dobe]] (1909) {{COBISS|ID=36154369}} ===Spominska proza=== *[[Na Silvestrov večer 1883. leta]] (1884) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DI35LB6D] *[[Spomini o Josipu Jurčiču (Vošnjak)|Spomini o Josipu Jurčiču]] (1889–1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJ01JLO6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD06JPP5] *[[O prikaznih in duhovih (Vošnjak)|O prikaznih in duhovih]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVW4IFKR] *[[Ljubljana po potresu in sedaj(Vošnjak)|Ljubljana po potresu in sedaj]] (1903/1904) *[[Moj rojstni kraj(Vošnjak)|Moj rojstni kraj]] (1903/1904) *[[Pri proštu Lovru Serajniku v Tinjah]] (1905) *[[Še nekaj spominov na J. Jurčiča]] (1911) *''[[Spomini(Vošnjak)|Spomini]]'' (1905/1906) {{COBISS|ID=13459201}} ===Dramatika=== *''[[Svoji k svojim|Svoji k svojim: Veseloigra v enem dejanju]]'' (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EBVZQJ33] {{COBISS|ID=43011840}} *[[Ministrovo pismo]], veseloigra v 2 dejanjih (uprizorjena 1889) *[[Pene|Pene: Izvirna veseloigra v 3 dejanjih]] (uprizorjena 1889) *[[Pred sto leti|Pred sto leti, Slovesna igra za praznovanje stoletnice Linhartove Županove Micke]] (1889) *[[Ženska zmaga]], veseloigra v 3 dejanjih (1889) *[[Oreh)|Oreh: Prizor iz življenja na kmetih]] (1891) *''[[Lepa Vida (Vošnjak)|Lepa Vida: Drama v petih dejanjih]]'' (1893) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJ6S6GRX]{{COBISS|ID=43002624}} *[[Resnica oči kolje|Resnica oči kolje]], veseloigra v enem dejanju (1893) *[[Premogar|Premogar: Igra s petjem v štirih dejanjih]] (1894) *''[[Doktor Dragan|Doktor Dragan: Drama v petih dejanjih]]'' (1894) {{COBISS|ID=512482101}} {{COBISS|ID=63481088}} *[[Ne vdajmo se! Kratkočasnica v jednem dejanju]] (1901) ===Strokovne razprave in članki=== *''[[Poduk o človeku ali Kratek razklad človeške anatomije in fiziologije]]'' (1863) *''[[Slovenci kaj čemo?]]'' (1867) {{COBISS|ID=43051777}} *[[Kolera (Vošnjak)|Kolera]] (1868) {{COBISS|ID=43051777}} *[[Slovenski tabori. Za prosto slovensko ljudstvo]] (1869) {{COBISS|ID=85125}} *[[Posojilnice na pomoč kmetskemu ljudstvu]] (1872) *''[[Umno kletarstvo. Slovenskim vinorejcem v poduk]]'' (1873) {{COBISS|ID=257965312}} *''[[Zadruge z neomejenim poroštvom]]'' (1874) *''[[Slovenci in državni zbor 1873 in 1874]]'' (1874) {{COBISS|ID=29160449}} *[[Hranilnice in posojilnice na kmetih]] (1876) *[[Perva pomoč v smertnih nevarnostih po naglem zbolenji ali po drugih slučajih]] (1877) *[[Ob agrarnem vprašanji]] (1884) {{COBISS|ID=15538997}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SPYDV8B0] *[[Poročilo o kmetijski enketi dne 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani]] (1884) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-68XJQTAY] *[[Socialni problem in kmetski stan]] (1885) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDSXGNXZ] *[[Zakaj peša kmetski stan?]] (1885) *[[Proti žganju]] (1886) *[[O koleri (Vošnjak)|O koleri]] (1887) *[[Kaj človeštvo prideluje in uživa]] (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UBDDE89N] *[[Dolgost človeškega življenja]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3G2FFRFQ] *[[O gospodarskih šolah]] (1890) *[[Slovenske učne knjige za ljudske, obrtne in srednje šole]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L03DQKAA] *[[K zgodovini Wolfovega slovensko-nemškega slovarja]] (1893) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4554F9H] *[[Trtna uš in trtoreja]] (1893) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3GRENCW] *[[Vedeževavka]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FF1495Q] *[[Za Prešernov spomenik ]] (1900) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AFZP88BM] *[[Streljanje proti toči]] (1901) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-619OJVBD] *[[Kako je Dežman postal nemškutar?]] (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRVBMW93] *[[Slovenska zemlja]] (1907) {{COBISS|ID=1100741726}} ===Ostalo=== *[[Ljubici pod oknom]] (1897) {{COBISS|ID=239966976}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HL0KI5OE] == Poimenovanja == * Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica * Vošnjakova ulica [[Seznam cest in ulic v Ljubljani|v Ljubljani]] * Vošnjakova ulica [[Šmarje pri Jelšah|v Šmarju pri Jelšah]] * Vošnjakova ulica v Mariboru ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == *[[Igor Grdina]]: ''Slovenska meščanska dramatika''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1996. {{COBISS|ID= 63481088}} *[[Jože Hudales]]: ''Dr. Josip Vošnjak: stopetdesetletnica rojstva: katalog razstave v Titovem Velenju od 11. maja do 5. junija 1984.'' Velenje: Kulturni center Ivan Napotnik, 1984. {{COBISS|ID= 38221056}} *[[Vasilij Melik]]: Josip Vošnjak in njegovi ''Spomini''. ''Spomini''. Josip Vošnjak. Ljubljana: Slovenska matica, 1982. *[[Malina Schmidt-Snoj]]: ''Josip Vošnjak''. Ljubljana: [[Nova Revija]], 2003 (Znameniti Slovenci). {{COBISS|ID= 127589120}} == Zunanje povezave == {{Wikivir-avtor}} {{Kategorija v Zbirki|Josip Vošnjak}} * {{SloBio|id=813114|avtor=Koblar France, Melik Vasilij|ime=Vošnjak Josip|vir=SBL}} * {{dlib|ime=Josip Vošnjak}} * [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/neva.exe?expression=vo%C5%A1njak&name=SL_AV Dela Josipa Vošnjaka na spletu] * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=josip+vo%B9njak| Diplomske naloge na temo Josip Vošnjak]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{COBISS|ID=512903296}} * [http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=322 Šaleški biografski leksikon] * {{Geopedia2|T105_F11689:120_x503988.25_y137350.875_s17_b4|Doprsni kip Josipa Vošnjaka v spominskem parku v Šoštanju}} * {{Geopedia2|105_F11689:119_x540161.75_y138150.25_s17_b4|Grob Josipa Vošnjaka v Zgornji Ložnici}} * {{Geopedia2|T105_F11689:121_x544441.875_y138911.75_s17_b4|Spominska plošča Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici}} * {{Geopedia2|T105_F11689:122_x540712.875_y139988.25_s17_b4|Dom Josipa Vošnjaka v Visolah pri Slovenski Bistrici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vošnjak, Josip}} [[Kategorija:Josip Vošnjak| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Člani Reichsrata (Avstrija)]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Poslanci štajerskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] h4el7xkqo08uqikngik0b2bgkjyvecq 0 185879 6767959 6079536 2026-10-20T21:32:57Z Pv21 142817 odnosi, poslopje 6767959 wikitext text/x-wiki [[Slika:Embassy of Slovenia, Washington.jpg|sličica|300px|Poslopje veleposlaništva v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]]] '''Veleposlaništvo Republike Slovenije v Združenih državah Amerike''' (uradni naziv '''Veleposlaništvo Republike Slovenije Washington, D.C., ZDA''') je [[diplomatsko-konzularno predstavništvo]] ([[veleposlaništvo Republike Slovenije|veleposlaništvo]]) [[Slovenija|Republike Slovenije]] s sedežem v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] ([[Združene države Amerike]]). Poleg te države to veleposlaništvo pokriva še [[Mehika|Mehiko]]. Trenutni [[veleposlanik Republike Slovenije|veleposlanik]] je [[Iztok Mirošič]]. == Odnosi Slovenija-ZDA == Združene države Amerike so Slovenijo uradno priznale 7. aprila 1992. Od [[Zgodovina Slovenije|osamosvojitve Slovenije]] sta državi razvili trdne, sodelovalne odnose ter partnerstvo na številnih področjih – od krepitve regionalne varnosti do razvoja tesnejših dvostranskih trgovinskih in naložbenih vezi. == Stavba veleposlaništva == [[Slika:WFPG panel discussion.jpg|sličica|Panelna razprava na veleposlaništvu, pripravljena v sodelovanju s skupino Women Foreign Policy Group.]] Stavba veleposlaništva v Washingtonu je nekdanje veleposlaništvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, zgrajeno leta 1961 na praznem zemljišču, kupljenem leta 1958. Po razpadu Jugoslavije je bila stavba na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2001 – ki ga je Slovenija ratificirala leta 2002, veljati pa je začel leta 2004 – dodeljena Sloveniji.<ref>{{cite web |title=SFRY Succession |url=http://www.vlada.si/en/projects/sfry_succession/ |website=Government of the Republic of Slovenia}}</ref> Stavba je bila leta 2006 prenovljena po načrtih biroja Powe Jones Architects. V njej se nahaja tudi rezidenca veleposlanika. [[Slika:Expedition 72 Astronauts at the Embassy of Slovenia (NHQ202509170066).jpg|sličica|Veleposlanik Iztok Mirošič]] == Veleposlaniki == * [[Iztok Mirošič]] (2023–danes) * [[Tone Kajzer]] (2020–2022) * [[Stanislav Vidovič]] (2017–2020) * [[Božo Cerar]] (2013–2017) * [[Roman Kirn]] (2009–2013) * [[Samuel Žbogar]] (2004–2008) * [[Davorin Kračun]] (2000–2004) * [[Dimitrij Rupel]] (1997–2000) * [[Ernest Petrič]] (1991–1997) == Glej tudi == * [[Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku]] * [[Generalni konzulat Republike Slovenije v Clevelandu]] * [[Konzulat Republike Slovenije v Houstonu]] * [[Konzulat Republike Slovenije v Pueblu]] * [[Konzulat Republike Slovenije v Minneapolisu]] * [[Konzulat Republike Slovenije v Palm Beachu]] * [[Konzulat Republike Slovenije v Honolulu]] * [[Konzulat Republike Slovenije v Knoxvillu]] * [[Konzulat Republike Slovenije v San Franciscu]] * [[Konzulat Republike Slovenije v Atlanti]] * [[Konzulat Republike Slovenije v Mission Hillsu]] * [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York]] * [[seznam veleposlaništev Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * {{official|http://washington.embassy.si/}} * [http://www.mzz.gov.si/index.php?id=710 Uradna predstavitvena stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080407153406/http://www.mzz.gov.si/index.php?id=710 |date=2008-04-07 }} {{-}} {{Veleposlanistva Slovenije}} {{diplomacy-stub}} [[Kategorija:Veleposlaništva Republike Slovenije|Združene države Amerike]] [[Kategorija:Veleposlaništva v Združenih državah Amerike|Slovenija]] [[Kategorija:Ustanove v Washingtonu, D.C.]] [[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva, ustanovljena leta 1991]] {{normativna kontrola}} 3d01z67a746xnr9k12ha4eyu4ssqbyp 0 195288 6768070 5929092 2026-10-21T09:27:52Z Erardo Galbi 166658 6768070 wikitext text/x-wiki {{koordinate DMS v naslovu|48|17|38|N|14|35|48|E}} [[Slika:Burg Windegg (Vischer).png|thumb|right|200px|Grad Windegg, [[Georg Matthäus Vischer]], [[1674]] ]] '''Grad Windegg''' (tudi '''Windeck'''; {{Jezik-de|Burgruine Windegg}}) je bil [[grad]] približno 3 km vzhodno od [[Schwertberg]]a v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]]. Grad so prvič omenjali leta [[1208]]. Verjetno so ga zgradili leta [[1170]]. Pokriva 1042 m². Do konca [[17. stoletje|17. stoletja]] je končal v ruševinah. Tako do današnjih dni od romanskega gradu ni ostalo veliko. Od leta 1980 grad prenavljajo. {{struct-stub}} {{portal|Vojaštvo}} {{DEFAULTSORT:Windegg}} [[Kategorija:Gradovi v Avstriji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1170]] 1iimp0ps13llwmim70stj8ruw5z9wts 0 195965 6767806 6765280 2026-10-20T15:27:05Z JoMK 240261 /* Rimskokatoliške cerkve */ +1 6767806 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. <!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.</ref>--> == Seznam == === Zgodnjekrščanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija|Navedene letnice lahko navajajo leto zadnjega znanega obstoja, popolnega uničenja oz. odstranitve ali širše obdobje postopne opustitve objekta.}} !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q139943202}} |[[zgodnjekrščanska cerkev, Ajdna|Zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]] |[[Celeja]] |{{neznano}} |Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]] |[[Emona]] |{{neznano}} |Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[spodnja zgodnjekrščanska cerkev, Kučar|zgodnjekrščanska cerkev]]{{anchor|spodnja cerkev}} |[[Podzemelj]]<br/>Kučar |{{neznano}} |Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgornja zgodnjekrščanska cerkev, Kučar|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Podzemelj]]<br/>Kučar |{{neznano}} |Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s [[#spodnja cerkev|spodnjo cerkvijo]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgodnjekrščanska cerkev, Mihovo|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |{{hs|600}}konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana zgodnjekrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{Slika d|Q139944883}} |[[zgodnjekrščanska cerkev, Rifnik|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno je bila tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgodnjekrščanska cerkev, Velike Malence|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |zgodnjekrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007943}} |[[Spodnja zgodnjekrščanska cerkev, Vranje|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007952}} |[[Zgornja zgodnjekrščanska cerkev, Vranje|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |} === Rimskokatoliške cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>izginotja/opustitve{{efn|name=terminologija}} !Opis !Viri |- |{{slika d|Q141625496}} |[[cerkev sv. Ahaca, Ilirska Bistrica|Ahac]] |[[Ilirska Bistrica]] |{{neznano}} |Ruševine cerkve iz 17. stoletja stojijo znotraj železnodobnega gradišča severno od vasi [[Jasen]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27990}}</ref> |- |{{Slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena je v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič je omenjena leta 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Leta 1942 je požgana med [[roška ofenziva|roško ofenzivo]]. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- |{{slika d|Q141625529}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev je stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a na nekdanjem gradišču. Morda je služila kot protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine njegovega vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |{{slika d|Q141628986}} |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje]]{{efn|Naselje Beli Kamen je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno vasi [[Stari Log]].}} |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev je segala v 17. stoletje, imela je tri oltarje iz 18. stoletja, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. V letih 1862 in 1894 je bila nestrokovno prenovljena. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja, prenovljena leta 1841, je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Ane, Tomačevica|Ana]] |[[Tomačevica]] |{{neznano}} |Cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1782. Med jožefinskimi reformami je bila zaprta in porušena. Morda jo je obkrožalo pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-15778}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Ane, Veliki Nerajec|Ana]] |[[Veliki Nerajec]] |1859 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, stala je nad jedrom vasi. Imela je zvon iz leta 1645. Leta 1859 je pogorela, nadomestila jo je novozgrajena [[kapela sv. Družine, Veliki Nerajec|kapela sv. Družine]]. |<ref>{{RKD sklic|30522}}</ref> |- |{{slika d|Q141629545}} |[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]] |[[Vimolj, Semič]]{{efn|Naselje Vimolj je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]].}} |1942 |Cerkev so skupaj s preostankom vasi tekom roške ofenzive leta 1942 požgale italijanske sile. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02815}}</ref> |- |{{Slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja pri Vratih, Izola|Andrej]]{{efn|S krajevnim pridevkom »pri Vratih«, da se razlikuje od kasnejše cerkve »na Trgu« z istim patrocinijem.}}{{anchor|Andrej na Vratih}} |[[Izola]] |1797 |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja in je. Cerkev je imela več oken in dva oltarja. Porušena je bila leta 1797 skupaj z mestnimi vrati in okoliškim obzidjem. |{{sfn|Likar|2010|p=287}}{{sfn|Tomšič|1999|p=462}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja na Trgu, Izola|Andrej]]{{efn|S krajevnim pridevkom »na Trgu«, da se razlikuje od njene cerkve predhodnice »na [Kopenskih] Vratih« z istim patrocinijem.}} |[[Izola]] |1926 |Cerkev je bila zaradi opustitve [[#Andrej na Vratih|cerkve sv. Andreja na Vratih]] na željo ribičev na novo sezidana leta 1802 na Velikem trgu (v pristanišču). Postavljena je bila v beneškem baročnem klasicizmu. Imela je eno pravokotno ladjo ter manjši prizidek. Leta 1926 je bila prodana občini ter zatem porušena, material pa je bil uporabljen za zidavo [[cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|cerkve v Maliji]]. |{{sfn|Tomšič|1999|p=463}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje]] |{{Hs|1943-12-31}}1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim, obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]]<!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--> |[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]] |[[Podsabotin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|podsabotinsko cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]] |[[Prerigelj]]{{efn|Naselje Prerigelj je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Knežja Lipa]].}} |1945 |Po drugi svetovni vojni je bila podružnična cerkev porušena in predelana v gramoz za ceste, viden je temeljni obod. V cerkvi je bil hranjen kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]] |[[Šlovrenc]] |{{neznano}} |Omenjena je v popisu iz leta 1651, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]]{{anchor|andrej_zajčjepolje}} |[[Zajčje Polje]] |1741 |Cerkev šestkotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi, ki je bila porušena leta 1741. Na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa je s prizidavo ladje postala [[#valentin_zajčjepolje|cerkev sv. Valentina]], ki je bila podrta leta 1947. |<ref name="zajčje_polje">{{RKD sklic|2817}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- |{{slika d|Q141629638}} |[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. V 50. letih 20. stoletja je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]] |[[Krasno]] |{{neznano}} |Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje današnje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]]. | |- |{{slika d|Q141629719|lokalna=Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]]{{efn|Naselje Kukovo je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Rapljevo]].}} |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena kot hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- |{{Slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrušica|Anton Puščavnik]] |[[Hrušica, Ilirska Bistrica]] |{{hs|1783}}{{c.|1783}} |Cerkev se v vizitacijskih popisih omenja med leti 1689 in 1783. Stala je ob rimskodobni cesti. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27993}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Izola|Anton Puščavnik]]{{efn|Navadno s krajevnim pridevkom »v Pristanišču«.}} |[[Izola]] |1818 |Stala je nad palačo Zanon. Po opisu Pavla Naldinija je bila, podobno kot okoliške zgradbe, zgrajena v gotskem slogu. Imela je en oltar. |{{sfn|Tomšič|1999|p=463}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč, Kočevje]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{Slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q141629737}} |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]] |[[Štalcerji]] |1950. |Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, prva omemba je bila že pred letom 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna. |<ref>{{RKD sklic|1-02810}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]] je bila zidana v baročnem slogu, stala je na mestnem trgu. Temeljni kamen je bil blagoslovljen leta 1622, s prekinitvami se je gradila do leta 1740 z izgradnjo zvonika. Leta 1945 je bila raketirana, po koncu vojne podrta. Ostala je le urejena kripta z novo posvečenim oltarjem. |<ref>{{RKD sklic|17640}}</ref> |- |{{slika d|Q141629774}} |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]]{{efn|Plavž je bil še pred pričetkom prve svetovne naselje skupaj z naseljema [[Murova]] in [[Stara Sava]] priključen [[Jesenice|Jesenicam]].}} |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|1-05360}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]]<br/>Bernardin |{{Hs|1806}}1806 |Cerkev je bila del [[minoritski samostan Bernardin|minoritskega samostana sv. Bernardina Sienskega]], ki ga je leta 1452 ustanovil sv. [[Janez Kapistran]]. Ohranjen je baročni zvonik ter kor v beneški gotiki z obokanim stropom. Ostanki cerkve so danes del hotelskega kompleksa Bernardin. |<ref>{{RKD sklic|1-07259}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Blaža, Stiška vas|Blaž]] |[[Stiška vas]] |{{neznano}} |Stala naj bi severovzhodno od vasi, drugih ostankov ni. |<ref>{{RKD sklic|17401}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Boštjana, Triban|Boštjan]] |[[Triban]] |{{neznano}} |Ohranjene ruševine, v njeni bližini je bilo najdenih več človeških kosti. |<ref>{{RKD sklic|1-01395}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Cecilije, Predloka|Cecilija]] |[[Predloka]] |1943 |Cerkev je imela pravokotno ladjo ter triosminski prezbiterij, na nekaterih zidovih so bili glagolski zapisi. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so zaraščene, a vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-03946}}</ref> |- |{{slika d|Q141636807|lokalna=Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png}} |[[stara cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]]<br/>Bežigrad |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev je bila leta 1934 prizidana [[#Krištof_Ljubljana|cerkvi sv. Krištofa]]. Leta 1958 je bila pred gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]] podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|novozgrajena]] v Bežigradu. |{{sfn|Lavrič|2012a|p=19}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]] |[[Ravnica, Nova Gorica]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04792}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]] |[[Komarna vas]] |1942 |Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ohranjene so ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija. |<ref>{{RKD sklic|1-02770}}</ref> |- |{{slika d|Q141637022}} |[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]] |[[Nemška Loka]] |{{hs|1945}}1945–1955 |Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, vidne so ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02076}}</ref> |- |{{slika d|Q141735464}} |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev je bila požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]] |[[Podlesje]]<br/>Verdrenška gora |1952–1955 |Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|2751}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Donata, Izola|Donat]] |[[Izola]] |{{hs|1770}}1770–1819 |Češčenje sv. Donata se v Izoli omenja že leta 1212. Romanska cerkev je stala pod gričem Segadiči na robu naravnega amfiteatra. Objekt je bil obnovljen leta 1452 in 1754, ko je bila tudi barokizirana. V franciscejskem katastru je označena, da je v ruševinah. Danes v njeni bližini stoji kapelica sv. Donata. |{{sfn|Tomšič|1999|p=464–465}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Duha, Banjšice|Duh]] |[[Banjšice]]<br/>Lužarji |{{neznano}} |Verjetno najstarejša cerkev na Banjški planoti, prvič se omenja leta 1507. S 17. stoletjem je bil patrocinij prenešen na [[cerkev sv. Duha, Trušnje|cerkev v Trušnjah]]. Ruševine cerkve so zelo poškodovali boji prve svetovne vojne. Zahodneje so tudi ostanki njej pripadajočega pokopališča. |<ref>{{RKD sklic|1-18105}}</ref> |- |{{Slika d|Q139844530}} |[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], je bila porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po sekularizaciji leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna]]<br/> |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot [[vaška straža|belogardistična]] postojanka, zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{Slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{slika d|Q141639476}} |[[cerkev sv. Duha, Slovenska Bistrica|Duh]] |[[Slovenska Bistrica]] |{{hs|1799-11}}november 1799 |Špitalska cerkev sv. Duha se omenja že v drugi polovici 15. stoletja in je stala na levem bregu Bistrice izven mestnega obzidja. Ob porušitvi leta 1799 je bila že sekularizirana in rabljena kot skladišče. |<ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev žalostne Matere Božje|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2218|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=8.10.2026|first=France|last=Stele}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Egidija, Devina|Egidij]] |[[Devina]] |{{neznano}} |Od srednjeveške cerkve so vidni ostanki meter visokega temeljnega oboda iz lomljenca, ki so bili odkriti leta 1969. |<ref>{{RKD sklic|1-06900}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje]]{{efn|Naselje je bilo opuščeno že leta 1937, ozemlje pa je bilo kasneje priključeno [[Stari Log, Kočevje|Staremu Logu]].}} |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Pred 2. svetovno vojno ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}<ref>{{RKD sklic|1-02772}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |{{hs|1850}}19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Elizabete, Izola|Elizabeta]] |[[Izola]]<br/>Skamal{{efn|Nekdanji zaselek v bližini Izole. Ležal je ob poti iz [[Gažon]]a v Sečoveljske soline.}} |{{hs|1847}}pred 1847 |Romanska enoladijska cerkev je bila posvečena Marijinemu obisku tete Elizabete. Leta 1700 jo je na svojem zemljišču postavil duhovnik Balsamino Manzioli. [[Chiaro Vascotti]] je leta 1847 od cerkve našel le še nekaj podpornih zidov, danes sledi ni več. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465}} |- |{{Slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{slika d|Q141637533|lokalna=Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg}} |[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]] |[[Golobinjek, Semič]]{{efn|Naselje Kukovo je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02754}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}}1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«. | |- |{{Slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |[[Volčanski Ruti]]<br/>Ježa |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Foske, Izola|Foska]] |[[Izola]] |{{hs|1847}}pred 1847 |Enoladijska cerkev renesančnega centra je stala ob poti iz Izole proti Pregavorju in [[Šared]]u. Prvič se omenja že leta 1537, leta 1646 je bila ponovno posvečena, a je po vizitacijskem dnevniku iz leta 1700 poškodovana. Leta 1757 je bila obnovljena, z letom 1847 pa je bila v ruševinah, ki so bile po drugi svetovni vojni odstranjene, na njenem mestu pa zgrajena počitniška hiša. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Frančiška Assiškega, Izola|Frančišek Assiški]] |[[Izola]] |1805 |Cerkev je pripadala izolskemu minoritskemu samostanu, ki je bil ustanovljen leta 1582. Cerkev je bila posvečena leta 1670, v skladu z redovimi načeli je imela pravokoten tloris in eno ladjo, glavni oltar je bil posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Po ukinitvi samostana leta 1787 je bil kompleks preurejen v vilo, kasneje sirotišnico, cerkev so porušili leta 1805. Bivalni del samostana je vkomponiran v današnji Dom upokojencev. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465–466}} |- |[[slika:kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska Reka.png|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska Reka|Frančišek Ksaverij]] |[[Kočevska Reka]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Imela je leseno dvokapno streho z neogotskim stolpičem. |<ref>{{RKD sklic|1-02781}}</ref> |- |{{slika d|Q105641981}} |[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]] |[[Planina, Semič]]<br/>[[Mirna gora]] |1942 |Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02102}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Zaderc|Frančišek Ksaverij]] |[[Zaderc]]{{efn|Danes del naselja [[Brezovica pri Predgradu]].}} |{{hs|1942}}1939–1945 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz 18. stoletja je imela zidano lopo ter tristrano zaključen prezbiterij. Tekom druge svetovne vojne je bila požgana, ohranjen je temeljni obod objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02816}}</ref> |- |[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]] |[[Podstene, Kočevje]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]] |[[Škabrijel]]<br/>Ravnica |{{hs|1782}}po 1782 |Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah. |<ref>{{RKD sklic|1-03969}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]] |[[Gonjače]] |{{neznano}} |Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Helene, Koštabona|Helena]] |[[Koštabona]] |{{neznano}} |Cerkev je stala ob stari cesti Koštabona–Šmarje, na nekdanjem gradišču, ki je bilo kasneje spremenjeno v grad. Ob njej je bilo najdenih nekaj grobišč. V ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01406}}</ref> |- |{{slika d|Q141641296}} |[[cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Ormož|Ignacij Lojolski]] |[[Ormož]] |{{hs|1798}}po 1798 |Cerkev je pripadala [[frančiškanski samostan Ormož|frančiškanskemu samostanu Ormož]], ki je bil dokončan leta 1504 (temeljni kamen 1495). Leta 1624 je kompleks vključno s trgom pogorel, a je bil obnovljen. Leta 1786 je bil ukinjen z jožefinskimi reformami, 1798 pa prodan za 2000 zlatnikov. Cerkev je bila velika, triladijska, notranja oprema pa se je porazdelila med druge cerkve, tudi v Varaždin. Samostanski kompleks je ležal na območju današnje Žigrove ulice. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1505|title=Frančiškanska cerkev|accessdate=8. 10. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- |{{slika d|Q141639204}} |[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]] |[[Slovenska Bistrica]] |{{hs|1942-11-20}}20. november 1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele. |<!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--> |- |{{Slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, je bila pravilno orientirana, imela je pravokotno ladjo s petosminskim prezbiterijem ter zvončnico. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042919}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{Slika d|Q140065523}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]]<br/>Kumrov vrh{{efn|name=kumrova|Naselje Kumrova vas je bilo večkrat požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Svetli Potok]].}} |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Izidorja, Renče|Izidor]] |[[Renče]]<br/>Mandrija |{{neznano}} |Cerkev, od katere so ohranjene ruševine, je stala na Mandriji (Dolgem brdu). V bližini je stala rezidenca renških grofov. |<ref>{{RKD sklic|1-21229}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]] |[[Banjšice]]<br/>Krvavec |{{hs|1782}}po 1782 |Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Stala je vzhodno od zaselka Kuščarji. V okolici je bilo najdenih nekaj starejših grobišč. Ohranjenih nekaj ruševin. |{{sfn|Höfler|2016|p=55}}<ref>{{RKD sklic|1-18106}}</ref> |- |{{Slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]] |[[Grgar]] |{{hs|1782}} po 1782 |Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]] |[[Koprivnik, Kočevje]] |1955 |Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa so bile leta 1955 odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-01908}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] |{{neznano}} |Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja. |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]] |[[Prapetno Brdo]] |{{hs|1782}} {{c.|1782–1785}}{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}} |Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin]] |{{hs|1779}}po 1779 |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena je bila 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{Slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|Janez in Pavel]] |[[Ravne, Ajdovščina]] |{{hs|1650}}{{c.|1650}} |Cerkev je stala ob trasi rimskodobne ceste severozahodno od zaselka Ušaji. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, zadnjič leta 1650. Imela je pokopališče. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-12165}}</ref> |- |[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1820 |Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=2012b|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |{{Slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Gradnje|Janez Krstnik]] |[[Gradnje, Sežana]] |{{neznano}} |Vidne ruševine. Patrocinij domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-17851}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Nova Cerkev|Janez Krstnik]] |[[Nova Cerkev]]<br/>Vine |10. julij 1787 |Podružnična cerkev župnije Nova Cerkev se omenja v vizitacijskem dnevniku iz leta 1544. Z jožefinskimi reformami je bila desakralizirana, porušena, oprema je bila premeščena, ostanki pa so postali kamnolom. Danes je viden temeljni obod z nekaterimi kontraforji. Na njeni lokaciji od leta 2017 stoji križ s kapelico. |<ref>{{RKD sklic|1-31171}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Dolnja Vrtojba|Janez Krstnik]] |[[Dolnja Vrtojba]]{{efn|name="dolnja vrtojba"}} |{{hs|1915}}1915–1918 |Cerkev je stala na Ulici 9. septembra 92. Posvečena je bila 19. oktobra 1873. Bila je pravilno orientirana, imela je 19 m visok oglejski zvonik, okrog nje je stalo pokopališče. Ladja je merila {{bp|15,60×11,25 m}}. Nad vhodom je bil kor, cerkev pa je imela tudi krstni kamen. Cerkev je porušilo italijansko topniško obstreljevanje tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM">{{navedi splet|url=https://www.kstm-sempeter-vrtojba.si/cerkve|title=Cerkve v Šempetru in Vrtojbi|publisher=Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Šempeter -Vrtojba|year=2023|access-date=14.10.2026}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Zagrajec|Janez Krstnik]] |[[Zagrajec]] |{{hs|1821}}pred 1821 |Cerkev je po ljudskem izročilu stala na nekdanjem gradišču Brith na mestu srednjeveškega dvora, ki je bil porušen po turških vpadih. Cerkvi naj bi pripadalo pokopališče. |{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]]{{efn|Danes je skupaj s Spodnjo Muto del naselja [[Muta]].}} |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev je stala na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]] v takratni Spodnji Muti. Cerkev je bila porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |<!--prve cerkve v sloveniji {{sfn|Höfler|2016|p=71}}--> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Žička kartuzija]]{{efn|Samostan je poimenovan po naselju [[Žiče]], danes pa leži na območju naselja [[Spodnje Slemene]].}} |{{neznano}} |V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho. | |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] |{{neznano}} |Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]. |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] |{{neznano}} |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina]] |{{neznano}} |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto]]<br/>[[Trdinov vrh]] |{{neznano}} |Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemono|Jernej]] |[[Gornji Zemon]]<br/>Mežnarija |{{neznano}} |Ohranjene ruševine podružnične cerkve sv. Jerneja, ki jo je nadomestila [[cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemon|novejša cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27994}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jerneja, Izola|Jernej]] |[[Izola]] |1818 |Cerkev je stala na mestnih vratih, ki so vodila v pristanišče (danes obok na naslovu Veliki trg 8). Prvič je omenjena leta 1477, ko je bila naročena obnova fresk na fasadi in gre za edini znan primer zunanje poslikave za cerkve na mestnih vratih na obali. Porušena leta 1818 z odstranjevanjem izolskega obzidja. |{{sfn|Tomšič|1999|p=466–467}} |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]]<br/>[[Kum]] |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku.png|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- |[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]] |[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Ajdovščina, Ljubljana|Ajdoviščina]] |1895 |Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]]. | |- |[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]] |[[Preža]] |{{hs|1950}}1950. |Cerkev je bila zgrajena {{c.|1637}}. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana. |<ref>{{RKD sklic|1-02797}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Semič]]{{efn|Naselje Ribnik je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Komarna vas]].}} |1942 |Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Gorenja Vrtojba|Jožef]] |[[Gorenja Vrtojba]]{{efn|Danes skupaj z [[Dolenja Vrtojba|Dolenjo Vrtojbo]] združena v naselje [[Vrtojba]].}} |1937 |Cerkev se prvič omenja leta 1651. Leta 1870 je bila zaradi medvaških tekmovanj obnovljena, takrat je merila {{brez preloma|17,20×11,10 m}}, zvonik je bil visok 26,10&nbsp;m. Leta 1873 je dobila orgle. Tekom prve svetovne vojne je bila močno poškodovana, vendar so jo zasilno popravili in nekaj časa izmenično maševali z Dolenjo Vrtojbo vse do posvetitve [[cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|cerkve sv. Srca Jezusovega]] leta 1925, ki stoji nasproti lokaciji cerkve sv. Jožefa. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]] |[[Batuje]] |1726 |Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]]. |<ref>{{RKD sklic|1-04952}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Jurija, Dvor pri Žužemberku|Jurij]] |[[Dvor pri Žužemberku]] |{{hs|1945}}po drugi svetovni vojni |Cerkev se prvič omenja leta 1526. Imela je pravokotno ladjo ter tristrano zaključen prezbiterij, strop je bil sprva raven, nato pa je bil obokan. Oltar je bil datiran v prvo polovico 19. stoletja. Cerkev je bila med drugo svetovno vojno poškodovana, po njej pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|2836}}</ref><!--preveri dodatne vire, ko bo server ponovno vzpostavljen--><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/474|title=P. cerkev sv. Jurija (ni ohranjena)|accessdate=14.10.2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |[[Kneža]]<br/>Ilovica |1762 |Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |[[Koper]]<br/>Brol |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- |[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]] |[[Stara Loka]] |1864 |Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817. |{{sfn|Cene|1954|p=115}} |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] |{{hs|1951-09-27}}27. september 1951 |Zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]] je bila cerkev oz. njen zvonik razstreljen. Na novi lokaciji je bila leta 1976 zgrajena podružnična [[cerkev sv. Jožefa, Škale|cerkev sv. Jožefa]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jurija, Vremski Britof|Jurij]] |[[Vremski Britof]] | |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1660–1690. Ostanki so v obliki kamnite groblje. |<ref>{{RKD sklic|1-07327}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jurija, Žeje|Jurij]] |[[Žeje]] |1762 |Cerkev je stala na hribu Trobnik ob stari cestni povezavi, prvič se omenja leta 1300. Opuščena leta 1762 po dekretu tržaškega škofa. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-28015}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Kancijana, Ostrožno Brdo|Kancijan]] |[[Ostrožno Brdo]] |{{neznano}} |Cerkev je ležala ob stari cestni povezavi, v bližini njenih arheoloških ostankov so bila najdena staroslovanska grobišča. |<ref>{{RKD sklic|1-27995}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica]] | |Vidne so ruševine poznogotske enoladijske cerkve iz 16. stoletja. Na okenskem oboku je vklesana letnica 1616. |<ref>{{RKD sklic|1-09251}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]] |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]] |[[Maribor]]<br/>[[Melje]] |1844 |Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Katarine, Padna|Katarina]] |[[Padna]] |{{neznano}} |Viden je temeljni obod srednjeveške kapele{{efn|name=klasifikacija}} in nekateri kamnoseški elementi. V njeni bližini je bila postavljena manjša kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-27783}}</ref> |- |[[Slika:File:Plesivica Zuzemberk Slovenia - church 1.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Plešivica|Katarina]] |[[Plešivica]] |1943 |Gotska cerkev, prvič omenjena leta 1526, stoji na vrhu istoimenskega hriba. Arhitektonsko združuje elemente sredozemske in celinske cerkvene arhitekture, v notranjosti pa so bile freske hrvaške izdelave iz 1. polovice 16. stoletja. Leta 1943 so jo požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|8670}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Prem|Katarina]] |[[Prem]] |{{neznano}} |Podružnična cerkev iz 17. stoletja je stala ob nekdanji cesti na vrhu hriba Sveta Katarina JZ od naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-27996}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |{{hs|1945}}1941–1945 |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Škrbina|Katarina]] |[[Škrbina, Komen]] |{{neznano}} |Romanska cerkev je stala na zahodnem robu nekdanjega gradišča na hribu Lipovnik (530&nbsp;mm). Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido. Južni in zahodni del je obdan s kamnitim nasipom. V vizitacijskih dnevnikih se omenja v letih 1650–1750. |<ref>{{RKD sklic|7318}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]] |[[Gojače]] |{{Hs|1766}}pred 1766 |Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče. |<ref>{{RKD sklic|1-04955}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |{{Slika d|Q140051735}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]]{{efn|Danes del [[Borovec pri Kočevski Reki|Borovca pri Kočevski reki]].}} |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja. Za zgodnji in visoki srednji vek (tekom formiranja prvotnih pražupnij) pa je za nekatera območja današnje Slovenije značilno sinonimno poimenovanje sakralne arhitekture, zato nadaljno razločevanje ni mogoče.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje|Kristusove rane]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |1944 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]{{anchor|Krištof_Ljubljana}} |[[Ljubljana]]<br/>Bežigrad |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so leta 1934 prizidali Plečnikovo [[stara cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Objekt je bil porušen v letih 1957–1958 pred gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]]. |{{sfn|Lavrič|2012a|p=19}} |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-02740}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]] |[[Gradec, Črnomelj]]{{efn|Naselje Gradec je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje nekdanjega naselja je bilo kasneje priključeno [[Rožič Vrh]]u.}} |1942 |Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 pred izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Križ pri Komendi|Križ]] |[[Križ pri Komendi]]<br/>Gaušek |1835 |Cerkev, morda kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zadnjič sezidana leta 1717. 1835 je pogorela zaradi udara strele, ohranjene so ruševine, ki so sicer preraščene. Po navedbah [[France Stele|Franceta Steleta]] je bil objekt ponovno pozidan po protireformaciji in kot drugi patrocinij navaja tudi sv. Pavla. |<ref>{{RKD sklic|1-15221}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Vodmat]] |1997 |Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena. |{{sfn|Zavrl|2025|p=65}} |- |{{Slika d|Q140187591}} |[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]] |[[Škrilj, Kočevje]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.|1953–1954}}. Okrog nje je bilo manjše pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-02805}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Kunigunde, Maribor|Kunigunda]] |[[Pekre]] |{{neznano}} |Cerkev je bila zgrajena med letoma 1545 in 1629. Ukinile so jo jožefinske reforme, v 19. stoletju je bila odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|6405}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937. |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]] |[[Gotenica]] |1945 |Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|2757}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]] |[[Solkan]] |1782 |Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]] |[[Šmartno]] |{{neznano}} |Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]] |[[Bate]]<br/>Sveto |1772 |Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04750}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Beka pri Ocizli|Lovrenc]] |[[Beka pri Ocizli]]<br/>Lorencon |{{neznano}} |Gotska cerkev je stala poleg gradu Vinchimberch. Imela je pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Širše arheološko najdišče je bilo močno poškodovano tekom prve svetovne vojne, a ruševine temeljnega oboda so vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-09163}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |[[Bovec]]<br/>Dvor |čas jožefinskih reform |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Kirche von Brestovica 7.6.1917. (BildID 15596349).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|Lovrenc]] |[[Brestovica pri Komnu]] |1917 |Srednjeveška podružnična cerkev s pripadajočim pokopališčem je bila vključno s preostankom naselja porušena tekom bojev prve svetovne vojne. Leta 1927 jo je nadomestila vzhodneje novozgrajena [[cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27889}}</ref> |- | |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|Lovrenc]] |[[Bukovica, Renče - Vogrsko]] |{{hs|1915}}1915–1918 |Cerkev je stala na ledini Britof na mestu starorimske naselbine ''Ad Furnulos''. Omenjena je leta 1523 v popisu cerkva. Porušena je bila med boji soške fronte tekom prve svetovne vojne, leta 1935 jo je nadomestila [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|nova cerkev z istim patrocinijem]] v centru vasi. |<ref>{{RKD sklic|4746}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]] |[[Zakraj, Tolmin]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18087}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] |februar 1942 |Baročno župnijsko cerkev, ki je stala na severu vasi, so februarja 1942 minirale nemške sile. Ruševine so bile leta 1993 očiščene in prezentirane. Staro cerkev je leta 1967 nadomestila [[cerkev sv. Lucije, Dražgoše|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-21194}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lucije, Zabavlje|Lucija]] |[[Zabavlje]] |{{neznano}} |Vidne ruševine cerkve stojijo na zahodnem robu vasi. Cerkvi je nekoč pripadalo danes opuščeno pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-01533}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[stara cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica]] |{{hs|1943-11-24}}24. november 1943 |Cerkev je bila zgrajena leta 1671, stala je v sredi vasi. 11. novembra 1943 je bila požgana med partizanskim napadom, ruševine niso bile odstranjene do leta 1960. Leta 1992 jo je nadomestila novozgrajena [[cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo|cerkev z istim patrocinijem]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|Marija Magdalena]] |[[Bezovica]]<br/>Murišče |{{neznano}} |Patrocinij je domneven. Srednjeveška podružnična cerkev kubedske župnije je stala na Murišču ob izviru reke Rižane na območju nekdanjega naselja. Prvič je omenjena leta 1341. Po letu 1579 jo je nadomestila [[cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=125}}<ref>{{RKD sklic|1-01347}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Cerknica|Marija Magdalena]] |[[Cerknica]]<br/>Marof |{{neznano}} |Ostanki cerkve so locirani v širše arheološko najdišče železnodobne naselbine. Cerkvi je pripadala tudi bližnja baročna [[pristava (zgradba)|pristava]], ki še stoji. |<ref>{{RKD sklic|1-10948}}</ref> |- |[[Slika:cerkev sv. Marije Magdalene, Govce, leta 1874 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Govce|Marija Magdalena]] |[[Govce]] |1964 |Cerkev se prvič omenja leta 1529 in je stala v središču vasi na mestu starejše cerkve, ki so jo požgali Turki med turškimi vpadi. Sprva je bila romanske zasnove z apsido, kasneje pa je bila barokizirana. Cerkev je bila opuščena skupaj z naseljem zaradi premogovniških dejavnosti [[premogovnik Laško|premogovnika Laško]]. Širše območje vasi je bilo sanirano leta 1991. |<ref>{{RKD sklic|1-30577}}</ref><!--https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4202204401.pdf--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Renče|Marija Magdalena]] |[[Renče]]<br/>Ozrenj |{{neznano}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1758. Ob njej je nekaj planih grobišč. Danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-21228}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18086}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |{{hs|1669}}pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |<!--prve cerkve na slovenskem {{sfn|Höfler|2016|p=105}}--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje]] |1951 |Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana in barokizirana, omenja jo tudi Valvasor. |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]. | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066486}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marine, Izola|Marina]] |[[Izola]] |1790 |Cerkev je stala znotraj obzidja pri vzhodnem vstopu v mesto in je nastala sočasno z njim v 15. stoletju. Imela je eno ladjo in en oltar. Leta 1790 je bila po dovoljenju [[Bonifacij de Ponte|Bonfacija de Ponteja]], koprskega škofa, podrta. |{{sfn|Tomšič|1999|p=470}} |- | |[[cerkev sv. Marjete, Gorjanci|Marjeta]]{{efn|Patrocinij se navaja tudi kot »Margareta«.}} |[[Gorjansko]] |{{neznano}} |Cerkvi je pripadalo pokopališče. Arheoloških ostankov ni, lokacija znotraj najdišča ožje ni določljiva. |<ref>{{RKD sklic|17700}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Marjete, Gotenica|Marjeta]] |[[Gotenica]] |1947 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na jugu vasi ob cesti proti Kočevski Reki. Zgrajena je bila v drugi polovici 18. stoletja, 1893 je bila šestkotnemu centralnemu tlorisu prizidana ladja. Porušena leta 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02756}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] |[[Kunšperk]]<br>Silovec |{{neznano}} |Ohranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-30445}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje]] |{{hs|1955}}po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]] |[[Tanči Vrh]]{{efn|Naselje Tanči Vrh je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje naselja je bilo kasneje priključeno naselju [[Hrib pri Koprivniku]].}} |1942 |Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02811}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Marka, Dol pri Hrastovljah|Marko]] |[[Dol pri Hrastovljah]] |{{neznano}} |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je nekoč služila kot pokopališka kapela, danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01361}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marka, Koper (stara cerkev)|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |[[Koper]]<br/>Markovec |{{neznano}} |Cerkev je stala pri vrhu Markovca na tumulu ob železnodobnem gradišču. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marka, Vrtojba|Marko]] |[[Vrtojba]] |{{neznano}} |Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1782. Po cerkvi se imenuje mikrotoponim »sv. Marko«. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |{{Slika d|Q140042762}} |[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |{{sfn|Höfler|2016|p=108}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1494 |Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]. |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |{{hs|Tolmin}}[[grad Tolmin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}<!--{{sfn|Höfler|2016|p=152}}--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]]{{efn|Naselje Topličice je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje naselja je bilo pozneje priključeno naselju [[Sredgora]].}} |1942 |Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |{{hs|1825}}prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]] |[[Žiri]] |1925 |Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. |<ref>{{RKD sklic|1-30892}}</ref>{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[cerkev Matere Božje, Šempas|Mati Božja]] |[[Šempas]]<br/>Cirje, Srednji hrib |{{neznano}} |Cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1782. Tekom jožefinskih reform je bila opuščena in porušena. |<ref>{{RKD sklic|21224}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=71}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]] |[[Dolnje Cerovo]] |{{neznano}} |Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=61}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |[[Ptuj]] |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |<!--prve cerkve na slovenskem {{sfn|Höfler|2016|p=86}}--> |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]] |[[Gornja Topla Reber]]{{efn|name=gornja_reber|Gornja Topla Reber je bila požgana 14. avgusta 1942, po vojni pa ni bila obnovljena. Leta 1955 je bila z [[Spodnja Topla Reber|Spodnjo Toplo Reberjo]] združena v naselje [[Topla Reber]].}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.|1800}}. Leta 1942 je bila požgana. |<ref>{{RKD sklic|1-02755}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-01646}}</ref> |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Gutenwerth]]{{efn|Danes območje nekdanjega naselja Gutenwerth pripada naselju [[Drama, Šentjernej|Drama]].}} |{{hs|1250}}13. stoletje |Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-31099}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]. |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Navedi splet |url=http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |archive-date=2016-02-14 |url-status=bot: unknown}}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Mihaela, Kazlje|Mihael]] |[[Kazlje]]<br/>Jerišev greben |{{neznano}} |Ohranjene ruševine cerkve, ki je bila zgrajena na vencu železnodobnega gradišča. Posvečena je bila leta 1634. |<ref>{{RKD sklic|1-07320}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]]{{efn|Po konstitucijah samostana je moral biti oltar posvečen (nadangelu) sv. Mihaelu za priprošnjištvo Materi Božji kot njenemu Božjemu oznanjevalcu ter za izpolnitev naročila ustanovitelja samostana, Mihaela Hillerja. Tedanji ljubljanski škof [[Oton Friderik Buchheim]] je odredil tudi izdelavo ločenega oltarja, posvečenega Mariji Božji Materi, zato je bil oltar sv. Mihaela postavljen na evangelijsko stran.}} |[[Ljubljana]]<br/>Center |1895 |Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref>{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]] |[[Maribor]] |{{hs|1621}}{{c.|1621}} |Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]] |[[Stare Žage]] |po 1942 |Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02143}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]] |[[Maribor]]<br/>Lebar{{efn|Danes je to območje [[Koroška Vrata]]Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}} |{{hs|1522}}1522–1542 |Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nedelje, Korte|Nedelja]]{{anchor|sv. Nedelja}} |[[Korte]]<br/>Medoši |{{neznano}} |Jugozahodno od zaselka Medoši so oranjene ruševine romanske cerkve istrske arhitekture z apsido iz 13. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-07205}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Breznica|Nikolaj]] |[[Breznica]] |{{neznano}} |Arheološko raziskana, na površju ni ostankov. |<ref>{{RKD sklic|1-05309}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a je bil v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. Vhod je bil skozi zvonik. Cerkev je obkrožalo pokopališče, ki je bilo odstranjeno skupaj s cerkvijo. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Orehek|Nikolaj]] |[[Orehek, Postojna]] |{{neznano}} |Cerkev je romanske arhitekture, morda je imela pripadajoč samostan ter obzidje. Stala je ob nekdanji cesti proti Prestranku jugovzhodno od Orehka. Arheološki ostanki so bili odkriti leta 1983. |<ref>{{RKD sklic|1-28017}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]] |[[Ponikve, Tolmin]] |{{unknown}} |Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Opuščena in podrta tekom jožefinskih reform, ohranjen je tloris in cerkvena ograda. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-19020}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Sveto|Nikolaj]] |[[Sveto, Komen]] |{{neznano}} |Cerkev je stala severno od naselja na Vrhu sv. Miklavža (350&nbsp;mm) poleg nekdanjega gradišča Martinišče, enega največjih na Krasu. Ohranjena je legenda o zlatem kelihu, ki je bil najden na mestu cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-00716}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]]{{efn|Območje nekdanjega naselja Zasavje danes pripada naselju [[Krška vas, Brežice|Krška vas]].}} |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |{{slika d|Q67193981}} |[[cerkev sv. Onofrija Velikega, Sečovlje|Onofrij Veliki]] |[[Sečovlje]]<br/>Krog |{{hs|1947-11-11}}11. november 1947 |Cerkev je pripadala benediktinskemu samostanu, ustanovljenemu leta 1860. Imela je pravokoten tloris in orientacijo proti zahodu. Z izgonom samostana leta 1947 je bila cerkev preurejena v skladišče, danes je samostanski kompleks v delnih ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-24333}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Otona, Vrtojba|Oton]] |[[Vrtojba]]<br/>Sv. Oto |1784 |Majhna cerkev iz kamna in strehe s korci je imela en oltar, nad vhodom zvončnico ter vidno ostrešje. Oltar je bil majhen, brez podesta, a oltarna slika je bila lepa. [[Proščenje]] se je praznovalo na ponedeljek pred [[binkošti]]. Pri njej je delovala bratovščina. Leta 1784 je bila porušena tekom jožefinskih reform. Ruševine so bile po drugi svetovni vojni odstranjene, leta 1980 pa je bil na njenem mestu postavljen spomenik NOB. |{{sfn|Höfler|2016|p=96}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1945 |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481188}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{Slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Pavla, Dolnja Vrtojba|Pavel]] |[[Dolnja Vrtojba]]{{efn|name="dolnja vrtojba"|Danes je skupaj z nekdanjo [[Gornja Vrtojba|Gornjo Vrtojbo]] združena v naselje [[Vrtojba]].}} |{{hs|1916}}1915–1918 |Podružnična cerkev je stala ob trasi današnje zahodne vrtojbske obvoznice. V vizitacijskih dnevnikih se omenja med leti 1570 in 1668. Leta 1593 je imela neposvečen oltar brez oltarne slike, nad vhodom je bila zvončnica. [[Proščenje]] je potekalo na prvo nedeljo po veliki noči, poleg tega pa se je maševalo še na praznik sv. Pavla in nekajkrat letno. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne, po drugi svetovni vojni je na njenem mestu bil postavljen križ, ki danes ne stoji več. |<ref>{{RKD sklic|1-20117}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |{{hs|1759}}po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Pelagija, Izola|Pelagij]] |[[Izola]] |{{hs|1804}}pred 1804 |Cerkev je stala vzhodno od [[cerkev Loretske Matere Božje, Izole|cerkve Loretske Matere Božje]] ob današnji magistralni cesti Izola–Piran. Verjetno je nastala v 17. stoletju, v 18. je bila v oskrbi bratovščine bičarjev. Imela je eno ladjo in prenosljiv oltar. Leta 1804 je označena kot »v ruševinah«. |{{sfn|Tomšič|1999|p=471}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]] |[[Brezovo Brdo]] |{{neznano}} |Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest. |<ref>{{RKD sklic|1-03956}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Petra, Izola, 1905 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Izola|Peter]] |[[Izola]] |1978 |Cerkev se prvič omenja leta 1175, med leti 1213 in 1330 pa je tu deloval tudi benediktinski samostan, ki je bil kasneje v ruševinah, a so tod do 1819 delovali eremiti. Cerkev je bila obnovljena leta 1624 (ko je bila barokizirana) in 1954. Imela je tri oltarje ter neogotsko fasado, ampak baročno zasnovo. Cerkev so podrli zaradi gradnje tovarne [[Delamaris]]. |{{sfn|Tomšič|1999|p=471–472}} |- | |[[stara cerkev sv. Petra, Obrh pri Dragatušu|Peter]] |[[Obrh pri Dragatušu]] |1780 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, stala je {{c.|800&nbsp;m}} izven vasi. Leta 1780 je bila podrta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Petra, Zapudlje|nova cerkev v Zapudljah]] z istim patrocinijem. Na lokaciji je danes manjši oltar ter kamni, ki naj bi ponazarjali temeljni obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|30523}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |Stala je blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Sečovlje|Peter]] |[[Sečovlje]] |{{neznano}} |Cerkev je stala na območju današnje pristajalne steze [[letališče Portorož|letališča Portorož]]. Merila je približno 12×7&nbsp;m. Objekt je vrisan na nekaj zemljevidih, omenil ga je tudi koprski škof [[Paolo Naldini]], po cerkvi se je ohranil tudi lokalni toponim. |<ref>{{RKD sklic|30453}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066650}} |[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]]{{efn|Srednja Bukova Gora je bila avgusta 1942 požgana. Leta 1955 je bila skupaj z Zgornjo in Spodnjo Bukovo Goro združena v naselje [[Bukova Gora]].}} |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan]] |1945 |Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov. |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]] |[[Gornja Topla Reber]]<br/>Kočevska gora{{efn|name=gornja_reber}} |{{hs|1945-04-13}}13. april 1945 |Cerkev, ki je stala na vrhu Kočevske gore (tudi Sv. Peter; 888&nbsp;m) se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani obokan prezbiterij ter raven lesen strop. Zvonik je stal na jugu ladje in je imel neogotsko ostrešje. |<ref>{{RKD sklic|1-02822}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2011|p=152–154}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] |{{hs|1942-08-01}}avgust 1942 |Baročna cerkev iz 17. stoletja je imela kasetiran strop, pred vhodom je stala lopa. Oltarna slika je bila iz leta 1624, na oltarju je navedena letnica 1730, prenovljen je bil tudi v 19. stoletju. Požgana je bila avgusta 1942 tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02315}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Šentviška Gora|Peter in Pavel]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1755}}{{c.|1755}} |Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjana je v vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1755. |{{sfn|Höfler|2016|p=48}}<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]] |[[Topli Vrh, Semič]]{{efn|Topli Vrh je bil avgusta 1942 požgan in po vojni nikoli obnovljen. Območje Toplega Vrha je bilo kasneje priključeno naselju [[Črmošnjice]].}} |{{hs|1945}}{{c.|1945}} |Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02812}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]]{{efn|name=kumrova}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}<ref>{{RKD sklic|1-02775}}</ref> |- |[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]] |[[Mozelj]] |1954 |Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02789}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]] |[[Brestje]] |1782 |Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju. |<ref>{{RKD sklic|1-24092}}</ref><ref>{{RKD sklic|1-29039}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q140066532}} |[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]] |[[Grgar]], morda [[Kromberk]] |{{hs|1750}}1750–1782 |V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Vogrsko|Primož in Felicijan]] |[[Vogrsko]] |{{hs|1782}}{{c.|1782}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih popisih omenja v letih 1570–1782. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-21359}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža, Podsabotin|Primož]] |[[Podsabotin]]<br/>Podsenica |{{hs|1668}}po 1668 |Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. Ruševine vidne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Roka, Izola|Rok]] |[[Izola]] |1816 |Cerkev je stala na današnjem naslovu Trg republike 3. Cerkev je bila postavljena v 16. stoletju (prva omemba 1580) po epidemiji kuge za pripročilo pred kugo, tedaj pa je stala izven obzidja. Imela je eno ladjo, en glavni oltar ter več prenosljivih. Do leta 1780 je bila v razvalinah, material so uporabljali za druge cerkve, dokončno je bila odstranjena leta 1816. |{{sfn|Tomšič|1999|p=472}} |- | |[[kapela sv. Roka, Mlaka pri Kočevski Reki|Rok]] |[[Mlaka pri Kočevski Reki]] |{{hs|1953}}1953 ali 1954 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila sezidana leta 1896 na mestu v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] porušene kapele. Arhitektonsko je bila podobna župnijski cerkvi, streha je bila krita s skodlami. |<ref>{{RKD sklic|2787}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine. |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{Slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]] |[[Solkan]] |1955 |Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1786 |Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]] |[[Kozana]] |{{neznano}} |Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Sebastijana, Vrtojba|Sebastijan]] |[[Vrtojba]] |{{neznano}} |Leta 1570 je imela patrocinij Matere Božje, sv. Roka in sv. Sebastijana, bila je v lasti bratovščine. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Simona, Izola|Simon]]{{anchor|Simon, Simonov zaliv}} |[[Izola]]<br/>[[Simonov zaliv]] |1816 |Cerkev je stala na rtu [[Simonov zaliv|Simonovega zaliva]]. Prvič je omenjena leta 1525, 1622 je bila obnovljena, leta 1770 je bila spet v slabem stanju. Med leti 1784 in 1805 je cerkev morda nosila patrocinij sv. Nikolaja. [[Chiaro Vascotti]] leta 1847 o cerkvi ni našel več sledi. |{{sfn|Tomšič|1999|p=473}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Fijeroga|Štefan]] |[[Fijeroga]] |{{neznano}} |Romanska cerkev iz 12. ali 13. stoletja je imela skrito polkrožno apsido in je tako primerljiva [[#sv. Nedelja|cerkvi sv. Nedelje v Kortah]]. Merila je približno 13×5&nbsp;m. Cerkev je bila spremenjena v skedenj, ki je kasneje pogorel in ni bil obnovljen. Ohranjeni dve steni ter apsida, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-16490}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Krkavče|Štefan]] |[[Krkavče]] |{{neznano}} |Cerkev je stala pod hribom Dovin, v njeni bližini je bilo odkritih več grobov. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-07204}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Račice|Štefan]] |[[Račice]] | |Cerkev je datirana v 17. stoletje. Morda je pripadala danes izginulemu naselju Kameno Brdo. Vidne so ruševine, ki so bile močno poškodovane v bombardiranju med drugo svetovno vojno. |<ref>{{RKD sklic|1-27985}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Teobalda, Šmarje pri Ajdovščini|Teobald]] |[[Šmarje pri Ajdovščini]] |1782 |Vidne so ruševine cerkve, ki se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1650–1782, ležijo na vrhu griča Sv. Tibot. |<ref>{{RKD sklic|1-04961}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{Slika d|Q140042998}} |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]] |[[Kojsko]] |1764 |Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=62}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Trojice, Morava|Trojica]] |[[Morava]] |1955 |Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}<ref>{{RKD sklic|1-02788}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]] |[[Ponikve, Semič]]{{efn|Ponikve so bile poleti 1942 požgane, po vojni pa naselje ni bilo obnovljeno. Izpraznjeno območje je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |po 1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1841 |Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]] |[[Podstenice]] |1950. |Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02795}}</ref> |- |{{Slika d|Q140043080}} |[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]] |[[Starološki Grič]]{{efn|Izpraznjena vas je pogorela že pred prvo svetovno vojno, območje vasi pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |{{hs|1914}}pred 1914 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA. |<ref>{{RKD sklic|1-18401}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |Uršula |Anhovo{{efn|Domnevna lokacija.}} |{{neznano}} |Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=56}} |- |{{Slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]] |[[Dolnja Briga]] |{{hs|1954}}{{c.|1954}} |Pokopališka cerkev je stala na robu vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-01648}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica]]<br/>[[Sabotin]] |1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena je z jožefinskimi reformami leta 1782, močno je bila poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje.png|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]]{{anchor|valentin_zajčjepolje}} |[[Zajčje Polje]] |1947 |Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[#andrej_zajčjepolje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena je bila leta 1947. |<ref name="zajčje_polje" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |{{hs|1880}}konec 19. stoletja |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]] |[[Solkan]]<br/>Ščedne |{{neznano}} |Cerkev iz 13. stoletja je omenjena v več popisih in urbarjih. Objekt oz. lega objekta je bila med boji prve svetovne vojne močno poškodovana.<!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --> |<ref>{{RKD sklic|1-21220}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]] |[[Dolnja Topla Reber]]{{efn|Dolnja Topla Reber je bila požgana 19. avgusta 1942, po vojni pa ni bila obnovljena. Leta 1955 je bila z [[Gornja Topla Reber|Gornjo Toplo Reberjo]] združena v naselje [[Topla Reber]].}} |1968 |Cerkev je bila zgrajena {{c.|1700}}. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, leta 1968 so bile odstranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02570}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh|Volbenk]] |[[Veliki Vinji vrh]] (danes Orešje) |po 1815 |Cerkev je stala severno od [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|cerkve sv. Jožefa]]. O njej ni danes nobenega sledu več, omenja se leta 1581, 1667, 1677 in 1689. Že prej je bila v slabem stanju, opuščena je bila po požaru leta 1815, kamenje porušene cerkve naj bi vsebovala cerkvena zidanica, danes hiša Orešje 15a. |<ref>{{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]] |[[Ptuj]] |1787 |Cerkev je bila leta 1380 sezidana na območju današnje Jadranske ulice 9 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, leta 1513 jo je blagoslovil salzburški knezoškof Leonhard. Leta 1787 je bila prodana, tedaj pa je bilo opuščeno tudi njej pripadajoče nekatoliško pokopališče. |<!--predlog, glej pogovorno stran--> |- | |[[kapela Žalostne Matere Božje, Borovec pri Kočevski Reki|Žalostna Mati Božja]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{hs|1945}}po 1945 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila sezidana leta 1905 in porušena kmalu po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|12860}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]] |[[Zdihovo]] |1954 |Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, k njej je bil na jugu prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena je bila leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02819}}</ref> |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija}} !Opis !Vir |- |[[File:Pravoslavna cerkev krimskega korpusa, Strnišče 1921-1922.jpg|150px|brezokvira]] |Pravoslavna cerkev{{efn|Patrocinij cerkve je neznan.}} |[[Strnišče, Kidričevo]] |1921–1922 |Krimski kadetski korpus je zaradi [[ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] v Strnišče prispel decembra 1920 in se ustalili v taborišču, kjer so kmalu eno izmed barak preuredili v pravoslavno cerkev. Baraka je bila zaradi nestrinjanja z lastnikom zemljišča kmalu odstranjena, taboriščniki pa so maševali v okoliškem gozdu. Korpus se je z 20. oktobrom 1922 preselil v [[Bela Crkva|Belo Crkvo]]. |{{sfn|Pulko|2010|p=167}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Petra in Pavla, Rogaška Slatina 1925.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Rogaška Slatina|Peter in Pavel]] |[[Rogaška Slatina]] |1941 |Leta 1922 je bila v stavbi nekdanje polnilnice mineralne vode, ki je bila zgrajena leta 1904, urejena pravoslavna cerkev. Cerkev in polnilnico so podrli v prvih dneh [[aprilska vojna|aprilske vojne]]. |<!--https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/polnilnica-slatine-ki-se-je-prelevila-v-pravoslavno-kapelo/--> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija}} !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]]<br/>Govče |{{Hs|1600-01-20}}20. januar 1600 |Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600. |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja. |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == *{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}} * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} *{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi splet|url=https://www.kastelir.eu/media/uploads/files/h5yf7BemVtBDyVL.pdf|title=Kaštelir: seznam z opisi|publisher=Univerza v Mariboru, IRRIS|year=2020|location=Maribor|ref=Kaštelir}} *{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} *{{navedi revijo|url=https://sistory.si/media/legacy/publikacije/30001-31000/30419/Kronika_2012_1.pdf|title=Ljubljanska cerkev sv. Krištofa za Bežigradom|first=Ana|last=Lavrič|year=2012a|magazine=Kronika}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} *{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}} *{{navedi knjigo|last=Pulko|first=Radovan|chapter=Taborišče ruskih beguncev v Strnišču|title=Zbornik Občine Kidričevo|pages=158–173|editor-first=Nataša|editor-last=Kolar|year=2010|cobiss=65491713|isbn=978-961-269-299-5|url=https://www.kidricevo.si/wp-content/uploads/2012/03/images_zbornik_Zbornik_Kidricevo.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKDR7FS0|first=Daniela|last=Tomšič|year=1999|volume=9|magazine=Annales. Series historia et sociologia|title=Razvoj cerkvene arhitekture župnije Sv. Mavra v Izoli|pages=459–478|cobiss=269011|access-date=8.10.2026}} *{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] t3hpdbuib3dwk1jjcpzys0hmf5u9xhg 6767809 6767806 2026-10-20T15:29:09Z JoMK 240261 pp ref 6767809 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. <!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.</ref>--> == Seznam == === Zgodnjekrščanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija|Navedene letnice lahko navajajo leto zadnjega znanega obstoja, popolnega uničenja oz. odstranitve ali širše obdobje postopne opustitve objekta.}} !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q139943202}} |[[zgodnjekrščanska cerkev, Ajdna|Zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]] |[[Celeja]] |{{neznano}} |Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]] |[[Emona]] |{{neznano}} |Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[spodnja zgodnjekrščanska cerkev, Kučar|zgodnjekrščanska cerkev]]{{anchor|spodnja cerkev}} |[[Podzemelj]]<br/>Kučar |{{neznano}} |Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgornja zgodnjekrščanska cerkev, Kučar|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Podzemelj]]<br/>Kučar |{{neznano}} |Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s [[#spodnja cerkev|spodnjo cerkvijo]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgodnjekrščanska cerkev, Mihovo|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |{{hs|600}}konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana zgodnjekrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{Slika d|Q139944883}} |[[zgodnjekrščanska cerkev, Rifnik|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno je bila tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[zgodnjekrščanska cerkev, Velike Malence|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |zgodnjekrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007943}} |[[Spodnja zgodnjekrščanska cerkev, Vranje|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007952}} |[[Zgornja zgodnjekrščanska cerkev, Vranje|zgodnjekrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |} === Rimskokatoliške cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>izginotja/opustitve{{efn|name=terminologija}} !Opis !Viri |- |{{slika d|Q141625496}} |[[cerkev sv. Ahaca, Ilirska Bistrica|Ahac]] |[[Ilirska Bistrica]] |{{neznano}} |Ruševine cerkve iz 17. stoletja stojijo znotraj železnodobnega gradišča severno od vasi [[Jasen]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27990}}</ref> |- |{{Slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena je v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič je omenjena leta 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Leta 1942 je požgana med [[roška ofenziva|roško ofenzivo]]. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- |{{slika d|Q141625529}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev je stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a na nekdanjem gradišču. Morda je služila kot protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine njegovega vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |{{slika d|Q141628986}} |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje]]{{efn|Naselje Beli Kamen je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno vasi [[Stari Log]].}} |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev je segala v 17. stoletje, imela je tri oltarje iz 18. stoletja, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. V letih 1862 in 1894 je bila nestrokovno prenovljena. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja, prenovljena leta 1841, je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Ane, Tomačevica|Ana]] |[[Tomačevica]] |{{neznano}} |Cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1782. Med jožefinskimi reformami je bila zaprta in porušena. Morda jo je obkrožalo pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-15778}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Ane, Veliki Nerajec|Ana]] |[[Veliki Nerajec]] |1859 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, stala je nad jedrom vasi. Imela je zvon iz leta 1645. Leta 1859 je pogorela, nadomestila jo je novozgrajena [[kapela sv. Družine, Veliki Nerajec|kapela sv. Družine]]. |<ref>{{RKD sklic|30522}}</ref> |- |{{slika d|Q141629545}} |[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]] |[[Vimolj, Semič]]{{efn|Naselje Vimolj je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]].}} |1942 |Cerkev so skupaj s preostankom vasi tekom roške ofenzive leta 1942 požgale italijanske sile. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02815}}</ref> |- |{{Slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja pri Vratih, Izola|Andrej]]{{efn|S krajevnim pridevkom »pri Vratih«, da se razlikuje od kasnejše cerkve »na Trgu« z istim patrocinijem.}}{{anchor|Andrej na Vratih}} |[[Izola]] |1797 |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja in je. Cerkev je imela več oken in dva oltarja. Porušena je bila leta 1797 skupaj z mestnimi vrati in okoliškim obzidjem. |{{sfn|Likar|2010|p=287}}{{sfn|Tomšič|1999|p=462}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja na Trgu, Izola|Andrej]]{{efn|S krajevnim pridevkom »na Trgu«, da se razlikuje od njene cerkve predhodnice »na [Kopenskih] Vratih« z istim patrocinijem.}} |[[Izola]] |1926 |Cerkev je bila zaradi opustitve [[#Andrej na Vratih|cerkve sv. Andreja na Vratih]] na željo ribičev na novo sezidana leta 1802 na Velikem trgu (v pristanišču). Postavljena je bila v beneškem baročnem klasicizmu. Imela je eno pravokotno ladjo ter manjši prizidek. Leta 1926 je bila prodana občini ter zatem porušena, material pa je bil uporabljen za zidavo [[cerkev Karmelske Matere Božje, Malija|cerkve v Maliji]]. |{{sfn|Tomšič|1999|p=463}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje]] |{{Hs|1943-12-31}}1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim, obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]]<!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--> |[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]] |[[Podsabotin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|podsabotinsko cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]] |[[Prerigelj]]{{efn|Naselje Prerigelj je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Knežja Lipa]].}} |1945 |Po drugi svetovni vojni je bila podružnična cerkev porušena in predelana v gramoz za ceste, viden je temeljni obod. V cerkvi je bil hranjen kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]] |[[Šlovrenc]] |{{neznano}} |Omenjena je v popisu iz leta 1651, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]]{{anchor|andrej_zajčjepolje}} |[[Zajčje Polje]] |1741 |Cerkev šestkotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi, ki je bila porušena leta 1741. Na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa je s prizidavo ladje postala [[#valentin_zajčjepolje|cerkev sv. Valentina]], ki je bila podrta leta 1947. |<ref name="zajčje_polje">{{RKD sklic|2817}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- |{{slika d|Q141629638}} |[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. V 50. letih 20. stoletja je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]] |[[Krasno]] |{{neznano}} |Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje današnje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]]. | |- |{{slika d|Q141629719|lokalna=Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]]{{efn|Naselje Kukovo je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Rapljevo]].}} |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena kot hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- |{{Slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrušica|Anton Puščavnik]] |[[Hrušica, Ilirska Bistrica]] |{{hs|1783}}{{c.|1783}} |Cerkev se v vizitacijskih popisih omenja med leti 1689 in 1783. Stala je ob rimskodobni cesti. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27993}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Izola|Anton Puščavnik]]{{efn|Navadno s krajevnim pridevkom »v Pristanišču«.}} |[[Izola]] |1818 |Stala je nad palačo Zanon. Po opisu Pavla Naldinija je bila, podobno kot okoliške zgradbe, zgrajena v gotskem slogu. Imela je en oltar. |{{sfn|Tomšič|1999|p=463}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč, Kočevje]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{Slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q141629737}} |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]] |[[Štalcerji]] |1950. |Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, prva omemba je bila že pred letom 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna. |<ref>{{RKD sklic|1-02810}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]] je bila zidana v baročnem slogu, stala je na mestnem trgu. Temeljni kamen je bil blagoslovljen leta 1622, s prekinitvami se je gradila do leta 1740 z izgradnjo zvonika. Leta 1945 je bila raketirana, po koncu vojne podrta. Ostala je le urejena kripta z novo posvečenim oltarjem. |<ref>{{RKD sklic|17640}}</ref> |- |{{slika d|Q141629774}} |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]]{{efn|Plavž je bil še pred pričetkom prve svetovne naselje skupaj z naseljema [[Murova]] in [[Stara Sava]] priključen [[Jesenice|Jesenicam]].}} |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|1-05360}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]]<br/>Bernardin |{{Hs|1806}}1806 |Cerkev je bila del [[minoritski samostan Bernardin|minoritskega samostana sv. Bernardina Sienskega]], ki ga je leta 1452 ustanovil sv. [[Janez Kapistran]]. Ohranjen je baročni zvonik ter kor v beneški gotiki z obokanim stropom. Ostanki cerkve so danes del hotelskega kompleksa Bernardin. |<ref>{{RKD sklic|1-07259}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Blaža, Stiška vas|Blaž]] |[[Stiška vas]] |{{neznano}} |Stala naj bi severovzhodno od vasi, drugih ostankov ni. |<ref>{{RKD sklic|17401}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Boštjana, Triban|Boštjan]] |[[Triban]] |{{neznano}} |Ohranjene ruševine, v njeni bližini je bilo najdenih več človeških kosti. |<ref>{{RKD sklic|1-01395}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Cecilije, Predloka|Cecilija]] |[[Predloka]] |1943 |Cerkev je imela pravokotno ladjo ter triosminski prezbiterij, na nekaterih zidovih so bili glagolski zapisi. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so zaraščene, a vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-03946}}</ref> |- |{{slika d|Q141636807|lokalna=Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png}} |[[stara cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]]<br/>Bežigrad |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev je bila leta 1934 prizidana [[#Krištof_Ljubljana|cerkvi sv. Krištofa]]. Leta 1958 je bila pred gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]] podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|novozgrajena]] v Bežigradu. |{{sfn|Lavrič|2012a|p=19}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]] |[[Ravnica, Nova Gorica]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04792}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]] |[[Komarna vas]] |1942 |Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ohranjene so ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija. |<ref>{{RKD sklic|1-02770}}</ref> |- |{{slika d|Q141637022}} |[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]] |[[Nemška Loka]] |{{hs|1945}}1945–1955 |Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, vidne so ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02076}}</ref> |- |{{slika d|Q141735464}} |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev je bila požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]] |[[Podlesje]]<br/>Verdrenška gora |1952–1955 |Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|2751}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Donata, Izola|Donat]] |[[Izola]] |{{hs|1770}}1770–1819 |Češčenje sv. Donata se v Izoli omenja že leta 1212. Romanska cerkev je stala pod gričem Segadiči na robu naravnega amfiteatra. Objekt je bil obnovljen leta 1452 in 1754, ko je bila tudi barokizirana. V franciscejskem katastru je označena, da je v ruševinah. Danes v njeni bližini stoji kapelica sv. Donata. |{{sfn|Tomšič|1999|p=464–465}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Duha, Banjšice|Duh]] |[[Banjšice]]<br/>Lužarji |{{neznano}} |Verjetno najstarejša cerkev na Banjški planoti, prvič se omenja leta 1507. S 17. stoletjem je bil patrocinij prenešen na [[cerkev sv. Duha, Trušnje|cerkev v Trušnjah]]. Ruševine cerkve so zelo poškodovali boji prve svetovne vojne. Zahodneje so tudi ostanki njej pripadajočega pokopališča. |<ref>{{RKD sklic|1-18105}}</ref> |- |{{Slika d|Q139844530}} |[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], je bila porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po sekularizaciji leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna]]<br/> |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot [[vaška straža|belogardistična]] postojanka, zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{Slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{slika d|Q141639476}} |[[cerkev sv. Duha, Slovenska Bistrica|Duh]] |[[Slovenska Bistrica]] |{{hs|1799-11}}november 1799 |Špitalska cerkev sv. Duha se omenja že v drugi polovici 15. stoletja in je stala na levem bregu Bistrice izven mestnega obzidja. Ob porušitvi leta 1799 je bila že sekularizirana in rabljena kot skladišče. |<ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev žalostne Matere Božje|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2218|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=8.10.2026|first=France|last=Stele}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Egidija, Devina|Egidij]] |[[Devina]] |{{neznano}} |Od srednjeveške cerkve so vidni ostanki meter visokega temeljnega oboda iz lomljenca, ki so bili odkriti leta 1969. |<ref>{{RKD sklic|1-06900}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje]]{{efn|Naselje je bilo opuščeno že leta 1937, ozemlje pa je bilo kasneje priključeno [[Stari Log, Kočevje|Staremu Logu]].}} |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Pred 2. svetovno vojno ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}}<ref>{{RKD sklic|1-02772}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |{{hs|1850}}19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Elizabete, Izola|Elizabeta]] |[[Izola]]<br/>Skamal{{efn|Nekdanji zaselek v bližini Izole. Ležal je ob poti iz [[Gažon]]a v Sečoveljske soline.}} |{{hs|1847}}pred 1847 |Romanska enoladijska cerkev je bila posvečena Marijinemu obisku tete Elizabete. Leta 1700 jo je na svojem zemljišču postavil duhovnik Balsamino Manzioli. [[Chiaro Vascotti]] je leta 1847 od cerkve našel le še nekaj podpornih zidov, danes sledi ni več. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465}} |- |{{Slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{slika d|Q141637533|lokalna=Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg}} |[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]] |[[Golobinjek, Semič]]{{efn|Naselje Kukovo je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02754}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}}1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«. | |- |{{Slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |[[Volčanski Ruti]]<br/>Ježa |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Foske, Izola|Foska]] |[[Izola]] |{{hs|1847}}pred 1847 |Enoladijska cerkev renesančnega centra je stala ob poti iz Izole proti Pregavorju in [[Šared]]u. Prvič se omenja že leta 1537, leta 1646 je bila ponovno posvečena, a je po vizitacijskem dnevniku iz leta 1700 poškodovana. Leta 1757 je bila obnovljena, z letom 1847 pa je bila v ruševinah, ki so bile po drugi svetovni vojni odstranjene, na njenem mestu pa zgrajena počitniška hiša. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Frančiška Assiškega, Izola|Frančišek Assiški]] |[[Izola]] |1805 |Cerkev je pripadala izolskemu minoritskemu samostanu, ki je bil ustanovljen leta 1582. Cerkev je bila posvečena leta 1670, v skladu z redovimi načeli je imela pravokoten tloris in eno ladjo, glavni oltar je bil posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Po ukinitvi samostana leta 1787 je bil kompleks preurejen v vilo, kasneje sirotišnico, cerkev so porušili leta 1805. Bivalni del samostana je vkomponiran v današnji Dom upokojencev. |{{sfn|Tomšič|1999|p=465–466}} |- |[[slika:kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska Reka.png|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Kočevska Reka|Frančišek Ksaverij]] |[[Kočevska Reka]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Imela je leseno dvokapno streho z neogotskim stolpičem. |<ref>{{RKD sklic|1-02781}}</ref> |- |{{slika d|Q105641981}} |[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]] |[[Planina, Semič]]<br/>[[Mirna gora]] |1942 |Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02102}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Zaderc|Frančišek Ksaverij]] |[[Zaderc]]{{efn|Danes del naselja [[Brezovica pri Predgradu]].}} |{{hs|1942}}1939–1945 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz 18. stoletja je imela zidano lopo ter tristrano zaključen prezbiterij. Tekom druge svetovne vojne je bila požgana, ohranjen je temeljni obod objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02816}}</ref> |- |[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]] |[[Podstene, Kočevje]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]] |[[Škabrijel]]<br/>Ravnica |{{hs|1782}}po 1782 |Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah. |<ref>{{RKD sklic|1-03969}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]] |[[Gonjače]] |{{neznano}} |Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Helene, Koštabona|Helena]] |[[Koštabona]] |{{neznano}} |Cerkev je stala ob stari cesti Koštabona–Šmarje, na nekdanjem gradišču, ki je bilo kasneje spremenjeno v grad. Ob njej je bilo najdenih nekaj grobišč. V ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01406}}</ref> |- |{{slika d|Q141641296}} |[[cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Ormož|Ignacij Lojolski]] |[[Ormož]] |{{hs|1798}}po 1798 |Cerkev je pripadala [[frančiškanski samostan Ormož|frančiškanskemu samostanu Ormož]], ki je bil dokončan leta 1504 (temeljni kamen 1495). Leta 1624 je kompleks vključno s trgom pogorel, a je bil obnovljen. Leta 1786 je bil ukinjen z jožefinskimi reformami, 1798 pa prodan za 2000 zlatnikov. Cerkev je bila velika, triladijska, notranja oprema pa se je porazdelila med druge cerkve, tudi v Varaždin. Samostanski kompleks je ležal na območju današnje Žigrove ulice. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1505|title=Frančiškanska cerkev|accessdate=8. 10. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- |{{slika d|Q141639204}} |[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]] |[[Slovenska Bistrica]] |{{hs|1942-11-20}}20. november 1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele. |<!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--> |- |{{Slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, je bila pravilno orientirana, imela je pravokotno ladjo s petosminskim prezbiterijem ter zvončnico. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042919}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{Slika d|Q140065523}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]]<br/>Kumrov vrh{{efn|name=kumrova|Naselje Kumrova vas je bilo večkrat požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Svetli Potok]].}} |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Izidorja, Renče|Izidor]] |[[Renče]]<br/>Mandrija |{{neznano}} |Cerkev, od katere so ohranjene ruševine, je stala na Mandriji (Dolgem brdu). V bližini je stala rezidenca renških grofov. |<ref>{{RKD sklic|1-21229}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]] |[[Banjšice]]<br/>Krvavec |{{hs|1782}}po 1782 |Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Stala je vzhodno od zaselka Kuščarji. V okolici je bilo najdenih nekaj starejših grobišč. Ohranjenih nekaj ruševin. |{{sfn|Höfler|2016|p=55}}<ref>{{RKD sklic|1-18106}}</ref> |- |{{Slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]] |[[Grgar]] |{{hs|1782}} po 1782 |Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]] |[[Koprivnik, Kočevje]] |1955 |Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa so bile leta 1955 odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-01908}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] |{{neznano}} |Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja. |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]] |[[Prapetno Brdo]] |{{hs|1782}} {{c.|1782–1785}}{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}} |Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin]] |{{hs|1779}}po 1779 |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena je bila 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{Slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|Janez in Pavel]] |[[Ravne, Ajdovščina]] |{{hs|1650}}{{c.|1650}} |Cerkev je stala ob trasi rimskodobne ceste severozahodno od zaselka Ušaji. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, zadnjič leta 1650. Imela je pokopališče. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-12165}}</ref> |- |[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1820 |Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=2012b|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |{{Slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Gradnje|Janez Krstnik]] |[[Gradnje, Sežana]] |{{neznano}} |Vidne ruševine. Patrocinij domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-17851}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Nova Cerkev|Janez Krstnik]] |[[Nova Cerkev]]<br/>Vine |10. julij 1787 |Podružnična cerkev župnije Nova Cerkev se omenja v vizitacijskem dnevniku iz leta 1544. Z jožefinskimi reformami je bila desakralizirana, porušena, oprema je bila premeščena, ostanki pa so postali kamnolom. Danes je viden temeljni obod z nekaterimi kontraforji. Na njeni lokaciji od leta 2017 stoji križ s kapelico. |<ref>{{RKD sklic|1-31171}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Dolnja Vrtojba|Janez Krstnik]] |[[Dolnja Vrtojba]]{{efn|name="dolnja vrtojba"}} |{{hs|1915}}1915–1918 |Cerkev je stala na Ulici 9. septembra 92. Posvečena je bila 19. oktobra 1873. Bila je pravilno orientirana, imela je 19 m visok oglejski zvonik, okrog nje je stalo pokopališče. Ladja je merila {{bp|15,60×11,25 m}}. Nad vhodom je bil kor, cerkev pa je imela tudi krstni kamen. Cerkev je porušilo italijansko topniško obstreljevanje tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM">{{navedi splet|url=https://www.kstm-sempeter-vrtojba.si/cerkve|title=Cerkve v Šempetru in Vrtojbi|publisher=Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Šempeter -Vrtojba|year=2023|access-date=14.10.2026}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Zagrajec|Janez Krstnik]] |[[Zagrajec]] |{{hs|1821}}pred 1821 |Cerkev je po ljudskem izročilu stala na nekdanjem gradišču Brith na mestu srednjeveškega dvora, ki je bil porušen po turških vpadih. Cerkvi naj bi pripadalo pokopališče. |{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]]{{efn|Danes je skupaj s Spodnjo Muto del naselja [[Muta]].}} |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev je stala na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]] v takratni Spodnji Muti. Cerkev je bila porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |<!--prve cerkve v sloveniji {{sfn|Höfler|2016|p=71}}--> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Žička kartuzija]]{{efn|Samostan je poimenovan po naselju [[Žiče]], danes pa leži na območju naselja [[Spodnje Slemene]].}} |{{neznano}} |V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho. | |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] |{{neznano}} |Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]. |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] |{{neznano}} |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina]] |{{neznano}} |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto]]<br/>[[Trdinov vrh]] |{{neznano}} |Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemono|Jernej]] |[[Gornji Zemon]]<br/>Mežnarija |{{neznano}} |Ohranjene ruševine podružnične cerkve sv. Jerneja, ki jo je nadomestila [[cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemon|novejša cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27994}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jerneja, Izola|Jernej]] |[[Izola]] |1818 |Cerkev je stala na mestnih vratih, ki so vodila v pristanišče (danes obok na naslovu Veliki trg 8). Prvič je omenjena leta 1477, ko je bila naročena obnova fresk na fasadi in gre za edini znan primer zunanje poslikave za cerkve na mestnih vratih na obali. Porušena leta 1818 z odstranjevanjem izolskega obzidja. |{{sfn|Tomšič|1999|p=466–467}} |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]]<br/>[[Kum]] |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku.png|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- |[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]] |[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Ajdovščina, Ljubljana|Ajdoviščina]] |1895 |Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]]. | |- |[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]] |[[Preža]] |{{hs|1950}}1950. |Cerkev je bila zgrajena {{c.|1637}}. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana. |<ref>{{RKD sklic|1-02797}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Semič]]{{efn|Naselje Ribnik je bilo požgano leta 1942 in po drugi svetovni vojni ni bilo obnovljeno, območje naselja pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Komarna vas]].}} |1942 |Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Gorenja Vrtojba|Jožef]] |[[Gorenja Vrtojba]]{{efn|Danes skupaj z [[Dolenja Vrtojba|Dolenjo Vrtojbo]] združena v naselje [[Vrtojba]].}} |1937 |Cerkev se prvič omenja leta 1651. Leta 1870 je bila zaradi medvaških tekmovanj obnovljena, takrat je merila {{brez preloma|17,20×11,10 m}}, zvonik je bil visok 26,10&nbsp;m. Leta 1873 je dobila orgle. Tekom prve svetovne vojne je bila močno poškodovana, vendar so jo zasilno popravili in nekaj časa izmenično maševali z Dolenjo Vrtojbo vse do posvetitve [[cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|cerkve sv. Srca Jezusovega]] leta 1925, ki stoji nasproti lokaciji cerkve sv. Jožefa. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]] |[[Batuje]] |1726 |Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]]. |<ref>{{RKD sklic|1-04952}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Jurija, Dvor pri Žužemberku|Jurij]] |[[Dvor pri Žužemberku]] |{{hs|1945}}po drugi svetovni vojni |Cerkev se prvič omenja leta 1526. Imela je pravokotno ladjo ter tristrano zaključen prezbiterij, strop je bil sprva raven, nato pa je bil obokan. Oltar je bil datiran v prvo polovico 19. stoletja. Cerkev je bila med drugo svetovno vojno poškodovana, po njej pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|2836}}</ref><!--preveri dodatne vire, ko bo server ponovno vzpostavljen--><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/474|title=P. cerkev sv. Jurija (ni ohranjena)|accessdate=14.10.2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |[[Kneža]]<br/>Ilovica |1762 |Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |[[Koper]]<br/>Brol |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- |[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]] |[[Stara Loka]] |1864 |Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817. |{{sfn|Cene|1954|p=115}} |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] |{{hs|1951-09-27}}27. september 1951 |Zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]] je bila cerkev oz. njen zvonik razstreljen. Na novi lokaciji je bila leta 1976 zgrajena podružnična [[cerkev sv. Jožefa, Škale|cerkev sv. Jožefa]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jurija, Vremski Britof|Jurij]] |[[Vremski Britof]] | |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1660–1690. Ostanki so v obliki kamnite groblje. |<ref>{{RKD sklic|1-07327}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jurija, Žeje|Jurij]] |[[Žeje]] |1762 |Cerkev je stala na hribu Trobnik ob stari cestni povezavi, prvič se omenja leta 1300. Opuščena leta 1762 po dekretu tržaškega škofa. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-28015}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Kancijana, Ostrožno Brdo|Kancijan]] |[[Ostrožno Brdo]] |{{neznano}} |Cerkev je ležala ob stari cestni povezavi, v bližini njenih arheoloških ostankov so bila najdena staroslovanska grobišča. |<ref>{{RKD sklic|1-27995}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica]] | |Vidne so ruševine poznogotske enoladijske cerkve iz 16. stoletja. Na okenskem oboku je vklesana letnica 1616. |<ref>{{RKD sklic|1-09251}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]] |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]] |[[Maribor]]<br/>[[Melje]] |1844 |Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Katarine, Padna|Katarina]] |[[Padna]] |{{neznano}} |Viden je temeljni obod srednjeveške kapele{{efn|name=klasifikacija}} in nekateri kamnoseški elementi. V njeni bližini je bila postavljena manjša kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-27783}}</ref> |- |[[Slika:File:Plesivica Zuzemberk Slovenia - church 1.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Plešivica|Katarina]] |[[Plešivica]] |1943 |Gotska cerkev, prvič omenjena leta 1526, stoji na vrhu istoimenskega hriba. Arhitektonsko združuje elemente sredozemske in celinske cerkvene arhitekture, v notranjosti pa so bile freske hrvaške izdelave iz 1. polovice 16. stoletja. Leta 1943 so jo požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|8670}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Prem|Katarina]] |[[Prem]] |{{neznano}} |Podružnična cerkev iz 17. stoletja je stala ob nekdanji cesti na vrhu hriba Sveta Katarina JZ od naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-27996}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |{{hs|1945}}1941–1945 |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Katarine, Škrbina|Katarina]] |[[Škrbina, Komen]] |{{neznano}} |Romanska cerkev je stala na zahodnem robu nekdanjega gradišča na hribu Lipovnik (530&nbsp;mm). Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido. Južni in zahodni del je obdan s kamnitim nasipom. V vizitacijskih dnevnikih se omenja v letih 1650–1750. |<ref>{{RKD sklic|7318}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]] |[[Gojače]] |{{Hs|1766}}pred 1766 |Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče. |<ref>{{RKD sklic|1-04955}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |{{Slika d|Q140051735}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]]{{efn|Danes del [[Borovec pri Kočevski Reki|Borovca pri Kočevski reki]].}} |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja. Za zgodnji in visoki srednji vek (tekom formiranja prvotnih pražupnij) pa je za nekatera območja današnje Slovenije značilno sinonimno poimenovanje sakralne arhitekture, zato nadaljno razločevanje ni mogoče.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje|Kristusove rane]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |1944 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]{{anchor|Krištof_Ljubljana}} |[[Ljubljana]]<br/>Bežigrad |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so leta 1934 prizidali Plečnikovo [[stara cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Objekt je bil porušen v letih 1957–1958 pred gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]]. |{{sfn|Lavrič|2012a|p=19}} |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-02740}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]] |[[Gradec, Črnomelj]]{{efn|Naselje Gradec je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje nekdanjega naselja je bilo kasneje priključeno [[Rožič Vrh]]u.}} |1942 |Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 pred izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Križ pri Komendi|Križ]] |[[Križ pri Komendi]]<br/>Gaušek |1835 |Cerkev, morda kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zadnjič sezidana leta 1717. 1835 je pogorela zaradi udara strele, ohranjene so ruševine, ki so sicer preraščene. Po navedbah [[France Stele|Franceta Steleta]] je bil objekt ponovno pozidan po protireformaciji in kot drugi patrocinij navaja tudi sv. Pavla. |<ref>{{RKD sklic|1-15221}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Vodmat]] |1997 |Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena. |{{sfn|Zavrl|2025|p=65}} |- |{{Slika d|Q140187591}} |[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]] |[[Škrilj, Kočevje]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.|1953–1954}}. Okrog nje je bilo manjše pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-02805}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Kunigunde, Maribor|Kunigunda]] |[[Pekre]] |{{neznano}} |Cerkev je bila zgrajena med letoma 1545 in 1629. Ukinile so jo jožefinske reforme, v 19. stoletju je bila odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|6405}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937. |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]] |[[Gotenica]] |1945 |Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|2757}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]] |[[Solkan]] |1782 |Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]] |[[Šmartno]] |{{neznano}} |Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]] |[[Bate]]<br/>Sveto |1772 |Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04750}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Beka pri Ocizli|Lovrenc]] |[[Beka pri Ocizli]]<br/>Lorencon |{{neznano}} |Gotska cerkev je stala poleg gradu Vinchimberch. Imela je pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Širše arheološko najdišče je bilo močno poškodovano tekom prve svetovne vojne, a ruševine temeljnega oboda so vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-09163}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |[[Bovec]]<br/>Dvor |čas jožefinskih reform |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Kirche von Brestovica 7.6.1917. (BildID 15596349).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|Lovrenc]] |[[Brestovica pri Komnu]] |1917 |Srednjeveška podružnična cerkev s pripadajočim pokopališčem je bila vključno s preostankom naselja porušena tekom bojev prve svetovne vojne. Leta 1927 jo je nadomestila vzhodneje novozgrajena [[cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27889}}</ref> |- | |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|Lovrenc]] |[[Bukovica, Renče - Vogrsko]] |{{hs|1915}}1915–1918 |Cerkev je stala na ledini Britof na mestu starorimske naselbine ''Ad Furnulos''. Omenjena je leta 1523 v popisu cerkva. Porušena je bila med boji soške fronte tekom prve svetovne vojne, leta 1935 jo je nadomestila [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|nova cerkev z istim patrocinijem]] v centru vasi. |<ref>{{RKD sklic|4746}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]] |[[Zakraj, Tolmin]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18087}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] |februar 1942 |Baročno župnijsko cerkev, ki je stala na severu vasi, so februarja 1942 minirale nemške sile. Ruševine so bile leta 1993 očiščene in prezentirane. Staro cerkev je leta 1967 nadomestila [[cerkev sv. Lucije, Dražgoše|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-21194}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Lucije, Zabavlje|Lucija]] |[[Zabavlje]] |{{neznano}} |Vidne ruševine cerkve stojijo na zahodnem robu vasi. Cerkvi je nekoč pripadalo danes opuščeno pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-01533}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[stara cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica]] |{{hs|1943-11-24}}24. november 1943 |Cerkev je bila zgrajena leta 1671, stala je v sredi vasi. 11. novembra 1943 je bila požgana med partizanskim napadom, ruševine niso bile odstranjene do leta 1960. Leta 1992 jo je nadomestila novozgrajena [[cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo|cerkev z istim patrocinijem]]. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|Marija Magdalena]] |[[Bezovica]]<br/>Murišče |{{neznano}} |Patrocinij je domneven. Srednjeveška podružnična cerkev kubedske župnije je stala na Murišču ob izviru reke Rižane na območju nekdanjega naselja. Prvič je omenjena leta 1341. Po letu 1579 jo je nadomestila [[cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=125}}<ref>{{RKD sklic|1-01347}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Cerknica|Marija Magdalena]] |[[Cerknica]]<br/>Marof |{{neznano}} |Ostanki cerkve so locirani v širše arheološko najdišče železnodobne naselbine. Cerkvi je pripadala tudi bližnja baročna [[pristava (zgradba)|pristava]], ki še stoji. |<ref>{{RKD sklic|1-10948}}</ref> |- |[[Slika:cerkev sv. Marije Magdalene, Govce, leta 1874 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Govce|Marija Magdalena]] |[[Govce]] |1964 |Cerkev se prvič omenja leta 1529 in je stala v središču vasi na mestu starejše cerkve, ki so jo požgali Turki med turškimi vpadi. Sprva je bila romanske zasnove z apsido, kasneje pa je bila barokizirana. Cerkev je bila opuščena skupaj z naseljem zaradi premogovniških dejavnosti [[premogovnik Laško|premogovnika Laško]]. Širše območje vasi je bilo sanirano leta 1991. |<ref>{{RKD sklic|1-30577}}</ref><!--https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4202204401.pdf--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Renče|Marija Magdalena]] |[[Renče]]<br/>Ozrenj |{{neznano}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1758. Ob njej je nekaj planih grobišč. Danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-21228}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18086}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |{{hs|1669}}pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |<!--prve cerkve na slovenskem {{sfn|Höfler|2016|p=105}}--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje]] |1951 |Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana in barokizirana, omenja jo tudi Valvasor. |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]. | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066486}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marine, Izola|Marina]] |[[Izola]] |1790 |Cerkev je stala znotraj obzidja pri vzhodnem vstopu v mesto in je nastala sočasno z njim v 15. stoletju. Imela je eno ladjo in en oltar. Leta 1790 je bila po dovoljenju [[Bonifacij de Ponte|Bonfacija de Ponteja]], koprskega škofa, podrta. |{{sfn|Tomšič|1999|p=470}} |- | |[[cerkev sv. Marjete, Gorjanci|Marjeta]]{{efn|Patrocinij se navaja tudi kot »Margareta«.}} |[[Gorjansko]] |{{neznano}} |Cerkvi je pripadalo pokopališče. Arheoloških ostankov ni, lokacija znotraj najdišča ožje ni določljiva. |<ref>{{RKD sklic|17700}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Marjete, Gotenica|Marjeta]] |[[Gotenica]] |1947 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na jugu vasi ob cesti proti Kočevski Reki. Zgrajena je bila v drugi polovici 18. stoletja, 1893 je bila šestkotnemu centralnemu tlorisu prizidana ladja. Porušena leta 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02756}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] |[[Kunšperk]]<br>Silovec |{{neznano}} |Ohranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-30445}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje]] |{{hs|1955}}po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]] |[[Tanči Vrh]]{{efn|Naselje Tanči Vrh je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje naselja je bilo kasneje priključeno naselju [[Hrib pri Koprivniku]].}} |1942 |Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02811}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Marka, Dol pri Hrastovljah|Marko]] |[[Dol pri Hrastovljah]] |{{neznano}} |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je nekoč služila kot pokopališka kapela, danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01361}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Marka, Koper (stara cerkev)|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |[[Koper]]<br/>Markovec |{{neznano}} |Cerkev je stala pri vrhu Markovca na tumulu ob železnodobnem gradišču. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marka, Vrtojba|Marko]] |[[Vrtojba]] |{{neznano}} |Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1782. Po cerkvi se imenuje mikrotoponim »sv. Marko«. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |{{Slika d|Q140042762}} |[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |{{sfn|Höfler|2016|p=108}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1494 |Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]. |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |{{hs|Tolmin}}[[grad Tolmin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}<!--{{sfn|Höfler|2016|p=152}}--> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]]{{efn|Naselje Topličice je bilo leta 1942 požgano, po vojni pa ni bilo obnovljeno. Območje naselja je bilo pozneje priključeno naselju [[Sredgora]].}} |1942 |Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |{{hs|1825}}prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]] |[[Žiri]] |1925 |Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. |<ref>{{RKD sklic|1-30892}}</ref>{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[cerkev Matere Božje, Šempas|Mati Božja]] |[[Šempas]]<br/>Cirje, Srednji hrib |{{neznano}} |Cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1782. Tekom jožefinskih reform je bila opuščena in porušena. |<ref>{{RKD sklic|21224}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=71}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]] |[[Dolnje Cerovo]] |{{neznano}} |Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=61}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |[[Ptuj]] |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |<!--prve cerkve na slovenskem {{sfn|Höfler|2016|p=86}}--> |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]] |[[Gornja Topla Reber]]{{efn|name=gornja_reber|Gornja Topla Reber je bila požgana 14. avgusta 1942, po vojni pa ni bila obnovljena. Leta 1955 je bila z [[Spodnja Topla Reber|Spodnjo Toplo Reberjo]] združena v naselje [[Topla Reber]].}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.|1800}}. Leta 1942 je bila požgana. |<ref>{{RKD sklic|1-02755}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-01646}}</ref> |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Gutenwerth]]{{efn|Danes območje nekdanjega naselja Gutenwerth pripada naselju [[Drama, Šentjernej|Drama]].}} |{{hs|1250}}13. stoletje |Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-31099}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]. |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Navedi splet |url=http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |archive-date=2016-02-14 |url-status=bot: unknown}}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Mihaela, Kazlje|Mihael]] |[[Kazlje]]<br/>Jerišev greben |{{neznano}} |Ohranjene ruševine cerkve, ki je bila zgrajena na vencu železnodobnega gradišča. Posvečena je bila leta 1634. |<ref>{{RKD sklic|1-07320}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]]{{efn|Po konstitucijah samostana je moral biti oltar posvečen (nadangelu) sv. Mihaelu za priprošnjištvo Materi Božji kot njenemu Božjemu oznanjevalcu ter za izpolnitev naročila ustanovitelja samostana, Mihaela Hillerja. Tedanji ljubljanski škof [[Oton Friderik Buchheim]] je odredil tudi izdelavo ločenega oltarja, posvečenega Mariji Božji Materi, zato je bil oltar sv. Mihaela postavljen na evangelijsko stran.}} |[[Ljubljana]]<br/>Center |1895 |Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref>{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]] |[[Maribor]] |{{hs|1621}}{{c.|1621}} |Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]] |[[Stare Žage]] |po 1942 |Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02143}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]] |[[Maribor]]<br/>Lebar{{efn|Danes je to območje [[Koroška Vrata]]Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}} |{{hs|1522}}1522–1542 |Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nedelje, Korte|Nedelja]]{{anchor|sv. Nedelja}} |[[Korte]]<br/>Medoši |{{neznano}} |Jugozahodno od zaselka Medoši so oranjene ruševine romanske cerkve istrske arhitekture z apsido iz 13. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-07205}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Breznica|Nikolaj]] |[[Breznica]] |{{neznano}} |Arheološko raziskana, na površju ni ostankov. |<ref>{{RKD sklic|1-05309}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a je bil v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. Vhod je bil skozi zvonik. Cerkev je obkrožalo pokopališče, ki je bilo odstranjeno skupaj s cerkvijo. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Orehek|Nikolaj]] |[[Orehek, Postojna]] |{{neznano}} |Cerkev je romanske arhitekture, morda je imela pripadajoč samostan ter obzidje. Stala je ob nekdanji cesti proti Prestranku jugovzhodno od Orehka. Arheološki ostanki so bili odkriti leta 1983. |<ref>{{RKD sklic|1-28017}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]] |[[Ponikve, Tolmin]] |{{unknown}} |Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Opuščena in podrta tekom jožefinskih reform, ohranjen je tloris in cerkvena ograda. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-19020}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Nikolaja, Sveto|Nikolaj]] |[[Sveto, Komen]] |{{neznano}} |Cerkev je stala severno od naselja na Vrhu sv. Miklavža (350&nbsp;mm) poleg nekdanjega gradišča Martinišče, enega največjih na Krasu. Ohranjena je legenda o zlatem kelihu, ki je bil najden na mestu cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-00716}}</ref>{{sfn|Kaštelir|2020}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]]{{efn|Območje nekdanjega naselja Zasavje danes pripada naselju [[Krška vas, Brežice|Krška vas]].}} |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |{{slika d|Q67193981}} |[[cerkev sv. Onofrija Velikega, Sečovlje|Onofrij Veliki]] |[[Sečovlje]]<br/>Krog |{{hs|1947-11-11}}11. november 1947 |Cerkev je pripadala benediktinskemu samostanu, ustanovljenemu leta 1860. Imela je pravokoten tloris in orientacijo proti zahodu. Z izgonom samostana leta 1947 je bila cerkev preurejena v skladišče, danes je samostanski kompleks v delnih ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-24333}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Otona, Vrtojba|Oton]] |[[Vrtojba]]<br/>Sv. Oto |1784 |Majhna cerkev iz kamna in strehe s korci je imela en oltar, nad vhodom zvončnico ter vidno ostrešje. Oltar je bil majhen, brez podesta, a oltarna slika je bila lepa. [[Proščenje]] se je praznovalo na ponedeljek pred [[binkošti]]. Pri njej je delovala bratovščina. Leta 1784 je bila porušena tekom jožefinskih reform. Ruševine so bile po drugi svetovni vojni odstranjene, leta 1980 pa je bil na njenem mestu postavljen spomenik NOB. |{{sfn|Höfler|2016|p=96}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1945 |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481188}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{Slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Pavla, Dolnja Vrtojba|Pavel]] |[[Dolnja Vrtojba]]{{efn|name="dolnja vrtojba"|Danes je skupaj z nekdanjo [[Gornja Vrtojba|Gornjo Vrtojbo]] združena v naselje [[Vrtojba]].}} |{{hs|1916}}1915–1918 |Podružnična cerkev je stala ob trasi današnje zahodne vrtojbske obvoznice. V vizitacijskih dnevnikih se omenja med leti 1570 in 1668. Leta 1593 je imela neposvečen oltar brez oltarne slike, nad vhodom je bila zvončnica. [[Proščenje]] je potekalo na prvo nedeljo po veliki noči, poleg tega pa se je maševalo še na praznik sv. Pavla in nekajkrat letno. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne, po drugi svetovni vojni je na njenem mestu bil postavljen križ, ki danes ne stoji več. |<ref>{{RKD sklic|1-20117}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=69}}<ref name="KŠTM" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |{{hs|1759}}po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Pelagija, Izola|Pelagij]] |[[Izola]] |{{hs|1804}}pred 1804 |Cerkev je stala vzhodno od [[cerkev Loretske Matere Božje, Izole|cerkve Loretske Matere Božje]] ob današnji magistralni cesti Izola–Piran. Verjetno je nastala v 17. stoletju, v 18. je bila v oskrbi bratovščine bičarjev. Imela je eno ladjo in prenosljiv oltar. Leta 1804 je označena kot »v ruševinah«. |{{sfn|Tomšič|1999|p=471}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]] |[[Brezovo Brdo]] |{{neznano}} |Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest. |<ref>{{RKD sklic|1-03956}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Petra, Izola, 1905 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Izola|Peter]] |[[Izola]] |1978 |Cerkev se prvič omenja leta 1175, med leti 1213 in 1330 pa je tu deloval tudi benediktinski samostan, ki je bil kasneje v ruševinah, a so tod do 1819 delovali eremiti. Cerkev je bila obnovljena leta 1624 (ko je bila barokizirana) in 1954. Imela je tri oltarje ter neogotsko fasado, ampak baročno zasnovo. Cerkev so podrli zaradi gradnje tovarne [[Delamaris]]. |{{sfn|Tomšič|1999|p=471–472}} |- | |[[stara cerkev sv. Petra, Obrh pri Dragatušu|Peter]] |[[Obrh pri Dragatušu]] |1780 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, stala je {{c.|800&nbsp;m}} izven vasi. Leta 1780 je bila podrta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Petra, Zapudlje|nova cerkev v Zapudljah]] z istim patrocinijem. Na lokaciji je danes manjši oltar ter kamni, ki naj bi ponazarjali temeljni obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|30523}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |Stala je blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Sečovlje|Peter]] |[[Sečovlje]] |{{neznano}} |Cerkev je stala na območju današnje pristajalne steze [[letališče Portorož|letališča Portorož]]. Merila je približno 12×7&nbsp;m. Objekt je vrisan na nekaj zemljevidih, omenil ga je tudi koprski škof [[Paolo Naldini]], po cerkvi se je ohranil tudi lokalni toponim. |<ref>{{RKD sklic|30453}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066650}} |[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]]{{efn|Srednja Bukova Gora je bila avgusta 1942 požgana. Leta 1955 je bila skupaj z Zgornjo in Spodnjo Bukovo Goro združena v naselje [[Bukova Gora]].}} |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan]] |1945 |Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov. |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]] |[[Gornja Topla Reber]]<br/>Kočevska gora{{efn|name=gornja_reber}} |{{hs|1945-04-13}}13. april 1945 |Cerkev, ki je stala na vrhu Kočevske gore (tudi Sv. Peter; 888&nbsp;m) se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani obokan prezbiterij ter raven lesen strop. Zvonik je stal na jugu ladje in je imel neogotsko ostrešje. |<ref>{{RKD sklic|1-02822}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2011|p=152–154}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] |{{hs|1942-08-01}}avgust 1942 |Baročna cerkev iz 17. stoletja je imela kasetiran strop, pred vhodom je stala lopa. Oltarna slika je bila iz leta 1624, na oltarju je navedena letnica 1730, prenovljen je bil tudi v 19. stoletju. Požgana je bila avgusta 1942 tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02315}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Šentviška Gora|Peter in Pavel]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1755}}{{c.|1755}} |Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjana je v vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1755. |{{sfn|Höfler|2016|p=48}}<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]] |[[Topli Vrh, Semič]]{{efn|Topli Vrh je bil avgusta 1942 požgan in po vojni nikoli obnovljen. Območje Toplega Vrha je bilo kasneje priključeno naselju [[Črmošnjice]].}} |{{hs|1945}}{{c.|1945}} |Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02812}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]]{{efn|name=kumrova}} |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}<ref>{{RKD sklic|1-02775}}</ref> |- |[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]] |[[Mozelj]] |1954 |Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02789}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]] |[[Brestje]] |1782 |Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju. |<ref>{{RKD sklic|1-24092}}</ref><ref>{{RKD sklic|1-29039}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q140066532}} |[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]] |[[Grgar]], morda [[Kromberk]] |{{hs|1750}}1750–1782 |V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Vogrsko|Primož in Felicijan]] |[[Vogrsko]] |{{hs|1782}}{{c.|1782}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih popisih omenja v letih 1570–1782. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-21359}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Primoža, Podsabotin|Primož]] |[[Podsabotin]]<br/>Podsenica |{{hs|1668}}po 1668 |Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. Ruševine vidne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Roka, Izola|Rok]] |[[Izola]] |1816 |Cerkev je stala na današnjem naslovu Trg republike 3. Cerkev je bila postavljena v 16. stoletju (prva omemba 1580) po epidemiji kuge za pripročilo pred kugo, tedaj pa je stala izven obzidja. Imela je eno ladjo, en glavni oltar ter več prenosljivih. Do leta 1780 je bila v razvalinah, material so uporabljali za druge cerkve, dokončno je bila odstranjena leta 1816. |{{sfn|Tomšič|1999|p=472}} |- | |[[kapela sv. Roka, Mlaka pri Kočevski Reki|Rok]] |[[Mlaka pri Kočevski Reki]] |{{hs|1953}}1953 ali 1954 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila sezidana leta 1896 na mestu v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] porušene kapele. Arhitektonsko je bila podobna župnijski cerkvi, streha je bila krita s skodlami. |<ref>{{RKD sklic|2787}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine. |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{Slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]] |[[Solkan]] |1955 |Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]]<br/>Center |1786 |Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]] |[[Kozana]] |{{neznano}} |Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Sebastijana, Vrtojba|Sebastijan]] |[[Vrtojba]] |{{neznano}} |Leta 1570 je imela patrocinij Matere Božje, sv. Roka in sv. Sebastijana, bila je v lasti bratovščine. |{{sfn|Höfler|2016|p=69}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Simona, Izola|Simon]]{{anchor|Simon, Simonov zaliv}} |[[Izola]]<br/>[[Simonov zaliv]] |1816 |Cerkev je stala na rtu [[Simonov zaliv|Simonovega zaliva]]. Prvič je omenjena leta 1525, 1622 je bila obnovljena, leta 1770 je bila spet v slabem stanju. Med leti 1784 in 1805 je cerkev morda nosila patrocinij sv. Nikolaja. [[Chiaro Vascotti]] leta 1847 o cerkvi ni našel več sledi. |{{sfn|Tomšič|1999|p=473}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Fijeroga|Štefan]] |[[Fijeroga]] |{{neznano}} |Romanska cerkev iz 12. ali 13. stoletja je imela skrito polkrožno apsido in je tako primerljiva [[#sv. Nedelja|cerkvi sv. Nedelje v Kortah]]. Merila je približno 13×5&nbsp;m. Cerkev je bila spremenjena v skedenj, ki je kasneje pogorel in ni bil obnovljen. Ohranjeni dve steni ter apsida, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-16490}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Krkavče|Štefan]] |[[Krkavče]] |{{neznano}} |Cerkev je stala pod hribom Dovin, v njeni bližini je bilo odkritih več grobov. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-07204}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Štefana, Račice|Štefan]] |[[Račice]] | |Cerkev je datirana v 17. stoletje. Morda je pripadala danes izginulemu naselju Kameno Brdo. Vidne so ruševine, ki so bile močno poškodovane v bombardiranju med drugo svetovno vojno. |<ref>{{RKD sklic|1-27985}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Teobalda, Šmarje pri Ajdovščini|Teobald]] |[[Šmarje pri Ajdovščini]] |1782 |Vidne so ruševine cerkve, ki se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1650–1782, ležijo na vrhu griča Sv. Tibot. |<ref>{{RKD sklic|1-04961}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{Slika d|Q140042998}} |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]] |[[Kojsko]] |1764 |Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=62}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Trojice, Morava|Trojica]] |[[Morava]] |1955 |Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}<ref>{{RKD sklic|1-02788}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]] |[[Ponikve, Semič]]{{efn|Ponikve so bile poleti 1942 požgane, po vojni pa naselje ni bilo obnovljeno. Izpraznjeno območje je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |po 1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1841 |Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]] |[[Podstenice]] |1950. |Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02795}}</ref> |- |{{Slika d|Q140043080}} |[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]] |[[Starološki Grič]]{{efn|Izpraznjena vas je pogorela že pred prvo svetovno vojno, območje vasi pa je bilo kasneje priključeno naselju [[Planina, Semič|Planina]].}} |{{hs|1914}}pred 1914 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA. |<ref>{{RKD sklic|1-18401}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |Uršula |Anhovo{{efn|Domnevna lokacija.}} |{{neznano}} |Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=56}} |- |{{Slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]] |[[Dolnja Briga]] |{{hs|1954}}{{c.|1954}} |Pokopališka cerkev je stala na robu vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-01648}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica]]<br/>[[Sabotin]] |1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena je z jožefinskimi reformami leta 1782, močno je bila poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje.png|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]]{{anchor|valentin_zajčjepolje}} |[[Zajčje Polje]] |1947 |Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[#andrej_zajčjepolje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena je bila leta 1947. |<ref name="zajčje_polje" /> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |{{hs|1880}}konec 19. stoletja |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]] |[[Solkan]]<br/>Ščedne |{{neznano}} |Cerkev iz 13. stoletja je omenjena v več popisih in urbarjih. Objekt oz. lega objekta je bila med boji prve svetovne vojne močno poškodovana.<!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --> |<ref>{{RKD sklic|1-21220}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]] |[[Dolnja Topla Reber]]{{efn|Dolnja Topla Reber je bila požgana 19. avgusta 1942, po vojni pa ni bila obnovljena. Leta 1955 je bila z [[Gornja Topla Reber|Gornjo Toplo Reberjo]] združena v naselje [[Topla Reber]].}} |1968 |Cerkev je bila zgrajena {{c.|1700}}. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, leta 1968 so bile odstranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02570}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh|Volbenk]] |[[Veliki Vinji vrh]] (danes Orešje) |po 1815 |Cerkev je stala severno od [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|cerkve sv. Jožefa]]. O njej ni danes nobenega sledu več, omenja se leta 1581, 1667, 1677 in 1689. Že prej je bila v slabem stanju, opuščena je bila po požaru leta 1815, kamenje porušene cerkve naj bi vsebovala cerkvena zidanica, danes hiša Orešje 15a. |<ref>{{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, nekadnja cerkev sv. Volbenka |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]] |[[Ptuj]] |1787 |Cerkev je bila leta 1380 sezidana na območju današnje Jadranske ulice 9 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, leta 1513 jo je blagoslovil salzburški knezoškof Leonhard. Leta 1787 je bila prodana, tedaj pa je bilo opuščeno tudi njej pripadajoče nekatoliško pokopališče. |<!--predlog, glej pogovorno stran--> |- | |[[kapela Žalostne Matere Božje, Borovec pri Kočevski Reki|Žalostna Mati Božja]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{hs|1945}}po 1945 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila sezidana leta 1905 in porušena kmalu po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|12860}}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]] |[[Zdihovo]] |1954 |Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, k njej je bil na jugu prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena je bila leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02819}}</ref> |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija}} !Opis !Vir |- |[[File:Pravoslavna cerkev krimskega korpusa, Strnišče 1921-1922.jpg|150px|brezokvira]] |Pravoslavna cerkev{{efn|Patrocinij cerkve je neznan.}} |[[Strnišče, Kidričevo]] |1921–1922 |Krimski kadetski korpus je zaradi [[ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] v Strnišče prispel decembra 1920 in se ustalili v taborišču, kjer so kmalu eno izmed barak preuredili v pravoslavno cerkev. Baraka je bila zaradi nestrinjanja z lastnikom zemljišča kmalu odstranjena, taboriščniki pa so maševali v okoliškem gozdu. Korpus se je z 20. oktobrom 1922 preselil v [[Bela Crkva|Belo Crkvo]]. |{{sfn|Pulko|2010|p=167}} |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Petra in Pavla, Rogaška Slatina 1925.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Rogaška Slatina|Peter in Pavel]] |[[Rogaška Slatina]] |1941 |Leta 1922 je bila v stavbi nekdanje polnilnice mineralne vode, ki je bila zgrajena leta 1904, urejena pravoslavna cerkev. Cerkev in polnilnico so podrli v prvih dneh [[aprilska vojna|aprilske vojne]]. |<!--https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/polnilnica-slatine-ki-se-je-prelevila-v-pravoslavno-kapelo/--> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |[[Slika:Image of nothing.svg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>izginotja/propada{{efn|name=terminologija}} !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]]<br/>Govče |{{Hs|1600-01-20}}20. januar 1600 |Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600. |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja. |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == *{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}} * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} *{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi splet|url=https://www.kastelir.eu/media/uploads/files/h5yf7BemVtBDyVL.pdf|title=Kaštelir: seznam z opisi|publisher=Univerza v Mariboru, IRRIS|year=2020|location=Maribor|ref=Kaštelir}} *{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} *{{navedi revijo|url=https://sistory.si/media/legacy/publikacije/30001-31000/30419/Kronika_2012_1.pdf|title=Ljubljanska cerkev sv. Krištofa za Bežigradom|first=Ana|last=Lavrič|year=2012a|magazine=Kronika}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} *{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}} *{{navedi knjigo|last=Pulko|first=Radovan|chapter=Taborišče ruskih beguncev v Strnišču|title=Zbornik Občine Kidričevo|pages=158–173|editor-first=Nataša|editor-last=Kolar|year=2010|cobiss=65491713|isbn=978-961-269-299-5|url=https://www.kidricevo.si/wp-content/uploads/2012/03/images_zbornik_Zbornik_Kidricevo.pdf}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKDR7FS0|first=Daniela|last=Tomšič|year=1999|volume=9|magazine=Annales. Series historia et sociologia|title=Razvoj cerkvene arhitekture župnije Sv. Mavra v Izoli|pages=459–478|cobiss=269011|access-date=8.10.2026}} *{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 9uazislc5d1ylwrkjo1i55xpam3uowj 0 196101 6768051 6757307 2026-10-21T09:13:52Z Hackguy 101802 Dodal še en primer generika, ki vsebuje Alprazolam. 6768051 wikitext text/x-wiki {{Drugbox| | IUPAC_name = 8-kloro-1-metil-6-fenil-4''H''-<br>[1,2,4]triazolo[4,3-a][1,4]benzodiazepin | image = Alprazolam.svg | width = 150 | image2 = Alprazolam3d.png | CAS_number = 28981-97-7 | ChemSpiderID = 2034 | ATC_prefix = N05 | ATC_suffix = BA12 | ATC_supplemental = | PubChem = 2118 | DrugBank = APRD00280 | C=17 | H=13 | Cl=1 | N=4 | molecular_weight = 308,765 | bioavailability = 80–90 % | metabolism = [[jetra|jetrna]], s [[citokrom P450|citokromom P450 3A4]] | elimination_half-life = ''takojšnje sproščanje:'' 11,2 h;<ref>{{navedi splet | url = http://www.rxlist.com/xanax-drug.htm#cp | title = Xanax (Alprazolam) clinical pharmacology - prescription drugs and medications at RxList | author = First DataBank | year = julij 2008 | publisher = RxList }}</ref> ''podaljšano sproščanje:'' 10,7-15,8 h<ref>{{navedi splet | url = http://www.rxlist.com/xanax-xr-drug.htm#cp | title = Xanax XR (Alprazolam) clinical pharmacology - prescription drugs and medications at RxList | author = First DataBank | year =julij 2008 | publisher = RxList }}</ref> | excretion = skozi [[ledvice]] | routes_of_administration = peroralno }} '''Alprazolam''' (poznan pod zaščitenim imenom '''Xanax''') je kratkotrajno delujoč [[anksiolitik]] iz skupine [[benzodiazepin]]ov. Na tržišču je tudi v obliki tablete s [[podaljšano sproščanje|podaljšanim sproščanjem]] ('''Xanax XR'''). Alprazolam lahko povzroči [[zasvojenost]] in njegova uporaba se pogosto [[zloraba zdravil|zlorablja]]. Obe obliki, s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem, se nahajata na tržišču tudi v obliki [[generično zdravilo|generičnih zdravil]] (npr. '''Helex''', '''Maprazax'''). ==Indikacije== Alprazolam je kot anksiolitik indiciran pri [[tesnoba|tesnobi]], [[fobija]]h, [[panični napad|paničnih napadih]]. Pri uporabi, daljši od 8 tednov, se pojavlja [[toleranca]], zato je priporočljivo kratkotrajno zdravljenje. Pri dolgotrajnejšem zdravljenju, če je potrebno, je zaradi tolerance običajno treba zvišati odmerek. <ref>{{navedi splet |url = http://www.fda.gov/cder/foi/label/2003/21434_xanax_lbl.pdf |title = FDA APPROVED LABELING FOR XANAX XR |accessdate = 2. avgust 2007 |date = januar 2003 |author = FDA |format = pdf |publisher = Federal Drug Administration |pages = 4 |quote = The longer-term efficacy of XANAX XR has not been systematically evaluated. Thus, the physician who elects to use this drug for periods longer than 8 weeks should periodically reassess the usefulness of the drug for the individual patient. |archive-url = https://web.archive.org/web/20030327071542/http://www.fda.gov/cder/foi/label/2003/21434_xanax_lbl.pdf |archive-date = 2003-03-27 |url-status = dead}}</ref> ==Stranski učinki== Nezaželeni učinki: Če se pojavi preobčutljivostna reakcija v obliki izpuščaja, težav z dihanjem, zatekanja obraza, ustnic, jezika ali žrela, je treba poiskati zdravniško pomoč. Zdravniška pomoč je potrebna tudi, če se pojavi [[zlatenica]]. Ostali stranski učinki, ki se lahko pojavijo so:<ref>{{navedi splet |url = http://alprazolam.drugs.com/ |title = Complete Alprazolam information from Drugs.com |accessdate = 2. avgust 2007|publisher = drugs.com }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.medicinenet.com/alprazolam-oral/article.htm |title = ALPRAZOLAM - ORAL (Xanax) side effects, medical uses, and drug interactions. |accessdate = 2. avgust 2007|publisher = medicinenet.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.medicinenet.com/alprazolam/article.htm |title = Alprazolam – Complete medical information regarding this treatment of anxiety disorders on MedicineNet.com |accessdate = 2. avgust 2007|publisher = medicinenet.com}}</ref><ref name=ase>{{navedi splet |url = http://www.drugs.com/alprazolam.html |title = alprazolam Side Effects, Interactions and Information - Drugs.com |accessdate = 2. avgust 2007|publisher = drugs.com}}</ref><ref>{{ cite journal |pmid=17223086 |year=avgust 2007 |author1=Alper, K |author2=Schwartz, K |author3=Kolts, R |author4=Khan, A |title=Seizure incidence in psychopharmacological clinical trials: an analysis of Food and Drug Administration (FDA) summary basis of approval reports. |url=https://archive.org/details/sim_biological-psychiatry_2007-08-15_62_4/page/344 |volume=62 |issue=4 |pages=345–54 |issn=0006-3223 |doi=10.1016/j.biopsych.2006.09.023 |journal=Biological psychiatry }}</ref> * [[evforija]] * zaspanost * neobčutenje strahu, ogroženosti * potrtost s [[samomor]]ilskimi ali samouničevalnimi mislimi * vzneseno razpoloženje * [[halucinacije]] * [[razdražljivost]] * omotica * zavrto mokrenje * [[glavobol]], [[utrujenost]], [[bolečine]] v [[sklep]]ih in šibkost (simptomi kot pri gripi) * [[govor]]ne težave * kratkotrajna izguba [[spomin]]a in težave s [[pomnenje|pomnjenje]]m<ref>{{cite journal |author1=Münte TF |author2=Gehde E |author3=Johannes S |author4=Seewald M |author5=Heinze HJ |title=Effects of alprazolam and bromazepam on visual search and verbal recognition memory in humans: a study with event-related brain potentials |journal=Neuropsychobiology |volume=34 |issue=1 |pages=49–56 |year=1996 |pmid=8884760 |doi= |url=}}</ref> * [[anterogradna amnezija]] in težave s koncentracijo * spremembe v [[ješčnost]]i in s tem tudi v [[telesna teža|telesni teži]] * zamegljen vid, vznemirjenost težave z [[ravnotežje]]m * [[zaprtje]], [[driska]], [[slabost]] in [[bruhanje]] * motnje [[spolna sla|spolne sle]] * [[suha usta]] ali pogosteje povečano nastajanje [[slina|sline]] * [[znojenje]] * [[vnetje]] kože * [[agresivnost]]<ref>{{ cite journal |pmid=2857070 |year=januar 1985 |author1=Rapaport, M|author2= Braff, Dl |title=Alprazolam and hostility. |volume=142 |issue=1 |pages=146 |issn=0002-953X |journal=The American journal of psychiatry |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_1985-01_142_1/page/146|format= }}</ref> * [[manija]]<ref>{{ cite journal |pmid=2857534 |year=marec 1985 |author1=Arana, G |author2=Pearlman, C |author3=Shader, R |title=Alprazolam-induced mania: two clinical cases. |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_1985-03_142_3/page/368 |volume=142 |issue=3 |pages=368–9 |issn=0002-953X |journal=The American journal of psychiatry }}</ref> '''Paradoksni neželeni učinki''' * [[hiperaktivnost]] * [[živčnost]] * [[nemirnost]] * [[nespečnost]] * mišični trzljaji * [[Tresavica|tremor]] * [[krč]]i ==Reference== {{sklici}} [[Kategorija:Anksiolitiki]] [[Kategorija:Benzodiazepini]] [[Kategorija:Organokloridi]] rl85399e5r06z4v2o0pyvafqio9y48k 0 211697 6767895 6767076 2026-10-20T17:26:16Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Sloni]]; dodal [[Kategorija:Mamut]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767895 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Mamut | fossil_species = zgodnji [[pliocen]] do srednji [[holocen]] | image = Mammuth skeleton.jpg | image_width = 240px | image_caption = Okostje mamuta v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Proboscidea]] (trobčarji) | familia = [[Elephantidae]] (sloni) | genus = '''''Mammuthus''''' | genus_authority = [[Joshua Brookes|Brookes]], 1828 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = * ''[[Mammuthus africanavus]]'' afriški mamut * ''[[Mammuthus columbi]]'' kolumbijski mamut * ''[[Mammuthus exilis]]'' pritlikavi mamut * ''[[Mammuthus imperator]]'' cesarski mamut * ''[[Mammuthus jeffersonii]]'' Jeffersnov mamut * ''[[Mammuthus trogontherii]]'' stepski mamut * ''[[Mammuthus meridionalis]]'' južni mamut * ''[[Mammuthus subplanifrons]]'' južnoafriški mamut * ''Mammuthus primigenius'' [[dlakavi mamut]] * ''[[Mammuthus lamarmorae]]'' sardinski pritlikavi mamut * ''[[Mammuthus sungari]]'' kitajski mamut }} '''Mamut''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mammuthus''''') spada v družino [[sloni|slonov]], je bližnji sorodniki današnjih slonov. Za razliko od vseh današnjih slonov so imeli dolge ukrivljene [[okel|okle]]. Vrste mamutov, ki so živele v hladnem podnebju so bile gosto poraščene z [[dlaka|dlako]]. Rod mamut je obstajal od približno 4.8 milijonov let vse do leta [[1650 pr. n. št]]. == Izumrtje == Zadnja vrsta rodu je bil [[dlakavi mamut]]. Velika večina mamutov je izumrla po koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]], pred približno 12.000 leti. Zadnji celinski dlakavi mamuti so v [[Sibirija|Sibiriji]] izumrli kakšnih dva tisoč let kasneje, kot večina. Izjema so bili mamuti, ki so postali ločeni od celine na otokih, zadnji dlakavi mamuti na [[Vranglov otok|Vranglovem otoku]] v severovzhodni Sibiriji so podlegli lovu 1650 let pr. n. št. Znanstveniki si niso enotni glede vzroka za izumrtje mamutov, nekateri menijo, da jih je iztrebil človek, nekateri pa menijo, da so podlegli podnebnim spremembam po koncu zadnje ledene dobe. == Galerija slik == <gallery> Slika:Wooly_Mammoth-RBC.jpg|Dlakavi mamut v muzeju Slika:Mammuthus_columbi_Sergiodlarosa.jpg|Kolumbijski mamut ColumbianMammoth_CollegeOfEasternUtah.jpg|Okostje kolumbijskega mamuta ([[Mammuthus columbi]]) </gallery> == Zunanje povezave == * »[https://365.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/174951013 Slovenski mamuti]«. ''Sledi časa'' (16. april 2023). RTV Slovenija. {{Kategorija v Zbirki|Mammuthus}} {{Wikispecies|Mammuthus}} [[Kategorija:Izumrli sesalci]] [[Kategorija:Mamut|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1828]] {{normativna kontrola}} 91m5h02nuamh5qun4syjf9zzysduze8 6767941 6767895 2026-10-20T20:11:58Z TadejM 738 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Mamut]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767941 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Mamut | fossil_species = zgodnji [[pliocen]] do srednji [[holocen]] | image = Mammuth skeleton.jpg | image_width = 240px | image_caption = Okostje mamuta v [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnem muzeju Slovenije]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Proboscidea]] (trobčarji) | familia = [[Elephantidae]] (sloni) | genus = '''''Mammuthus''''' | genus_authority = [[Joshua Brookes|Brookes]], 1828 | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = * ''[[Mammuthus africanavus]]'' afriški mamut * ''[[Mammuthus columbi]]'' kolumbijski mamut * ''[[Mammuthus exilis]]'' pritlikavi mamut * ''[[Mammuthus imperator]]'' cesarski mamut * ''[[Mammuthus jeffersonii]]'' Jeffersnov mamut * ''[[Mammuthus trogontherii]]'' stepski mamut * ''[[Mammuthus meridionalis]]'' južni mamut * ''[[Mammuthus subplanifrons]]'' južnoafriški mamut * ''Mammuthus primigenius'' [[dlakavi mamut]] * ''[[Mammuthus lamarmorae]]'' sardinski pritlikavi mamut * ''[[Mammuthus sungari]]'' kitajski mamut }} '''Mamut''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mammuthus''''') spada v družino [[sloni|slonov]], je bližnji sorodniki današnjih slonov. Za razliko od vseh današnjih slonov so imeli dolge ukrivljene [[okel|okle]]. Vrste mamutov, ki so živele v hladnem podnebju so bile gosto poraščene z [[dlaka|dlako]]. Rod mamut je obstajal od približno 4.8 milijonov let vse do leta [[1650 pr. n. št]]. == Izumrtje == Zadnja vrsta rodu je bil [[dlakavi mamut]]. Velika večina mamutov je izumrla po koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]], pred približno 12.000 leti. Zadnji celinski dlakavi mamuti so v [[Sibirija|Sibiriji]] izumrli kakšnih dva tisoč let kasneje, kot večina. Izjema so bili mamuti, ki so postali ločeni od celine na otokih, zadnji dlakavi mamuti na [[Vranglov otok|Vranglovem otoku]] v severovzhodni Sibiriji so podlegli lovu 1650 let pr. n. št. Znanstveniki si niso enotni glede vzroka za izumrtje mamutov, nekateri menijo, da jih je iztrebil človek, nekateri pa menijo, da so podlegli podnebnim spremembam po koncu zadnje ledene dobe. == Galerija slik == <gallery> Slika:Wooly_Mammoth-RBC.jpg|Dlakavi mamut v muzeju Slika:Mammuthus_columbi_Sergiodlarosa.jpg|Kolumbijski mamut ColumbianMammoth_CollegeOfEasternUtah.jpg|Okostje kolumbijskega mamuta ([[Mammuthus columbi]]) </gallery> == Zunanje povezave == * »[https://365.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/174951013 Slovenski mamuti]«. ''Sledi časa'' (16. april 2023). RTV Slovenija. {{Kategorija v Zbirki|Mammuthus}} {{Wikispecies|Mammuthus}} [[Kategorija:Izumrli sesalci]] [[Kategorija:Mamut| ]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1828]] {{normativna kontrola}} hvjju2j43dg0yozvs1yonrzduwsww4k 0 211766 6767890 6767079 2026-10-20T17:19:54Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Sloni]]; dodal [[Kategorija:Mamut]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767890 wikitext text/x-wiki {{Taxobox |name = Dlakavi mamut |extinct = ''priblližno'' [[2000 pr. n. št.]] |fossil_range = Od poznega [[pleistocen]]a do poznega [[holocen]]a |image =Woolly_mammoth_(Mammuthus_primigenius)_-_Mauricio_Antón.jpg |image_width = 250px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Proboscidea]] (trobčarji) | familia = [[Elephantidae]] (sloni) |genus = ''[[Mammuthus]]'' (mamut) |species = '''''M. primigenius''''' |binomial = ''Mammuthus primigenius'' |binomial_authority = [[Johann Friedrich Blumenbach|Blumenbach]], 1799 }} '''Dlakavi mamut''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mammuthus primigenius''''') je izumrla vrsta rodu [[mamut]]. Najstarejši najdeni ostanki dlakavega mamuta so stari 150.000 let. Dlakavi mamut je bil dolgo časa zelo razširjen in uspešen, po koncu [[ledena doba|ledene dobe]] pa je zaradi lova in podnebnih sprememb podlegel. Dlakavi mamut je bil razširjen po skoraj vsej severni polobli. Prednik dlakavega mamuta je stepski mamut (''[[Mammuthus trogontherii]]''). == Prilagoditve == Poznamo dve skupini dlakavega mamuta, ki sta morda bili različni podvrsti. Ena od teh skupin se je zadrževala v arktiki, druga pa se je selila po širšem območju. Najbolj znana prilagoditev na mraz, ki jo je imel dlakavi mamut, je dolga [[dlaka]], ki zraste do enega metra v dolžino, pod to dlako je imel plast mehke volne. Mamut je imel za razliko od sodobnega [[afriški slon|afriškega slona]] zelo majhna ušesa, ki so preprečevala izgubo toplote in plast tolšče, ki je pri sodobnih slonih veliko manjša. {{wikispecies|Mammuthus primigenius}} {{Kategorija v Zbirki|Mammuthus primigenius}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mamut]] [[Kategorija:Izumrli sesalci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1799]] h6h0lyigze4outvscldivoyjsy7ip6u 6767892 6767890 2026-10-20T17:24:40Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Izumrli sesalci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767892 wikitext text/x-wiki {{Taxobox |name = Dlakavi mamut |extinct = ''priblližno'' [[2000 pr. n. št.]] |fossil_range = Od poznega [[pleistocen]]a do poznega [[holocen]]a |image =Woolly_mammoth_(Mammuthus_primigenius)_-_Mauricio_Antón.jpg |image_width = 250px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Proboscidea]] (trobčarji) | familia = [[Elephantidae]] (sloni) |genus = ''[[Mammuthus]]'' (mamut) |species = '''''M. primigenius''''' |binomial = ''Mammuthus primigenius'' |binomial_authority = [[Johann Friedrich Blumenbach|Blumenbach]], 1799 }} '''Dlakavi mamut''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mammuthus primigenius''''') je izumrla vrsta rodu [[mamut]]. Najstarejši najdeni ostanki dlakavega mamuta so stari 150.000 let. Dlakavi mamut je bil dolgo časa zelo razširjen in uspešen, po koncu [[ledena doba|ledene dobe]] pa je zaradi lova in podnebnih sprememb podlegel. Dlakavi mamut je bil razširjen po skoraj vsej severni polobli. Prednik dlakavega mamuta je stepski mamut (''[[Mammuthus trogontherii]]''). == Prilagoditve == Poznamo dve skupini dlakavega mamuta, ki sta morda bili različni podvrsti. Ena od teh skupin se je zadrževala v arktiki, druga pa se je selila po širšem območju. Najbolj znana prilagoditev na mraz, ki jo je imel dlakavi mamut, je dolga [[dlaka]], ki zraste do enega metra v dolžino, pod to dlako je imel plast mehke volne. Mamut je imel za razliko od sodobnega [[afriški slon|afriškega slona]] zelo majhna ušesa, ki so preprečevala izgubo toplote in plast tolšče, ki je pri sodobnih slonih veliko manjša. {{wikispecies|Mammuthus primigenius}} {{Kategorija v Zbirki|Mammuthus primigenius}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mamut]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1799]] 10xw1n8syes58jjtrhu2hgzxivmgjuh 6767893 6767892 2026-10-20T17:25:02Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6767892|6767892]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6767893 wikitext text/x-wiki {{Taxobox |name = Dlakavi mamut |extinct = ''priblližno'' [[2000 pr. n. št.]] |fossil_range = Od poznega [[pleistocen]]a do poznega [[holocen]]a |image =Woolly_mammoth_(Mammuthus_primigenius)_-_Mauricio_Antón.jpg |image_width = 250px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Proboscidea]] (trobčarji) | familia = [[Elephantidae]] (sloni) |genus = ''[[Mammuthus]]'' (mamut) |species = '''''M. primigenius''''' |binomial = ''Mammuthus primigenius'' |binomial_authority = [[Johann Friedrich Blumenbach|Blumenbach]], 1799 }} '''Dlakavi mamut''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mammuthus primigenius''''') je izumrla vrsta rodu [[mamut]]. Najstarejši najdeni ostanki dlakavega mamuta so stari 150.000 let. Dlakavi mamut je bil dolgo časa zelo razširjen in uspešen, po koncu [[ledena doba|ledene dobe]] pa je zaradi lova in podnebnih sprememb podlegel. Dlakavi mamut je bil razširjen po skoraj vsej severni polobli. Prednik dlakavega mamuta je stepski mamut (''[[Mammuthus trogontherii]]''). == Prilagoditve == Poznamo dve skupini dlakavega mamuta, ki sta morda bili različni podvrsti. Ena od teh skupin se je zadrževala v arktiki, druga pa se je selila po širšem območju. Najbolj znana prilagoditev na mraz, ki jo je imel dlakavi mamut, je dolga [[dlaka]], ki zraste do enega metra v dolžino, pod to dlako je imel plast mehke volne. Mamut je imel za razliko od sodobnega [[afriški slon|afriškega slona]] zelo majhna ušesa, ki so preprečevala izgubo toplote in plast tolšče, ki je pri sodobnih slonih veliko manjša. {{wikispecies|Mammuthus primigenius}} {{Kategorija v Zbirki|Mammuthus primigenius}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mamut]] [[Kategorija:Izumrli sesalci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1799]] h6h0lyigze4outvscldivoyjsy7ip6u 0 217413 6768012 5024627 2026-10-21T06:50:16Z ~2026-55934-43 267536 /* Pranje */ 6768012 wikitext text/x-wiki '''Oznake za vzdrževanje tekstila''' so [[piktogram]]i, ki predstavljajo priporočene načine vzdrževanja [[obleka|oblačil]], npr. [[pranje]], [[sušenje (živila)|sušenje]], suho čiščenje, beljenje ali [[likanje]]. Ti grafični [[simbol]]i so označeni na [[etiketa]]h, s katerimi so opremljena oblačila in dajejo napotke, kako naj bi bilo določeno oblačilo najbolje očiščeno. V svetovnem obsegu obstajajo različni standardi oznak, ki so lahko dopolnjeni tudi z besedilom. Izbor simbolnih oznak za vzdrževanje posameznega oblačila predlaga izdelovalec oblačila kot »maksimalni priporočeni postopek«, kar pomeni, da so blažje oblike čiščenja in nižje temperature pranja vedno dovoljene. === Pranje === <gallery> Slika:Waschen.svg|Normalno pranje Slika:Waschen 30s.svg|Pranje 30&nbsp;°C (poseben program za občutljivo perilo) Slika:Waschen 30ss.svg|Pranje 30&nbsp;°C (poseben program za zelo občutljivo perilo / volna) Slika:Handwäsche.svg|Ročno pranje Slika:Nicht waschen.svg|Prepovedano pranje </gallery> === Beljenje === <gallery> Slika:Bleichen.svg|Dovoljeno beljenje s klorom in belilom na osnovi kisika Slika:Sauerstoffbleichen.svg|Dovoljeno le beljenje na osnovi kisika, beljenje s klorom ni dovoljeno Slika:Bleichen mit chlor.svg|Beljenje s klorom dovoljeno Slika:Nicht bleichen v2.svg|Beljenje ni dovoljeno Slika:Nicht bleichen.svg|Beljenje ni dovoljeno (star znak, ki ni v uporabi) </gallery> === Likanje === <gallery> Slika:Bügeln.svg|Dovoljeno likanje Slika:Bügeln_1.svg|Likanje z nizko temperaturo (do 110&nbsp;°C) / ne likajte prevroče, pazite pri likanju s paro Slika:Bügeln_2.svg|Zmerno vroče likanje (do 150&nbsp;°C - pike označujejo stopnjo sušenja pri reguliranih likalnikih) Slika:Bügeln_3.svg|Vroče likanje (do 200&nbsp;°C) Slika:Nicht bügeln.svg|Likanje ni dovoljeno </gallery> === Kemično čiščenje === <gallery> Slika:Professionelle_reinigung.svg|Kemično (profesionalno) čiščenje Slika:Professionelle reinigung (F).svg|Čiščenje z ogljikovodikom - razredčilo (KWL) Slika:Professionelle reinigung (F)s.svg|Blago čiščenje z ogljikovodikom - razredčilo Slika:Professionelle reinigung (F)ss.svg|Zelo blago čiščenje z ogljikovodikom - razredčilo Slika:Professionelle reinigung (P).svg|Čiščenje s [[Tetrakloreten|perkloretenom]], monofluor-triklormetanom, trifluor-trikloretanom, specialnimi bencini, ki običajno destilirajo med 150 in 210&nbsp;°C Slika:Professionelle reinigung (P)s.svg|Blago čiščenje z istimi kemičnimi sredstvi Slika:Professionelle reinigung (P)ss.svg|Zelo blago čiščenje z istimi kemičnimi sredstvi Slika:Nicht chemisch reinigen.svg|Kemično čiščenje prepovedano Slika:Professionelle reinigung (A).svg| Vse dovoljeno </gallery> === Profesionalno mokro čiščenje === <gallery> Slika:Professionelle reinigung (W).svg|Možno je mokro čiščenje Slika:Professionelle reinigung (W)s.svg|Blago profesionalno mokro čiščenje (omejitev mehanske obdelave) Slika:Professionelle reinigung (W)ss.svg|Zelo blago profesionalno mokro čiščenje (omejitev mehanske obdelave) Slika:Nicht nassreinigen.svg|Mokro čiščenje ni dovoljeno </gallery> === Sušenje === <gallery> Slika:Trommeltrocknen.svg|Sušenje v bobnastem sušilniku Slika:Trommeltrocknen 1.svg|Sušenje v bobnastem sušilniku pri nižji temperaturi Slika:Trommeltrocknen 2.svg|Sušenje v bobnastem sušilniku pri običajni temperaturi Slika:Nicht trommeltrocknen.svg|Prepovedano sušenje v bobnastem sušilniku </gallery> === Naravno sušenje === <gallery> Slika:Trocknen.svg|Sušenje Slika:Trocknen (leine).svg|Ožeti, obesiti na vrv in sušiti Slika:Trocknen (liegend).svg|Ožeti, položiti na ravno podlago in sušiti Slika:Trocknen (tropfnass).svg|Ne ožemati, mokro obesiti in sušiti Slika:Trocknen (schatten).svg|Sušiti v senci Slika:Trocknen (leine im schatten).svg|Ožeti, obesiti na vrv in sušiti v senci Slika:Trocknen (liegend im schatten).svg|Ožeti, položiti na ravno podlago in sušiti v senci Slika:Trocknen (tropfnass im schatten).svg|Ne ožemati, mokro položiti na ravno podlago in sušiti v senci </gallery> {{commonscat|Laundry symbols|Oznake za vzdrževanje tekstila}} [[Kategorija:Oblačila]] [[Kategorija:Piktogrami]] 3k9gnubvjzgbz21jq9q9dsgv3kjf055 0 217861 6767842 3907365 2026-10-20T16:21:28Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, + klasifikacija 6767842 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = [[Zgodnji trias]], {{Fossil range|251|247}} | image = Thrinaxodon Lionhinus.jpg | image_caption = Fosil ''Thrinaxodon liorhinus'' | fossil_range = zgodnji [[trias]] | image2 = The American Museum journal (c1900-(1918)) (18161901551).jpg | image2_caption = Diagram lobanje v stranskem pogledu | display_parents = 2 | parent_authority = Watson & Romer, 1956 | taxon = Thrinaxodon | authority = [[Harry Seeley|Seeley]], 1894 | type_species = '''''Thrinaxodon liorhinus''''' | type_species_authority = Seeley, 1894 }} '''''Trinaxodon''''' je bil eden najstarejših pripadnikov nekdanje skupine visoko razvitih [[plazilci|plazilcev]], ki so bili podobni [[sesalci|sesalcem]]. Razvil se je iz nižjih plazilcev. Bil je tako velik, kot je današnja [[podlasica]] in mesojeda žival. Pred 240 milijoni let je lovil v južnem delu gozdov svojega področja razširjenosti [[žuželke]] in majhne živali. Ker so pri njem zasledili značilnosti sesalcev in plazilcev, ni točne sistematske ureditve. Njegovo ime izhaja iz grške besede θρῖναξ "trizob" in ὀδούϛ ὀδόντ- "zob", ampak slovnično pravilna oblika bi bila "Thrinacodon". == Kje in kdaj je Trinaxodon živel? == Trinaxodon je znan iz nekdanjih [[trias]]nih formacij. Živel naj bi pred 240 milijoni let, na delu zemlje, kjer danes ležita [[Južna Afrika]] in [[Antarktika]]. To je bil nekoč en sam kontinent, imenovan [[Pangea]]. == Osnovni podatki == {| class="wikitable" |- ! Osnovni podatki: |- | Dolžina: 40cm |- | Teža: še neznana, morda 1kg |- | Parjenje: notranja oploditev |- | Hranjenje mladičev: verjetno s trdo hrano, <s>mleko</s> |- | Hrana: verjetno žuželke, mali plazilci in [[nevretenčarji]] |- | Način življenja: živeč na tleh, drugo ni znano |} == Karakteristične značilnosti == [[Fosil]]ne ostanke ogrodja te živali so našli v kamninah močvirskih gozdov. Imel je trdno telo z močnimi, skoraj ravnimi zadnjimi nogami. Verjetno je bila njegova [[koža]] zaradi zaščite pokrita z [[dlaka|dlako]], ali poraščena, kar vidimo pri današnjih sesalcih, čeprav to ni dokazano, kajti v fosilnih ostankih ni bilo najdenih nobenih dlak. Ker so imele nosne votline veliko površino, domnevajo, da je imel dobro razvit [[voh]] in mu vonjave niso delale težav. Glede na svojo velikost je imel verjetno tudi velike [[oči]] in oster [[vid]], kar je zveri pomagalo pri lovu. Trinaxodon je bil najverjetno bližnji prednik sesalcev, zato je imel lastnosti tako kot sesalcev, kot tudi plazilcev. Tako kot današnji sesalci je tudi ta imel izrazito mišičasto prepono, ki je ločevala prsni del telesa. Z njo je polnil in praznil pljuča s kisikom in je učinkovito dihal, kar mu je omogočalo dobro kontrolo telesne temperature. Imel je tudi izredno trdo nebo, zato je lahko med žvečenjem dihal tudi skozi nos. Prav po tem se je ločeval od nižjih plazilcev, katerih nosni kanali so vodili naravnost v [[grlo]]. Žival je bila verjetno toplokrvna, zato je bila bolje razvita kot ostali plazilci tistega časa. Prav zato se mu ni bilo treba poležavati na soncu, kar počnejo današnji plazilci, da si ogrejejo telo in ohranijo normalno telesno temperaturo. Zaradi tega je bil lahko aktiven v hladnih dneh. == Razmnoževanje == Predniki Trinaxodona so bili nižji in enostavno grajeni plazilci in njihovi potomci so zato legli jajca, kar počnejo še današnji nižji sesalci. To so kljunati ježki in kljunaši. Verjetno se je Trinaxodon razmnoževal na enak način. Današnji monotremati, kar so današnji stokovci, ki ležejo jajca, skrbijo izredno za svoje potomce, jih dojijo tako dolgo, dokler jim ne zrastejo zobje, da se lahko hranijo s trdo hrano. Takrat jih odstavijo in jim pokažejo tehnike lova. Ker so imeli fosili tudi ohranjene in popolnoma razvite zobe. Znanstveniki menijo, da so mladiči skrbeli sami zase. == Prehranjevanje == [[Zobje]] so bili primerni za uživanje žuželk, nevretenčarjev in malih plazilcev. V gobcu je imel sprednje sekalce, ki jih je uporabljal za kopanje in rezanje, podočnike je uporabljal za ubijanje in paranje, kočnike pa za kosanje in mletje hrane. Vsak zob je imel centralno izboklino in manjše okoli zoba, za se zobje niso pregloboko zapičili v meso plena. Ko je Trinaxodon ugriznil plen, ga je najprej držal med zobmi zgornje in spodnje [[čeljust]]i. Kakor hitro je gobec zaprl so se zobje prekrili in presekali plen. Čeljustni zglob je bil dvakrat vpet. Spodnjo čeljust je lahko zaprl in jo premikal navzgor in navzdol, kar je povečalo moč trganja plena pri hranjenju živali. == Zanimivost == Znanstveniki so pri nekaterih primerkih odkrili, da so poginili v zvitem položaju, kar pomeni da so poginili med zimskim spanjem v svojih brlogih. == Klasifikacija == ''Thrinaxodon''spada v klad [[Epicynodontia]], ki je podrazdelitev večjega klada Cynodontia. Njegov najbližji sorodnik je na podlagi filogenetskih analiz rodu ''[[Platycraniellus]]''.<ref name="New Galesaurid">{{Cite journal | doi=10.1111/j.0031-0239.2004.00378.x|title = A new galesaurid (Therapsida: Cynodontia) from the Lower Triassic of South Africa| journal=[[Palaeontology (journal)|Palaeontology]]| volume=47| issue=3| pages=535–556|year = 2004|last1 = Sidor|first1 = Christian A.| last2=Smith| first2=Roger M. H.| bibcode=2004Palgy..47..535S |s2cid = 129906726| doi-access=free|author-link1=Christian Sidor}}</ref> {{clade| style=font-size:85%;line-height:85% |label1=[[Theriodontia]] |1={{clade |1=[[Gorgonopsidae]] |label2=[[Eutheriodontia]] |2={{clade |1=''[[Lycosuchus]]'' |label2=[[Cynodont]]ia |2={{clade |1=''[[Dvinia]]'' |2={{clade |1=''[[Procynosuchus]]'' |label2=[[Epicynodontia]] |2={{clade |label1=[[Galesauridae]] |1={{clade |1=''[[Cynosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Progalesaurus]]'' |2=''[[Galesaurus]]'' }} }} |2=''[[Bolotridon]]'' |3={{clade |1=''[[Platycraniellus]]'' |2='''''Thrinaxodon''''' |label3=[[Eucynodontia]] |3={{clade |1=''[[Lumkuia]]'' |2=''[[Trirachodon]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} ==Sklici== {{Reflist}} {{Commons category|Thrinaxodon}} {{Taxonbar|from=Q310940}} [[Kategorija:Sinapsidi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1894]] 4qgjrbp0r8pqejx11gn91q41cdkmdsh 6767849 6767842 2026-10-20T16:23:38Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Sinapsidi]]; dodal [[Kategorija:Epicynodontia]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767849 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = [[Zgodnji trias]], {{Fossil range|251|247}} | image = Thrinaxodon Lionhinus.jpg | image_caption = Fosil ''Thrinaxodon liorhinus'' | fossil_range = zgodnji [[trias]] | image2 = The American Museum journal (c1900-(1918)) (18161901551).jpg | image2_caption = Diagram lobanje v stranskem pogledu | display_parents = 2 | parent_authority = Watson & Romer, 1956 | taxon = Thrinaxodon | authority = [[Harry Seeley|Seeley]], 1894 | type_species = '''''Thrinaxodon liorhinus''''' | type_species_authority = Seeley, 1894 }} '''''Trinaxodon''''' je bil eden najstarejših pripadnikov nekdanje skupine visoko razvitih [[plazilci|plazilcev]], ki so bili podobni [[sesalci|sesalcem]]. Razvil se je iz nižjih plazilcev. Bil je tako velik, kot je današnja [[podlasica]] in mesojeda žival. Pred 240 milijoni let je lovil v južnem delu gozdov svojega področja razširjenosti [[žuželke]] in majhne živali. Ker so pri njem zasledili značilnosti sesalcev in plazilcev, ni točne sistematske ureditve. Njegovo ime izhaja iz grške besede θρῖναξ "trizob" in ὀδούϛ ὀδόντ- "zob", ampak slovnično pravilna oblika bi bila "Thrinacodon". == Kje in kdaj je Trinaxodon živel? == Trinaxodon je znan iz nekdanjih [[trias]]nih formacij. Živel naj bi pred 240 milijoni let, na delu zemlje, kjer danes ležita [[Južna Afrika]] in [[Antarktika]]. To je bil nekoč en sam kontinent, imenovan [[Pangea]]. == Osnovni podatki == {| class="wikitable" |- ! Osnovni podatki: |- | Dolžina: 40cm |- | Teža: še neznana, morda 1kg |- | Parjenje: notranja oploditev |- | Hranjenje mladičev: verjetno s trdo hrano, <s>mleko</s> |- | Hrana: verjetno žuželke, mali plazilci in [[nevretenčarji]] |- | Način življenja: živeč na tleh, drugo ni znano |} == Karakteristične značilnosti == [[Fosil]]ne ostanke ogrodja te živali so našli v kamninah močvirskih gozdov. Imel je trdno telo z močnimi, skoraj ravnimi zadnjimi nogami. Verjetno je bila njegova [[koža]] zaradi zaščite pokrita z [[dlaka|dlako]], ali poraščena, kar vidimo pri današnjih sesalcih, čeprav to ni dokazano, kajti v fosilnih ostankih ni bilo najdenih nobenih dlak. Ker so imele nosne votline veliko površino, domnevajo, da je imel dobro razvit [[voh]] in mu vonjave niso delale težav. Glede na svojo velikost je imel verjetno tudi velike [[oči]] in oster [[vid]], kar je zveri pomagalo pri lovu. Trinaxodon je bil najverjetno bližnji prednik sesalcev, zato je imel lastnosti tako kot sesalcev, kot tudi plazilcev. Tako kot današnji sesalci je tudi ta imel izrazito mišičasto prepono, ki je ločevala prsni del telesa. Z njo je polnil in praznil pljuča s kisikom in je učinkovito dihal, kar mu je omogočalo dobro kontrolo telesne temperature. Imel je tudi izredno trdo nebo, zato je lahko med žvečenjem dihal tudi skozi nos. Prav po tem se je ločeval od nižjih plazilcev, katerih nosni kanali so vodili naravnost v [[grlo]]. Žival je bila verjetno toplokrvna, zato je bila bolje razvita kot ostali plazilci tistega časa. Prav zato se mu ni bilo treba poležavati na soncu, kar počnejo današnji plazilci, da si ogrejejo telo in ohranijo normalno telesno temperaturo. Zaradi tega je bil lahko aktiven v hladnih dneh. == Razmnoževanje == Predniki Trinaxodona so bili nižji in enostavno grajeni plazilci in njihovi potomci so zato legli jajca, kar počnejo še današnji nižji sesalci. To so kljunati ježki in kljunaši. Verjetno se je Trinaxodon razmnoževal na enak način. Današnji monotremati, kar so današnji stokovci, ki ležejo jajca, skrbijo izredno za svoje potomce, jih dojijo tako dolgo, dokler jim ne zrastejo zobje, da se lahko hranijo s trdo hrano. Takrat jih odstavijo in jim pokažejo tehnike lova. Ker so imeli fosili tudi ohranjene in popolnoma razvite zobe. Znanstveniki menijo, da so mladiči skrbeli sami zase. == Prehranjevanje == [[Zobje]] so bili primerni za uživanje žuželk, nevretenčarjev in malih plazilcev. V gobcu je imel sprednje sekalce, ki jih je uporabljal za kopanje in rezanje, podočnike je uporabljal za ubijanje in paranje, kočnike pa za kosanje in mletje hrane. Vsak zob je imel centralno izboklino in manjše okoli zoba, za se zobje niso pregloboko zapičili v meso plena. Ko je Trinaxodon ugriznil plen, ga je najprej držal med zobmi zgornje in spodnje [[čeljust]]i. Kakor hitro je gobec zaprl so se zobje prekrili in presekali plen. Čeljustni zglob je bil dvakrat vpet. Spodnjo čeljust je lahko zaprl in jo premikal navzgor in navzdol, kar je povečalo moč trganja plena pri hranjenju živali. == Zanimivost == Znanstveniki so pri nekaterih primerkih odkrili, da so poginili v zvitem položaju, kar pomeni da so poginili med zimskim spanjem v svojih brlogih. == Klasifikacija == ''Thrinaxodon''spada v klad [[Epicynodontia]], ki je podrazdelitev večjega klada Cynodontia. Njegov najbližji sorodnik je na podlagi filogenetskih analiz rodu ''[[Platycraniellus]]''.<ref name="New Galesaurid">{{Cite journal | doi=10.1111/j.0031-0239.2004.00378.x|title = A new galesaurid (Therapsida: Cynodontia) from the Lower Triassic of South Africa| journal=[[Palaeontology (journal)|Palaeontology]]| volume=47| issue=3| pages=535–556|year = 2004|last1 = Sidor|first1 = Christian A.| last2=Smith| first2=Roger M. H.| bibcode=2004Palgy..47..535S |s2cid = 129906726| doi-access=free|author-link1=Christian Sidor}}</ref> {{clade| style=font-size:85%;line-height:85% |label1=[[Theriodontia]] |1={{clade |1=[[Gorgonopsidae]] |label2=[[Eutheriodontia]] |2={{clade |1=''[[Lycosuchus]]'' |label2=[[Cynodont]]ia |2={{clade |1=''[[Dvinia]]'' |2={{clade |1=''[[Procynosuchus]]'' |label2=[[Epicynodontia]] |2={{clade |label1=[[Galesauridae]] |1={{clade |1=''[[Cynosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Progalesaurus]]'' |2=''[[Galesaurus]]'' }} }} |2=''[[Bolotridon]]'' |3={{clade |1=''[[Platycraniellus]]'' |2='''''Thrinaxodon''''' |label3=[[Eucynodontia]] |3={{clade |1=''[[Lumkuia]]'' |2=''[[Trirachodon]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} ==Sklici== {{Reflist}} {{Commons category|Thrinaxodon}} {{Taxonbar|from=Q310940}} [[Kategorija:Epicynodontia]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1894]] qm3aa3oal1kv4stanii1sk6hpfxl4ql 0 229909 6767871 4597105 2026-10-20T16:51:17Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, pp uvod 6767871 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | name = Placerija | fossil_range = pozni [[karnij]] do [[norij]] <br />~{{fossil range|230|215}}<ref>{{Cite journal |last1=Kent |first1=Dennis V. |last2=Olsen |first2=Paul E. |last3=Lepre |first3=Christopher |last4=Rasmussen |first4=Cornelia |last5=Mundil |first5=Roland |last6=Gehrels |first6=George E. |last7=Giesler |first7=Dominique |last8=Irmis |first8=Randall B. |last9=Geissman |first9=John W. |last10=Parker |first10=William G. |title=Magnetochronology of the Entire Chinle Formation (Norian Age) in a Scientific Drill Core From Petrified Forest National Park (Arizona, USA) and Implications for Regional and Global Correlations in the Late Triassic |url=https://geology.rutgers.edu/images/Kent20191.pdf |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |publisher=[[American Geophysical Union]] |publication-date=October 16, 2019 |volume=20 |issue=11 |pages=4654–4664 |doi=10.1029/2019GC008474|bibcode=2019GGG....20.4654K |s2cid=207980627 }}</ref> | image = Placerias.jpg | image_caption = Okostje | display_parents = 2 | genus = Placerias | parent_authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904 | species = hesternus | authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904 }} '''Placerija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Placerias''''' kar pomeni »široko telo«<ref name="Paleofile">{{cite web|url=http://www.paleofile.com/Demo/Taxa/Placerias.htm|title=Page on Placerias|last=Paleofile|access-date=20 February 2010}}</ref>) je [[Izumrtje|izumrli]] [[Rod (biologija)|rod]] v skupini [[dicynodontia|dicynodontov]] (skupina sesalcem podobnih [[plazilci|plazilcev]]). Živele so v poznem [[trias]]u (pred 230–215 milijoni let). Placerije spadajo v [[klad]] [[Kannemeyeriiformes]], ki predstavlja zadnjo znano skupino dicynodontov, preden je [[takson]] ob koncu triasa izumrl. Placerije so bile največji [[rastlinojedec|rastlinojedci]] svojega časa. Merile so do 3.5 m in tehtale več kot 2 toni. Z močnim vratom in nogami ter sodčastim telesom, so močno spominjale na današnje [[povodni konj|povodne konje]]. Večino sušnega obdobja so preživele ob rekah. To jim je zagotavljalo tudi delno zaščito pred [[plenilci]] kakršen je bil [[Postosuchus]]. S svojimi kratkimi [[okel|okli]] so kopale koreninice, lahko pa so jih uporabljale tudi za obrambo in v spopadih za samice. V [[Arizona|Arizoni]] blizu kraja St. Johns so odkrili [[fosil]]ne ostanke črede štiridesetih placerij, ki so verjetno utonile v poplavi in se nato ohranile v blatnih usedlinah. Placerije se pojavijo tudi v seriji ''[[Sprehod z dinozavri]]'', kjer čredo zasleduje [[Postosuchus]] medtem, ko se ta v sušnem obdobju seli, da bi prišla do reke. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == *[http://www.abc.net.au/dinosaurs/fact_files/dried/placerias.htm Sprehod z dinozavri-Fact file:placerias ] {{Taxonbar|from=Q131275}} [[Kategorija:Izumrle živali]] [[Kategorija:Sinapsidi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1904]] j19rdzn7fboiqa7g65ho0cf14jrbo4b 6767872 6767871 2026-10-20T16:53:46Z Pinky sl 2932 −[[Kategorija:Sinapsidi]]; +[[Kategorija:Rodovi plazilcev]]; ±[[Kategorija:Izumrle živali]]→[[Kategorija:Kannemeyeriiformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767872 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | name = Placerija | fossil_range = pozni [[karnij]] do [[norij]] <br />~{{fossil range|230|215}}<ref>{{Cite journal |last1=Kent |first1=Dennis V. |last2=Olsen |first2=Paul E. |last3=Lepre |first3=Christopher |last4=Rasmussen |first4=Cornelia |last5=Mundil |first5=Roland |last6=Gehrels |first6=George E. |last7=Giesler |first7=Dominique |last8=Irmis |first8=Randall B. |last9=Geissman |first9=John W. |last10=Parker |first10=William G. |title=Magnetochronology of the Entire Chinle Formation (Norian Age) in a Scientific Drill Core From Petrified Forest National Park (Arizona, USA) and Implications for Regional and Global Correlations in the Late Triassic |url=https://geology.rutgers.edu/images/Kent20191.pdf |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |publisher=[[American Geophysical Union]] |publication-date=October 16, 2019 |volume=20 |issue=11 |pages=4654–4664 |doi=10.1029/2019GC008474|bibcode=2019GGG....20.4654K |s2cid=207980627 }}</ref> | image = Placerias.jpg | image_caption = Okostje | display_parents = 2 | genus = Placerias | parent_authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904 | species = hesternus | authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904 }} '''Placerija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Placerias''''' kar pomeni »široko telo«<ref name="Paleofile">{{cite web|url=http://www.paleofile.com/Demo/Taxa/Placerias.htm|title=Page on Placerias|last=Paleofile|access-date=20 February 2010}}</ref>) je [[Izumrtje|izumrli]] [[Rod (biologija)|rod]] v skupini [[dicynodontia|dicynodontov]] (skupina sesalcem podobnih [[plazilci|plazilcev]]). Živele so v poznem [[trias]]u (pred 230–215 milijoni let). Placerije spadajo v [[klad]] [[Kannemeyeriiformes]], ki predstavlja zadnjo znano skupino dicynodontov, preden je [[takson]] ob koncu triasa izumrl. Placerije so bile največji [[rastlinojedec|rastlinojedci]] svojega časa. Merile so do 3.5 m in tehtale več kot 2 toni. Z močnim vratom in nogami ter sodčastim telesom, so močno spominjale na današnje [[povodni konj|povodne konje]]. Večino sušnega obdobja so preživele ob rekah. To jim je zagotavljalo tudi delno zaščito pred [[plenilci]] kakršen je bil [[Postosuchus]]. S svojimi kratkimi [[okel|okli]] so kopale koreninice, lahko pa so jih uporabljale tudi za obrambo in v spopadih za samice. V [[Arizona|Arizoni]] blizu kraja St. Johns so odkrili [[fosil]]ne ostanke črede štiridesetih placerij, ki so verjetno utonile v poplavi in se nato ohranile v blatnih usedlinah. Placerije se pojavijo tudi v seriji ''[[Sprehod z dinozavri]]'', kjer čredo zasleduje [[Postosuchus]] medtem, ko se ta v sušnem obdobju seli, da bi prišla do reke. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == *[http://www.abc.net.au/dinosaurs/fact_files/dried/placerias.htm Sprehod z dinozavri-Fact file:placerias ] {{Taxonbar|from=Q131275}} [[Kategorija:Kannemeyeriiformes]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1904]] [[Kategorija:Rodovi plazilcev]] 2lmb069umjwmbt7pmtavr3w3sofapu1 6767874 6767872 2026-10-20T16:55:33Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Izumrli plazilci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767874 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | name = Placerija | fossil_range = pozni [[karnij]] do [[norij]] <br />~{{fossil range|230|215}}<ref>{{Cite journal |last1=Kent |first1=Dennis V. |last2=Olsen |first2=Paul E. |last3=Lepre |first3=Christopher |last4=Rasmussen |first4=Cornelia |last5=Mundil |first5=Roland |last6=Gehrels |first6=George E. |last7=Giesler |first7=Dominique |last8=Irmis |first8=Randall B. |last9=Geissman |first9=John W. |last10=Parker |first10=William G. |title=Magnetochronology of the Entire Chinle Formation (Norian Age) in a Scientific Drill Core From Petrified Forest National Park (Arizona, USA) and Implications for Regional and Global Correlations in the Late Triassic |url=https://geology.rutgers.edu/images/Kent20191.pdf |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |publisher=[[American Geophysical Union]] |publication-date=October 16, 2019 |volume=20 |issue=11 |pages=4654–4664 |doi=10.1029/2019GC008474|bibcode=2019GGG....20.4654K |s2cid=207980627 }}</ref> | image = Placerias.jpg | image_caption = Okostje | display_parents = 2 | genus = Placerias | parent_authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904 | species = hesternus | authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904 }} '''Placerija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Placerias''''' kar pomeni »široko telo«<ref name="Paleofile">{{cite web|url=http://www.paleofile.com/Demo/Taxa/Placerias.htm|title=Page on Placerias|last=Paleofile|access-date=20 February 2010}}</ref>) je [[Izumrtje|izumrli]] [[Rod (biologija)|rod]] v skupini [[dicynodontia|dicynodontov]] (skupina sesalcem podobnih [[plazilci|plazilcev]]). Živele so v poznem [[trias]]u (pred 230–215 milijoni let). Placerije spadajo v [[klad]] [[Kannemeyeriiformes]], ki predstavlja zadnjo znano skupino dicynodontov, preden je [[takson]] ob koncu triasa izumrl. Placerije so bile največji [[rastlinojedec|rastlinojedci]] svojega časa. Merile so do 3.5 m in tehtale več kot 2 toni. Z močnim vratom in nogami ter sodčastim telesom, so močno spominjale na današnje [[povodni konj|povodne konje]]. Večino sušnega obdobja so preživele ob rekah. To jim je zagotavljalo tudi delno zaščito pred [[plenilci]] kakršen je bil [[Postosuchus]]. S svojimi kratkimi [[okel|okli]] so kopale koreninice, lahko pa so jih uporabljale tudi za obrambo in v spopadih za samice. V [[Arizona|Arizoni]] blizu kraja St. Johns so odkrili [[fosil]]ne ostanke črede štiridesetih placerij, ki so verjetno utonile v poplavi in se nato ohranile v blatnih usedlinah. Placerije se pojavijo tudi v seriji ''[[Sprehod z dinozavri]]'', kjer čredo zasleduje [[Postosuchus]] medtem, ko se ta v sušnem obdobju seli, da bi prišla do reke. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == *[http://www.abc.net.au/dinosaurs/fact_files/dried/placerias.htm Sprehod z dinozavri-Fact file:placerias ] {{Taxonbar|from=Q131275}} [[Kategorija:Kannemeyeriiformes]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1904]] [[Kategorija:Rodovi plazilcev]] [[Kategorija:Izumrli plazilci]] i2dgk7wgj2h4b9fpgkq5z0la7xzotx7 6767875 6767874 2026-10-20T16:55:50Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Izumrli plazilci]]; dodal [[Kategorija:Izumrle živali]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767875 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | name = Placerija | fossil_range = pozni [[karnij]] do [[norij]] <br />~{{fossil range|230|215}}<ref>{{Cite journal |last1=Kent |first1=Dennis V. |last2=Olsen |first2=Paul E. |last3=Lepre |first3=Christopher |last4=Rasmussen |first4=Cornelia |last5=Mundil |first5=Roland |last6=Gehrels |first6=George E. |last7=Giesler |first7=Dominique |last8=Irmis |first8=Randall B. |last9=Geissman |first9=John W. |last10=Parker |first10=William G. |title=Magnetochronology of the Entire Chinle Formation (Norian Age) in a Scientific Drill Core From Petrified Forest National Park (Arizona, USA) and Implications for Regional and Global Correlations in the Late Triassic |url=https://geology.rutgers.edu/images/Kent20191.pdf |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |publisher=[[American Geophysical Union]] |publication-date=October 16, 2019 |volume=20 |issue=11 |pages=4654–4664 |doi=10.1029/2019GC008474|bibcode=2019GGG....20.4654K |s2cid=207980627 }}</ref> | image = Placerias.jpg | image_caption = Okostje | display_parents = 2 | genus = Placerias | parent_authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904 | species = hesternus | authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904 }} '''Placerija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Placerias''''' kar pomeni »široko telo«<ref name="Paleofile">{{cite web|url=http://www.paleofile.com/Demo/Taxa/Placerias.htm|title=Page on Placerias|last=Paleofile|access-date=20 February 2010}}</ref>) je [[Izumrtje|izumrli]] [[Rod (biologija)|rod]] v skupini [[dicynodontia|dicynodontov]] (skupina sesalcem podobnih [[plazilci|plazilcev]]). Živele so v poznem [[trias]]u (pred 230–215 milijoni let). Placerije spadajo v [[klad]] [[Kannemeyeriiformes]], ki predstavlja zadnjo znano skupino dicynodontov, preden je [[takson]] ob koncu triasa izumrl. Placerije so bile največji [[rastlinojedec|rastlinojedci]] svojega časa. Merile so do 3.5 m in tehtale več kot 2 toni. Z močnim vratom in nogami ter sodčastim telesom, so močno spominjale na današnje [[povodni konj|povodne konje]]. Večino sušnega obdobja so preživele ob rekah. To jim je zagotavljalo tudi delno zaščito pred [[plenilci]] kakršen je bil [[Postosuchus]]. S svojimi kratkimi [[okel|okli]] so kopale koreninice, lahko pa so jih uporabljale tudi za obrambo in v spopadih za samice. V [[Arizona|Arizoni]] blizu kraja St. Johns so odkrili [[fosil]]ne ostanke črede štiridesetih placerij, ki so verjetno utonile v poplavi in se nato ohranile v blatnih usedlinah. Placerije se pojavijo tudi v seriji ''[[Sprehod z dinozavri]]'', kjer čredo zasleduje [[Postosuchus]] medtem, ko se ta v sušnem obdobju seli, da bi prišla do reke. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == *[http://www.abc.net.au/dinosaurs/fact_files/dried/placerias.htm Sprehod z dinozavri-Fact file:placerias ] {{Taxonbar|from=Q131275}} [[Kategorija:Kannemeyeriiformes]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1904]] [[Kategorija:Rodovi plazilcev]] [[Kategorija:Izumrle živali]] 08dzvc2xochmqv41efnmzwqt2gvd2fb 6767879 6767875 2026-10-20T16:59:26Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Rodovi sinapsidov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767879 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | name = Placerija | fossil_range = pozni [[karnij]] do [[norij]] <br />~{{fossil range|230|215}}<ref>{{Cite journal |last1=Kent |first1=Dennis V. |last2=Olsen |first2=Paul E. |last3=Lepre |first3=Christopher |last4=Rasmussen |first4=Cornelia |last5=Mundil |first5=Roland |last6=Gehrels |first6=George E. |last7=Giesler |first7=Dominique |last8=Irmis |first8=Randall B. |last9=Geissman |first9=John W. |last10=Parker |first10=William G. |title=Magnetochronology of the Entire Chinle Formation (Norian Age) in a Scientific Drill Core From Petrified Forest National Park (Arizona, USA) and Implications for Regional and Global Correlations in the Late Triassic |url=https://geology.rutgers.edu/images/Kent20191.pdf |journal=Geochemistry, Geophysics, Geosystems |publisher=[[American Geophysical Union]] |publication-date=October 16, 2019 |volume=20 |issue=11 |pages=4654–4664 |doi=10.1029/2019GC008474|bibcode=2019GGG....20.4654K |s2cid=207980627 }}</ref> | image = Placerias.jpg | image_caption = Okostje | display_parents = 2 | genus = Placerias | parent_authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904 | species = hesternus | authority = [[Frederic Lucas|Lucas]], 1904 }} '''Placerija''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Placerias''''' kar pomeni »široko telo«<ref name="Paleofile">{{cite web|url=http://www.paleofile.com/Demo/Taxa/Placerias.htm|title=Page on Placerias|last=Paleofile|access-date=20 February 2010}}</ref>) je [[Izumrtje|izumrli]] [[Rod (biologija)|rod]] v skupini [[dicynodontia|dicynodontov]] (skupina sesalcem podobnih [[plazilci|plazilcev]]). Živele so v poznem [[trias]]u (pred 230–215 milijoni let). Placerije spadajo v [[klad]] [[Kannemeyeriiformes]], ki predstavlja zadnjo znano skupino dicynodontov, preden je [[takson]] ob koncu triasa izumrl. Placerije so bile največji [[rastlinojedec|rastlinojedci]] svojega časa. Merile so do 3.5 m in tehtale več kot 2 toni. Z močnim vratom in nogami ter sodčastim telesom, so močno spominjale na današnje [[povodni konj|povodne konje]]. Večino sušnega obdobja so preživele ob rekah. To jim je zagotavljalo tudi delno zaščito pred [[plenilci]] kakršen je bil [[Postosuchus]]. S svojimi kratkimi [[okel|okli]] so kopale koreninice, lahko pa so jih uporabljale tudi za obrambo in v spopadih za samice. V [[Arizona|Arizoni]] blizu kraja St. Johns so odkrili [[fosil]]ne ostanke črede štiridesetih placerij, ki so verjetno utonile v poplavi in se nato ohranile v blatnih usedlinah. Placerije se pojavijo tudi v seriji ''[[Sprehod z dinozavri]]'', kjer čredo zasleduje [[Postosuchus]] medtem, ko se ta v sušnem obdobju seli, da bi prišla do reke. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == *[http://www.abc.net.au/dinosaurs/fact_files/dried/placerias.htm Sprehod z dinozavri-Fact file:placerias ] {{Taxonbar|from=Q131275}} [[Kategorija:Kannemeyeriiformes]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1904]] [[Kategorija:Rodovi plazilcev]] [[Kategorija:Izumrle živali]] [[Kategorija:Rodovi sinapsidov]] 5qi4spjyhl0zvgz15kb24ezjn9057uu 0 230141 6767818 5581511 2026-10-20T15:42:22Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox 6767818 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|268|252|[[srednji perm]] do [[pozni perm]]}} | image = Eodicynodon BW.jpg | parent_authority = Barry, [[1974 in paleontology|1974]] | taxon = Eodicynodon | authority = Barry, 1974 | type_species = {{extinct}}'''''E. oosthuizeni''''' | type_species_authority = Barry, 1974 | subdivision_ranks = | subdivision = }} '''''Eodicynodon''''' je [[izumrtje|izumrl]] [[rod (biologija)|rod]] [[Dicynodontia|dicynodontov]]. Živel je v srednjem [[perm]]u med 266 do 260 mio let pr. n. št. na jugu [[Afrika|Afrike]]. Bil je povprečno 30&nbsp;cm dolg z 9 centimetersko glavo. Bil je prvi predstavnik [[dicynodont]]ov, tj. sesalcem podobnih plazilcev. ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == * ''The Origin and Evolution of Mammals'' (Oxford Biology) by T. S. Kemp {{Taxonbar|from=Q2326463}} {{Škrbina-žival}} [[Kategorija:Dicynodontia]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1974]] 8med0dshydok81msgnxpvkbc9r2lf6r 6767832 6767818 2026-10-20T16:00:12Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Rodovi sinapsidov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767832 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|268|252|[[srednji perm]] do [[pozni perm]]}} | image = Eodicynodon BW.jpg | parent_authority = Barry, [[1974 in paleontology|1974]] | taxon = Eodicynodon | authority = Barry, 1974 | type_species = {{extinct}}'''''E. oosthuizeni''''' | type_species_authority = Barry, 1974 | subdivision_ranks = | subdivision = }} '''''Eodicynodon''''' je [[izumrtje|izumrl]] [[rod (biologija)|rod]] [[Dicynodontia|dicynodontov]]. Živel je v srednjem [[perm]]u med 266 do 260 mio let pr. n. št. na jugu [[Afrika|Afrike]]. Bil je povprečno 30&nbsp;cm dolg z 9 centimetersko glavo. Bil je prvi predstavnik [[dicynodont]]ov, tj. sesalcem podobnih plazilcev. ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == * ''The Origin and Evolution of Mammals'' (Oxford Biology) by T. S. Kemp {{Taxonbar|from=Q2326463}} {{Škrbina-žival}} [[Kategorija:Dicynodontia]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1974]] [[Kategorija:Rodovi sinapsidov]] gplt75uui50bbh4ptvr4mlmyou53gs1 14 230156 6767795 6766852 2026-10-20T15:01:11Z Pinky sl 2932 posodobitev 6767795 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Synapsida}} {{catmore1|[[Synapsida]]}} '''Sinapsidi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Synapsida''') je raznovrstna skupina štirinožnih vretenčarjev - [[klad]], ki vključuje vse sesalce in njihove izumrle sorodnike. Pojavili so se v pozni [[kreda|kredi]], istočasno kot prvi [[Sauropsida |sauropsidi]]. Podtakson [[Therapsida]] vključuje [[sesalci|sesalce]]. [[Kategorija:Amnioti]] mez9vvvg6la0b037x3hrv8rmd66r5jq 6767942 6767795 2026-10-20T20:14:11Z TadejM 738 slovnica 6767942 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Synapsida}} {{catmore1|[[Synapsida]]}} '''Sinapsidi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Synapsida''') so raznovrstna skupina štirinožnih vretenčarjev - [[klad]], ki vključuje vse sesalce in njihove izumrle sorodnike. Pojavili so se v pozni [[kreda|kredi]], istočasno kot prvi [[Sauropsida |sauropsidi]]. Podtakson [[Therapsida]] vključuje [[sesalci|sesalce]]. [[Kategorija:Amnioti]] chxuz6pa1bterd4dvxa5g2pikue3gzu 0 230305 6767944 6703413 2026-10-20T20:17:39Z Yerpo 8417 tn 6767944 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Gustav Gnamuš 2016.jpeg}} '''Gustav''' (Avgust) '''Gnamuš''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[18. november]] [[1941]], [[Mežica]], † april [[2024]]. Med letoma 1961 in 1966 je pri [[France Mihelič|Francetu Miheliču]], [[Maksim Sedej|Maksimu Sedeju]] in [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]] študiral slikarstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]], diplomiral je leta 1966. Gnamuš živi in deluje v Ljubljani. Od leta 1978 je bil predavatelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1990 s statusom rednega profesorja za slikarstvo. Leta 1996 je prejel [[Nagrada Riharda Jakopiča|Nagrado Riharda Jakopiča]], 2001 pa za svoj slikarski opus tudi [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. 2013 je bil imenovan v naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175038994 Gustav Gnamuš, in memoriam]. Naši umetniki pred mikrofonom (20. april 2024). RTV Slovenija. {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Predloga:Jakopičevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{painter-stub}} {{DEFAULTSORT:Gnamuš, Gustav}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 7rofl2zt5xbt3vsvts4h3w5kr9jzx8d 0 245409 6768107 6761262 2026-10-21T10:42:20Z ~2026-56531-78 267685 dodaj 6768107 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba|home_town=Komenda (od leta 1976)}} '''Marko Žerovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], tematski [[kartograf]] * [[19. april]] [[1932]], [[Mengeš]]. == Življenje in delo == Marko Žerovnik je diplomiral leta 1971 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1962 je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|Študentsko Prešernovo nagrado]], magistreral (1980) in doktoriral leta 1988 na [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Zagrebu|prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu]]. Delal je kot kartograf na [[Oddelek za geografijo Filozofske fakltete v Ljubljani|oddelku za geografijo FF v Ljubljani]] (1959-67), nato na [[Geodetski inštitut Slovenije|Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo]]. Od leta 1971 do 1979 je kot raziskovalec vodil kartografski oddelek pri [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU]]. V letih 1984-92 je bil samostojni kulturni delavec, 1992-94 pa ravnatelj [[Center srednjih šol, Domžale|Centra srednjih šol v Domžalah]]. Ukvarjal se je s teoretsko in aplikativno kartografijo; ilustriral je več geografskih učbenikov, priročnikov in znanstvenoraziskovalnih del z grafičnimi in kartografskimi ponazorili. Izdelal je stenski zemljevid Slovenije (skupaj z Ivanom Selanom), turistični in ročni zemljevid Slovenije, mestna načrta Ljubljane (1966) in Maribora (1967), planinski zemljevid Julijskih Alp in druge tematske karte. V strokovnih edicijah je objavil več člankov; za potrebe občin [[Občina Komenda|Komenda]], [[Občina Kamnik|Kamnik]] in [[Občina Mengeš|Mengeš]] pa demografske študije. V samozaložbi je izdal več knjig, potopisov in pesniških zbirk. '''<big>Učbeniki</big>''' '''S kartografskimi prikazi je ilustriral:''' * Zemljepis za 6. razred osnovnih šol (1962) {{COBISS|ID=326985}} * Zemljepis za 7. razred osnovnih šol (Sovjetska zveza in neevropske zemljine) (1985) {{COBISS|ID=35172096}} * Zemljepis za 8. razred osnovnih šol (1965) {{COBISS|ID=4093441}} * Obča geografija: priročnik za gimnazije in druge srednje šole (1967) {{COBISS|ID=38754304}} * Regionalna geografija za 3. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in priročnik) (1969) {{COBISS|ID=334921}} * Regionalna geografija za 2. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in pri priročnik) (1972) {{COBISS|ID=7126017}} * A Jugoszláv SZSZK a mi hazánk: társadalmi ismeretek a kétnyelvű általános iskolá 5.osztálya számára = Naša domovina SFR Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5.razred (1984) {{COBISS|ID=38053632}} *Naša domovina SFRJ Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5. razred (1984) {{COBISS|ID=38052096}} *La nostra patria - la RSF di Jugoslavia: conoscenza della società per la V classe della scuola elementare (1984) {{COBISS|ID=38028032}} *Atlas prirode i društva za 3. i 4. razred osnovne škole (1985) {{COBISS|ID=24204034}} === Vaje === *''Vaje iz geografije: za gimnazije in druge srednje šole''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1968, 1. ponatis 1969) {{COBISS|ID=36020269}} === Šolski atlas === * Moj prvi šolski atlas za 3. in 4. razred osnovne šole (1972) {{COBISS|ID=251238912}} * Moj prvi šolski atlas za 3., 4. in 5 razred osnovne šole (1983) {{COBISS|ID=19428352}} === Zemljevidi === * Načrt Ljubljane 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=100821760}} * Načrt Maribora 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=35874561}} * Julijske Alpe 1 : 75.000 (1968) {{COBISS|ID=39424257}} * Socialistična republika Slovenije 1 : 500.000 (1970) {{COBISS|ID=115109888}} * Stenski zemljevid Slovenije 1 : 150.000 (1982) {{COBISS|ID=21579}} * Turistični zemljevid Slovenije 1 : 300.000 (1983) {{COBISS|ID=561725}} * Ročni zemljevid Slovenije 1 : 500.000 (1998) {{COBISS|ID=72577024}} * Padavinska karta - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119130627}} * Reliefni tipi - zemljevid - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119132419}} === Knjige === * Geografija: naš planet, njegovi prebivalci in njegovo prebivalstvo (1969) {{COBISS|ID=13529861}} * Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda: Glavarjeva družba (1992) {{COBISS|ID=28304384}} * V iskanju zavetja - Vsem žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=46962176}} * V iskanju zavetja - Zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=11884}} * Vodnik po Komendi in okolici (1996) {{COBISS|ID=49817344}} * Občina Komenda - Življenje od kamene dobe do danes (2002) {{COBISS|ID=116171776}} * Ivan Selan - Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa (2012) {{COBISS|ID=260968704}} * Po trnovi poti (2014) {{COBISS|ID=272260608}} * (2022) {{COBISS|ID=99172611}} * Delo srca, poti sveta : življenje in delo dr. Angelce Žerovnik (2026) {{COBISS|ID=272574467}} * Spoznavanje kartografije v izobraževalnem sistemu {{COBISS|ID=290972931}} === Potopisi in pesniške zbirke === * Potovanja - Doživljanje sveta iz prve roke (2016) {{COBISS|ID=283560192}} * Opojnost gora (2017) {{COBISS|ID=291572224}} * ''Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (''1961) {{COBISS|ID=20329826}} * ''Odmev tišine'' (2018) {{COBISS|ID=295190016}} * ''Poezija cvetja in življenja'' (2018) {{COBISS|ID=297454848}} * ''Utrinki: od vasi do vasi v občini Komenda'' (2019) {{COBISS|ID=301169920}} * ''Poezija cvetja in življenja: II. del'' (2019) {{COBISS|ID=302088192}} * ''Poezija Gorenjske'' (2020){{COBISS|ID=26786819}} * ''Moja pot'' (2021) {{COBISS|ID=75040771}} * ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}} * ''Jugozahodna Slovenija z Ljubljano: zgodbe v rimah'' (2022) {{COBISS|ID=118888195}} * ''Sprehod po Sloveniji: zgodbe v rimah'' (2023) {{COBISS|ID=159538179}} * ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}} * ''Severni Pakistan: med Patani, Hunzi in Kalaši (2024)'' {{COBISS|ID=203162371}} * Potovanje po spominu: Jemen in Eritreja (2025) {{COBISS|ID=217358851}} * Kenija in Tanzanija: zibelka človeštva (2025) {{COBISS|ID=228133635}} * Sulawesi: na še aktivnem vulkanu Mahawu (2025) {{COBISS|ID=238828803}} * S pesmijo skozi čas : dogodki med leti 1929 do 1946 (2025) {{COBISS|ID=247826179}} * Kitajska : od vzhoda do zahoda z izhodom v Kirgizijo (2025) {{COBISS|ID=253999875}} * Wenezuela: kjer mafija obvladuje oblast (2026) {{COBISS|ID=259803651}} === Strokovni članki === *Problemski pristop k izdelavi tematskih kartografskih grafičnih prikazov (1984)  {{COBISS|ID=18280802}} *Kreiranje otroškega atlasa kot slikanice (1989)  {{Cobiss|ID=34393344}} *Sodelovanje otrok pri izdelavi otroškega atlasa (1989)  {{COBISS|ID=111920896}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) {{COBISS|ID=73535488}} *Geografski oris župnije Komenda (1992) {{COBISS|ID=431789}} *Moje sodelovanje z Ivanom Selanom (1992)  {{COBISS|ID=432301}} *Narodove in narodnostne spremembe (1996)  {{COBISS|ID=2997090}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Zemljevid Slovenije ima v glavi (2005) {{COBISS|ID=10396470}} *Sulawesi, otok iskrivih oči in raznolike narave (2006)  {{COBISS|ID=33231202}} *V zrcalu kamene dobe - Papua Nova Gvineja (2007) {{COBISS|ID=35461730}} *Umrl je Ivan Selan (1902-1981) - Geografski vestnik (letnik 54, 1982) {{COBISS|ID=4486966}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana, Komenda (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) 73535488{{COBISS|ID=73535488}} *Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (1961) {{COBISS|ID=20329826}} '''<big>Demografske študije</big>''' * Demografsko geografska problematika osnovnega šolstva v Komendi, Krajevna skupnost Komenda (1990) * Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik: študijska analiza in program preoblikovanja občine Kamnik v predlagane nove občine - posebej za sedanjo občino Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina, Izvršni svet skupščine občine Kamnik (1994) * Demografski kazalci za potrebe šolskega okoliša Komenda - Moste, Oddelek za družbene dejavnosti v občini Kamnik (1997) * Geografski elementi in Faktorji v prostorskem načrtu občine Komenda, Občina Komenda (1999) * Demografija in strokovne podlage za planske potrebe občine Mengeš za obdobje 2000 - 2020, Občina Mengeš (2000) * Občina Komenda 1994 - 2004: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2005) * Demografska študija o predšolskih otrocih v občini Komenda v obdobju 2008 - 2025, Občina Komenda (2008) * Občina Komenda 2004 - 2019: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2020) === Druge dejavnosti === Soustanovitelj lokalnega časopisa Aplence, Komenda (1992) Pobudnik postavitve spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare v Komendi (1995) Ustanovitelj spominske sobe znamenitega kartografa Ivana Selana v Komendi (2002) === Študij === *Diplomsko delo: Predstavitev kartografske obdelave nekaterih demografskih pojavov na primeru ljubljanske regije za leto 1961 (1971) {{COBISS|ID=14631010}} *Magistrsko delo: Preučevanje o aplikaciji kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik (1980) {{COBISS|ID=6499682}} *Doktorska disertacija: Koncepcija in aplikacija kartografije v izobraževalnem sistemu (1988) {{COBISS|ID=7828992}} == Priznanja == * Študentska Prešernova nagrada, Univerza v Ljubljani (31. januar 1962) * Priznanje za spontano pomoč in sodelovanje v Občini Komenda, Komenda (15. maj 2001) * Zlata plaketa za odmevno strokovno, raziskovalno, aplikativno, pedagoško in organizacijsko delo na področju slovenske geografije in društvene dejavnosti, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana (9. maj 2002) * Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015) * Zlati bralec, častni član Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, kot eden najstarejših aktivnih članov knjižnice (23. april 2024) * Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno aktivno zvestobo Gorniškemu klubu dr. Henrik Tuma (23. oktober 2025) * Plaketa Slovenskega gorniškega kluba "Skala" ob 30. obletnici postavitve križa na Škrlatici, 2740 m (19. september 2026) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerovnik, Marko}} [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Slovenski kartografi]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] hic4lbpj5uq2hzpthv4fengc9y2g55j 6768108 6768107 2026-10-21T10:43:54Z ~2026-56531-78 267685 dodano 6768108 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba|home_town=Komenda (od leta 1976)}} '''Marko Žerovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], tematski [[kartograf]] * [[19. april]] [[1932]], [[Mengeš]]. == Življenje in delo == Marko Žerovnik je diplomiral leta 1971 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1962 je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|Študentsko Prešernovo nagrado]], magistreral (1980) in doktoriral leta 1988 na [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Zagrebu|prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu]]. Delal je kot kartograf na [[Oddelek za geografijo Filozofske fakltete v Ljubljani|oddelku za geografijo FF v Ljubljani]] (1959-67), nato na [[Geodetski inštitut Slovenije|Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo]]. Od leta 1971 do 1979 je kot raziskovalec vodil kartografski oddelek pri [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU]]. V letih 1984-92 je bil samostojni kulturni delavec, 1992-94 pa ravnatelj [[Center srednjih šol, Domžale|Centra srednjih šol v Domžalah]]. Ukvarjal se je s teoretsko in aplikativno kartografijo; ilustriral je več geografskih učbenikov, priročnikov in znanstvenoraziskovalnih del z grafičnimi in kartografskimi ponazorili. Izdelal je stenski zemljevid Slovenije (skupaj z Ivanom Selanom), turistični in ročni zemljevid Slovenije, mestna načrta Ljubljane (1966) in Maribora (1967), planinski zemljevid Julijskih Alp in druge tematske karte. V strokovnih edicijah je objavil več člankov; za potrebe občin [[Občina Komenda|Komenda]], [[Občina Kamnik|Kamnik]] in [[Občina Mengeš|Mengeš]] pa demografske študije. V samozaložbi je izdal več knjig, potopisov in pesniških zbirk. '''<big>Učbeniki</big>''' '''S kartografskimi prikazi je ilustriral:''' * Zemljepis za 6. razred osnovnih šol (1962) {{COBISS|ID=326985}} * Zemljepis za 7. razred osnovnih šol (Sovjetska zveza in neevropske zemljine) (1985) {{COBISS|ID=35172096}} * Zemljepis za 8. razred osnovnih šol (1965) {{COBISS|ID=4093441}} * Obča geografija: priročnik za gimnazije in druge srednje šole (1967) {{COBISS|ID=38754304}} * Regionalna geografija za 3. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in priročnik) (1969) {{COBISS|ID=334921}} * Regionalna geografija za 2. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in pri priročnik) (1972) {{COBISS|ID=7126017}} * A Jugoszláv SZSZK a mi hazánk: társadalmi ismeretek a kétnyelvű általános iskolá 5.osztálya számára = Naša domovina SFR Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5.razred (1984) {{COBISS|ID=38053632}} *Naša domovina SFRJ Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5. razred (1984) {{COBISS|ID=38052096}} *La nostra patria - la RSF di Jugoslavia: conoscenza della società per la V classe della scuola elementare (1984) {{COBISS|ID=38028032}} *Atlas prirode i društva za 3. i 4. razred osnovne škole (1985) {{COBISS|ID=24204034}} === Vaje === *''Vaje iz geografije: za gimnazije in druge srednje šole''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1968, 1. ponatis 1969) {{COBISS|ID=36020269}} === Šolski atlas === * Moj prvi šolski atlas za 3. in 4. razred osnovne šole (1972) {{COBISS|ID=251238912}} * Moj prvi šolski atlas za 3., 4. in 5 razred osnovne šole (1983) {{COBISS|ID=19428352}} === Zemljevidi === * Načrt Ljubljane 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=100821760}} * Načrt Maribora 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=35874561}} * Julijske Alpe 1 : 75.000 (1968) {{COBISS|ID=39424257}} * Socialistična republika Slovenije 1 : 500.000 (1970) {{COBISS|ID=115109888}} * Stenski zemljevid Slovenije 1 : 150.000 (1982) {{COBISS|ID=21579}} * Turistični zemljevid Slovenije 1 : 300.000 (1983) {{COBISS|ID=561725}} * Ročni zemljevid Slovenije 1 : 500.000 (1998) {{COBISS|ID=72577024}} * Padavinska karta - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119130627}} * Reliefni tipi - zemljevid - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119132419}} === Knjige === * Geografija: naš planet, njegovi prebivalci in njegovo prebivalstvo (1969) {{COBISS|ID=13529861}} * Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda: Glavarjeva družba (1992) {{COBISS|ID=28304384}} * V iskanju zavetja - Vsem žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=46962176}} * V iskanju zavetja - Zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=11884}} * Vodnik po Komendi in okolici (1996) {{COBISS|ID=49817344}} * Občina Komenda - Življenje od kamene dobe do danes (2002) {{COBISS|ID=116171776}} * Ivan Selan - Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa (2012) {{COBISS|ID=260968704}} * Po trnovi poti (2014) {{COBISS|ID=272260608}} * ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}}(2022) {{COBISS|ID=99172611}} * Delo srca, poti sveta : življenje in delo dr. Angelce Žerovnik (2026) {{COBISS|ID=272574467}} * Spoznavanje kartografije v izobraževalnem sistemu {{COBISS|ID=290972931}} === Potopisi in pesniške zbirke === * Potovanja - Doživljanje sveta iz prve roke (2016) {{COBISS|ID=283560192}} * Opojnost gora (2017) {{COBISS|ID=291572224}} * ''Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (''1961) {{COBISS|ID=20329826}} * ''Odmev tišine'' (2018) {{COBISS|ID=295190016}} * ''Poezija cvetja in življenja'' (2018) {{COBISS|ID=297454848}} * ''Utrinki: od vasi do vasi v občini Komenda'' (2019) {{COBISS|ID=301169920}} * ''Poezija cvetja in življenja: II. del'' (2019) {{COBISS|ID=302088192}} * ''Poezija Gorenjske'' (2020){{COBISS|ID=26786819}} * ''Moja pot'' (2021) {{COBISS|ID=75040771}} * ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}} * ''Jugozahodna Slovenija z Ljubljano: zgodbe v rimah'' (2022) {{COBISS|ID=118888195}} * ''Sprehod po Sloveniji: zgodbe v rimah'' (2023) {{COBISS|ID=159538179}} * ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}} * ''Severni Pakistan: med Patani, Hunzi in Kalaši (2024)'' {{COBISS|ID=203162371}} * Potovanje po spominu: Jemen in Eritreja (2025) {{COBISS|ID=217358851}} * Kenija in Tanzanija: zibelka človeštva (2025) {{COBISS|ID=228133635}} * Sulawesi: na še aktivnem vulkanu Mahawu (2025) {{COBISS|ID=238828803}} * S pesmijo skozi čas : dogodki med leti 1929 do 1946 (2025) {{COBISS|ID=247826179}} * Kitajska : od vzhoda do zahoda z izhodom v Kirgizijo (2025) {{COBISS|ID=253999875}} * Wenezuela: kjer mafija obvladuje oblast (2026) {{COBISS|ID=259803651}} === Strokovni članki === *Problemski pristop k izdelavi tematskih kartografskih grafičnih prikazov (1984)  {{COBISS|ID=18280802}} *Kreiranje otroškega atlasa kot slikanice (1989)  {{Cobiss|ID=34393344}} *Sodelovanje otrok pri izdelavi otroškega atlasa (1989)  {{COBISS|ID=111920896}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) {{COBISS|ID=73535488}} *Geografski oris župnije Komenda (1992) {{COBISS|ID=431789}} *Moje sodelovanje z Ivanom Selanom (1992)  {{COBISS|ID=432301}} *Narodove in narodnostne spremembe (1996)  {{COBISS|ID=2997090}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Zemljevid Slovenije ima v glavi (2005) {{COBISS|ID=10396470}} *Sulawesi, otok iskrivih oči in raznolike narave (2006)  {{COBISS|ID=33231202}} *V zrcalu kamene dobe - Papua Nova Gvineja (2007) {{COBISS|ID=35461730}} *Umrl je Ivan Selan (1902-1981) - Geografski vestnik (letnik 54, 1982) {{COBISS|ID=4486966}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana, Komenda (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) 73535488{{COBISS|ID=73535488}} *Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (1961) {{COBISS|ID=20329826}} '''<big>Demografske študije</big>''' * Demografsko geografska problematika osnovnega šolstva v Komendi, Krajevna skupnost Komenda (1990) * Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik: študijska analiza in program preoblikovanja občine Kamnik v predlagane nove občine - posebej za sedanjo občino Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina, Izvršni svet skupščine občine Kamnik (1994) * Demografski kazalci za potrebe šolskega okoliša Komenda - Moste, Oddelek za družbene dejavnosti v občini Kamnik (1997) * Geografski elementi in Faktorji v prostorskem načrtu občine Komenda, Občina Komenda (1999) * Demografija in strokovne podlage za planske potrebe občine Mengeš za obdobje 2000 - 2020, Občina Mengeš (2000) * Občina Komenda 1994 - 2004: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2005) * Demografska študija o predšolskih otrocih v občini Komenda v obdobju 2008 - 2025, Občina Komenda (2008) * Občina Komenda 2004 - 2019: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2020) === Druge dejavnosti === Soustanovitelj lokalnega časopisa Aplence, Komenda (1992) Pobudnik postavitve spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare v Komendi (1995) Ustanovitelj spominske sobe znamenitega kartografa Ivana Selana v Komendi (2002) === Študij === *Diplomsko delo: Predstavitev kartografske obdelave nekaterih demografskih pojavov na primeru ljubljanske regije za leto 1961 (1971) {{COBISS|ID=14631010}} *Magistrsko delo: Preučevanje o aplikaciji kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik (1980) {{COBISS|ID=6499682}} *Doktorska disertacija: Koncepcija in aplikacija kartografije v izobraževalnem sistemu (1988) {{COBISS|ID=7828992}} == Priznanja == * Študentska Prešernova nagrada, Univerza v Ljubljani (31. januar 1962) * Priznanje za spontano pomoč in sodelovanje v Občini Komenda, Komenda (15. maj 2001) * Zlata plaketa za odmevno strokovno, raziskovalno, aplikativno, pedagoško in organizacijsko delo na področju slovenske geografije in društvene dejavnosti, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana (9. maj 2002) * Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015) * Zlati bralec, častni član Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, kot eden najstarejših aktivnih članov knjižnice (23. april 2024) * Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno aktivno zvestobo Gorniškemu klubu dr. Henrik Tuma (23. oktober 2025) * Plaketa Slovenskega gorniškega kluba "Skala" ob 30. obletnici postavitve križa na Škrlatici, 2740 m (19. september 2026) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerovnik, Marko}} [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Slovenski kartografi]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] ew2r1c9jmji4s2qlqyaeirdacg8gjzb 6768109 6768108 2026-10-21T10:45:51Z ~2026-56531-78 267685 dodano 6768109 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba|home_town=Komenda (od leta 1976)}} '''Marko Žerovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], tematski [[kartograf]] * [[19. april]] [[1932]], [[Mengeš]]. == Življenje in delo == Marko Žerovnik je diplomiral leta 1971 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1962 je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|Študentsko Prešernovo nagrado]], magistreral (1980) in doktoriral leta 1988 na [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Zagrebu|prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu]]. Delal je kot kartograf na [[Oddelek za geografijo Filozofske fakltete v Ljubljani|oddelku za geografijo FF v Ljubljani]] (1959-67), nato na [[Geodetski inštitut Slovenije|Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo]]. Od leta 1971 do 1979 je kot raziskovalec vodil kartografski oddelek pri [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU]]. V letih 1984-92 je bil samostojni kulturni delavec, 1992-94 pa ravnatelj [[Center srednjih šol, Domžale|Centra srednjih šol v Domžalah]]. Ukvarjal se je s teoretsko in aplikativno kartografijo; ilustriral je več geografskih učbenikov, priročnikov in znanstvenoraziskovalnih del z grafičnimi in kartografskimi ponazorili. Izdelal je stenski zemljevid Slovenije (skupaj z Ivanom Selanom), turistični in ročni zemljevid Slovenije, mestna načrta Ljubljane (1966) in Maribora (1967), planinski zemljevid Julijskih Alp in druge tematske karte. V strokovnih edicijah je objavil več člankov; za potrebe občin [[Občina Komenda|Komenda]], [[Občina Kamnik|Kamnik]] in [[Občina Mengeš|Mengeš]] pa demografske študije. V samozaložbi je izdal več knjig, potopisov in pesniških zbirk. '''<big>Učbeniki</big>''' '''S kartografskimi prikazi je ilustriral:''' * Zemljepis za 6. razred osnovnih šol (1962) {{COBISS|ID=326985}} * Zemljepis za 7. razred osnovnih šol (Sovjetska zveza in neevropske zemljine) (1985) {{COBISS|ID=35172096}} * Zemljepis za 8. razred osnovnih šol (1965) {{COBISS|ID=4093441}} * Obča geografija: priročnik za gimnazije in druge srednje šole (1967) {{COBISS|ID=38754304}} * Regionalna geografija za 3. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in priročnik) (1969) {{COBISS|ID=334921}} * Regionalna geografija za 2. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in pri priročnik) (1972) {{COBISS|ID=7126017}} * A Jugoszláv SZSZK a mi hazánk: társadalmi ismeretek a kétnyelvű általános iskolá 5.osztálya számára = Naša domovina SFR Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5.razred (1984) {{COBISS|ID=38053632}} *Naša domovina SFRJ Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5. razred (1984) {{COBISS|ID=38052096}} *La nostra patria - la RSF di Jugoslavia: conoscenza della società per la V classe della scuola elementare (1984) {{COBISS|ID=38028032}} *Atlas prirode i društva za 3. i 4. razred osnovne škole (1985) {{COBISS|ID=24204034}} === Vaje === *''Vaje iz geografije: za gimnazije in druge srednje šole''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1968, 1. ponatis 1969) {{COBISS|ID=36020269}} === Šolski atlas === * Moj prvi šolski atlas za 3. in 4. razred osnovne šole (1972) {{COBISS|ID=251238912}} * Moj prvi šolski atlas za 3., 4. in 5 razred osnovne šole (1983) {{COBISS|ID=19428352}} === Zemljevidi === * Načrt Ljubljane 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=100821760}} * Načrt Maribora 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=35874561}} * Julijske Alpe 1 : 75.000 (1968) {{COBISS|ID=39424257}} * Socialistična republika Slovenije 1 : 500.000 (1970) {{COBISS|ID=115109888}} * Stenski zemljevid Slovenije 1 : 150.000 (1982) {{COBISS|ID=21579}} * Turistični zemljevid Slovenije 1 : 300.000 (1983) {{COBISS|ID=561725}} * Ročni zemljevid Slovenije 1 : 500.000 (1998) {{COBISS|ID=72577024}} * Padavinska karta - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119130627}} * Reliefni tipi - zemljevid - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119132419}} === Knjige === * Geografija: naš planet, njegovi prebivalci in njegovo prebivalstvo (1969) {{COBISS|ID=13529861}} * Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda: Glavarjeva družba (1992) {{COBISS|ID=28304384}} * V iskanju zavetja - Vsem žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=46962176}} * V iskanju zavetja - Zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=11884}} * Vodnik po Komendi in okolici (1996) {{COBISS|ID=49817344}} * Občina Komenda - Življenje od kamene dobe do danes (2002) {{COBISS|ID=116171776}} * Ivan Selan - Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa (2012) {{COBISS|ID=260968704}} * Po trnovi poti (2014) {{COBISS|ID=272260608}} * ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}} * Delo srca, poti sveta : življenje in delo dr. Angelce Žerovnik (2026) {{COBISS|ID=272574467}} * Spoznavanje kartografije v izobraževalnem sistemu {{COBISS|ID=290972931}} === Potopisi in pesniške zbirke === * Potovanja - Doživljanje sveta iz prve roke (2016) {{COBISS|ID=283560192}} * Opojnost gora (2017) {{COBISS|ID=291572224}} * ''Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (''1961) {{COBISS|ID=20329826}} * ''Odmev tišine'' (2018) {{COBISS|ID=295190016}} * ''Poezija cvetja in življenja'' (2018) {{COBISS|ID=297454848}} * ''Utrinki: od vasi do vasi v občini Komenda'' (2019) {{COBISS|ID=301169920}} * ''Poezija cvetja in življenja: II. del'' (2019) {{COBISS|ID=302088192}} * ''Poezija Gorenjske'' (2020){{COBISS|ID=26786819}} * ''Moja pot'' (2021) {{COBISS|ID=75040771}} * ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}} * ''Jugozahodna Slovenija z Ljubljano: zgodbe v rimah'' (2022) {{COBISS|ID=118888195}} * ''Sprehod po Sloveniji: zgodbe v rimah'' (2023) {{COBISS|ID=159538179}} * ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}} * ''Severni Pakistan: med Patani, Hunzi in Kalaši (2024)'' {{COBISS|ID=203162371}} * Potovanje po spominu: Jemen in Eritreja (2025) {{COBISS|ID=217358851}} * Kenija in Tanzanija: zibelka človeštva (2025) {{COBISS|ID=228133635}} * Sulawesi: na še aktivnem vulkanu Mahawu (2025) {{COBISS|ID=238828803}} * S pesmijo skozi čas : dogodki med leti 1929 do 1946 (2025) {{COBISS|ID=247826179}} * Kitajska : od vzhoda do zahoda z izhodom v Kirgizijo (2025) {{COBISS|ID=253999875}} * Wenezuela: kjer mafija obvladuje oblast (2026) {{COBISS|ID=259803651}} === Strokovni članki === *Problemski pristop k izdelavi tematskih kartografskih grafičnih prikazov (1984)  {{COBISS|ID=18280802}} *Kreiranje otroškega atlasa kot slikanice (1989)  {{Cobiss|ID=34393344}} *Sodelovanje otrok pri izdelavi otroškega atlasa (1989)  {{COBISS|ID=111920896}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) {{COBISS|ID=73535488}} *Geografski oris župnije Komenda (1992) {{COBISS|ID=431789}} *Moje sodelovanje z Ivanom Selanom (1992)  {{COBISS|ID=432301}} *Narodove in narodnostne spremembe (1996)  {{COBISS|ID=2997090}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Zemljevid Slovenije ima v glavi (2005) {{COBISS|ID=10396470}} *Sulawesi, otok iskrivih oči in raznolike narave (2006)  {{COBISS|ID=33231202}} *V zrcalu kamene dobe - Papua Nova Gvineja (2007) {{COBISS|ID=35461730}} *Umrl je Ivan Selan (1902-1981) - Geografski vestnik (letnik 54, 1982) {{COBISS|ID=4486966}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana, Komenda (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) 73535488{{COBISS|ID=73535488}} *Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (1961) {{COBISS|ID=20329826}} '''<big>Demografske študije</big>''' * Demografsko geografska problematika osnovnega šolstva v Komendi, Krajevna skupnost Komenda (1990) * Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik: študijska analiza in program preoblikovanja občine Kamnik v predlagane nove občine - posebej za sedanjo občino Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina, Izvršni svet skupščine občine Kamnik (1994) * Demografski kazalci za potrebe šolskega okoliša Komenda - Moste, Oddelek za družbene dejavnosti v občini Kamnik (1997) * Geografski elementi in Faktorji v prostorskem načrtu občine Komenda, Občina Komenda (1999) * Demografija in strokovne podlage za planske potrebe občine Mengeš za obdobje 2000 - 2020, Občina Mengeš (2000) * Občina Komenda 1994 - 2004: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2005) * Demografska študija o predšolskih otrocih v občini Komenda v obdobju 2008 - 2025, Občina Komenda (2008) * Občina Komenda 2004 - 2019: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2020) === Druge dejavnosti === Soustanovitelj lokalnega časopisa Aplence, Komenda (1992) Pobudnik postavitve spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare v Komendi (1995) Ustanovitelj spominske sobe znamenitega kartografa Ivana Selana v Komendi (2002) === Študij === *Diplomsko delo: Predstavitev kartografske obdelave nekaterih demografskih pojavov na primeru ljubljanske regije za leto 1961 (1971) {{COBISS|ID=14631010}} *Magistrsko delo: Preučevanje o aplikaciji kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik (1980) {{COBISS|ID=6499682}} *Doktorska disertacija: Koncepcija in aplikacija kartografije v izobraževalnem sistemu (1988) {{COBISS|ID=7828992}} == Priznanja == * Študentska Prešernova nagrada, Univerza v Ljubljani (31. januar 1962) * Priznanje za spontano pomoč in sodelovanje v Občini Komenda, Komenda (15. maj 2001) * Zlata plaketa za odmevno strokovno, raziskovalno, aplikativno, pedagoško in organizacijsko delo na področju slovenske geografije in društvene dejavnosti, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana (9. maj 2002) * Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015) * Zlati bralec, častni član Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, kot eden najstarejših aktivnih članov knjižnice (23. april 2024) * Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno aktivno zvestobo Gorniškemu klubu dr. Henrik Tuma (23. oktober 2025) * Plaketa Slovenskega gorniškega kluba "Skala" ob 30. obletnici postavitve križa na Škrlatici, 2740 m (19. september 2026) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerovnik, Marko}} [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Slovenski kartografi]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] 1yeitn407k4a3r5pg7rgveofemwd6ux 0 250842 6768095 6591201 2026-10-21T10:17:22Z Erardo Galbi 166658 6768095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=79 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=181 |postna=33522 |posta=Voćin |mesto= |obcina=[[Občina Voćin|Voćin]] |zupanija=[[Slika:Zastava viroviticko podravske zupanije.gif|25px|Virovitiško-podravska županija]] [[Virovitiško-podravska županija]] }} '''Macute''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Občina Voćin|Občino Voćin]] [[Virovitiško-podravska županija|Virovitiško-podravske županije]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 374 || 393 || 355 || 461 || 530 || 618 || 604 || 651 || 428 || 461 || 438 || 330 || 303 || 286 || 79 |- |} == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Virovitiško-podravske županije]] 6w1desrdpkq4u6t7n4w728zpbjngekx 0 265140 6767754 6597299 2026-10-20T12:51:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767754 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Bojan Đurić | image = | caption = | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = arheologija | work_institution = Filozofska fakulteta v Ljubljani | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = [[Jože Kastelic]] | doctoral_students = | known_for = proučevanju antičnih mozaikov v Sloveniji | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Bojan Đurić''', [[Slovenci|slovenski]] [[arheolog]], * [[28. marec]] [[1950]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Po [[diploma|diplomi]] iz [[arheologija|arheologije]] in [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (1975) je prav tam 1991 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Od 1978 tu poučuje klasično arheologijo. V raziskovalnem delu se je posvetil proučevanju do sedaj odkritih [[antika|antičnih]] [[mozaik]]ov v Sloveniji. O tem je napisal tudi knjigo (''Antični spomeniki na ozemlju ...''). Ukvarja pa se tudi s teoretičnimi arheološkimi problemi in o tej temi je [[prevod|prevedel]] delo Leva S. Klejna ''Arheološki viri''. V letih 1981−1984 je bil [[urednik]] arheološke [[revija|revije]] ''Arheo''. Leta 1985 pa je prevzel urejanje ''Arheoloških pregledov'', to je letnega poročila o arheoloških izkopavanjih v tedanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga. Vodi Skupino za arheologijo na avtocestah Slovenije, je predsednik strokovnega sveta ZVKDS in član skupine za pripravo novega Zakona o varstvu kulturne dediščine.</ref> == Nagrade in priznanja == * 2005: [[Valvasorjevo priznanje]] za razstavo V Saksanovem svetu – Rimsko pridobivanje belega marmorja s Pohorja (''avtorji razstavnega projekta Rimljani: steklo, glina, kamen'') ([[Pokrajinski muzej Maribor]]; kot del ekipe)<ref name=":2">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2005.pdf Valvasorjeve nagrade in priznanja v letu 2005] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240703235601/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2005.pdf |date=2024-07-03 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. novembra 2023</ref> == Bibliografija == * '' Noriško-panonska proizvodnja nagrobnih spomenikov in trgovina z marmornimi izdelki'' (disertacija) {{COBISS|ID=29171968}} * ''Arheološki viri'' (prevod) {{COBISS|ID=450314}} * ''Arheološka tipologija'' {{COBISS|ID=1935874}} * ''Antični mozaiki na ozemlju SR Slovenije'' {{COBISS|ID=7082541}} * ''Otok Vis v helenizmu'' {{COBISS|ID=1244205}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih arheologov]] == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Đurić, Bojan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega priznanja]] grvdxfgyrwcfnxrcjeiwvrxz9opvtlo 0 272906 6767793 6752577 2026-10-20T14:22:23Z TadejM 738 +zp: ime tedna 6767793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Sekumady Condé|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=1|home_town=[[Maribor]]}} '''Sekumady Condé''' (tudi '''Seku Mady Condé'''), [[Slovenci|slovenski]] televizijski voditelj in [[novinar]], * [[7. maj]] [[1980]], [[Slovenj Gradec]]<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Sekumady Condé|url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=35|website=www.locutio.si|accessdate=2020-07-30|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Vodil je oddajo ''Globus'' na [[TV Slovenija|TV Slovenija 1]].<ref>{{Navedi splet|title=Globus odslej z dvema voditeljema|url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/globus-odslej-z-dvema-voditeljema/498008|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-30|language=sl|date=28. avgust 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> Je nečak Alphe Condéja, predsednika [[Gvineja|Gvineje]] in nekdanjega predsedujočega [[Afriška unija|Afriški uniji]]. Njegovi afriški [[sorodniki]] živijo po vsem svetu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Onaplus - Človeškost ali nadutost. Izbira je tvoja.|url=https://onaplus.delo.si/cloveskost-ali-nadutost-izbira-je-tvoja|website=onaplus.delo.si|accessdate=2020-07-30|language=sl|first=Nika|last=Vistoropski}}</ref> Študiral je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]].<ref name=":3" /> == Zgodnja leta == Rodil se je mami [[Slovenci|Slovenki]] in očetu [[Gvineja|Gvinejcu]], pripadniku 11 milijonske, večinoma [[Islam|muslimanske]] [[Etnična skupina|etnične skupine]] Mandinka (tudi Mandingo ali Malinke), ki živi na območju [[Zahodna Afrika|Zahodne Afrike]].<ref>{{Navedi splet|title=Who are the Mandinka?|url=https://www.history.com/news/who-are-the-mandinka|website=HISTORY|accessdate=2020-07-30|language=en|first=Sarah|last=Pruitt}}</ref> Njegov [[oče]] je v času [[Neuvrščeni|neuvrščenih]] prišel v Slovenijo pri 18 letih na študij [[Elektrotehnika|elektrotehnike]]. Mama je tam študirala razredni pouk in tako sta se spoznala.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Sekumady Conde: “Večji šok se je iz Afrike vrniti kot iti tja”|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/sekumady-conde-vecji-sok-se-je-iz-afrike-vrniti-kot-iti-tja/|website=Govori.se|date=2015-12-18|accessdate=2020-07-30|language=sl}}</ref> Odraščal je v [[Maribor|Mariboru]], kjer je obiskoval [[II. gimnazija Maribor|II. gimnazijo Maribor]].<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Mučenje ali znanost? : raziskovalna naloga|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/6947080|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-07-30|date=|publisher=|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101070718/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/6947080|url-status=dead}}</ref> == Kariera == === Delo novinarja in voditelja === Novinarsko pot je začel v [[Maribor|Mariboru]] na Radiu MARŠ, nadaljeval pa jo je na [[Radio Študent|Radiu Študent]] v Ljubljani. Leta [[2007]] se je odzval povabilu in postal voditelj jutranjih poročil na [[TV Slovenija|TV Slovenija 1]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Seku Mady Conde: Nič več me ne preseneti|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/seku-mady-code-nic-vec-me-ne-preseneti/|website=Govori.se|date=2018-01-11|accessdate=2020-07-30|language=sl}}</ref> Leta [[2009]] je postal voditelj popoldanskih poročil na tem kanalu, kar je delal skoraj 10 let.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Seku M. Condé hčerki nadel posebno ime|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5d6fe084b45c8/seku-m-conde-hcerki-nadel-posebno-ime|website=Njena.si|accessdate=2020-07-30|language=sl|date=4. september 2019|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seku ne želi "obstreljevati" z novicami|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/seku-ne-zeli-obstreljevati-z-novicami/220023|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-30|language=sl}}</ref> V letih 2009 in 2010 je v [[Mestna knjižnica Ljubljana|knjižnici Otona Župančiča]] v Ljubljani prirejal večere dokumentarnega filma o afriških vprašanjih.{{navedi vir}} === Gledališče in poezija === Z gledališkim ustvarjanjem se je resneje ukvarjal od leta [[1995]].<ref name=":3" /> Leta [[2001]] je ob krstni izvedbi njegove monodrame ''Sizif na begu'', ki jo je režiral v [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]],<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Sekumady Condé|url=http://www.domavljubljani.com/BLOG/Sekumady_Conde/|website=BLOG - Sekumady Condé - Doma v Ljubljani|accessdate=2020-07-30|language=sl|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101201204/http://www.domavljubljani.com/BLOG/Sekumady_Conde/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SIZIF NA BEGU|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1500|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-07-30}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> izšlo tudi istoimensko dramsko besedilo.<ref>{{Navedi splet|title=Sizif na begu|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/1331547|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-07-30|language=sl|date=|publisher=}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta [[2006]] je režiral dramo [[Biljana Srbljanović|Biljane Srbljanović]], ''Beograjska trilogija'', kar je bila prva postavitev te drame v [[Slovenščina|slovenskem jeziku]] na [[Slovenija|Slovenskem]].{{navedi vir}} Sodeloval je z ustvarjalci, kot so [[Zvone Funda]],{{navedi vir}} [[Iva Zupančič]], [[Štefka Drolc]], [[Senka Bulić]]{{navedi vir}} in [[Damir Zlatar Frey]].<ref name=":3" /> Njegova prva samostojna [[Poezija|pesniška]] zbirka ''Kaligadanga'' ([[2000]]) je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec. Poleg pesmi in [[Dramatika|dramskih del]] je pisal tudi [[Otroška književnost|zgodbe za otroke]] (za revijo ''[[Ciciban (revija)|Ciciban]]'').<ref name=":3" /> Poezijo in gledališče je opustil zaradi samokritičnosti in zahtevnosti.<ref name=":4" /> == Aktivizem == Večkrat je obiskal je domovino svojega očeta, tudi v okviru kampanje [[UNICEF|Unicefa]]. S tem je opozoril na tamkajšnje slabe zdravstvene razmere.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Seku Mady Conde: "Nekatere opazke so bile prijetne, druge ne"|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/seku-mady-conde-nekatere-opazke-so-bile-prijetne-druge-ne/|website=Govori.se|date=2016-09-16|accessdate=2020-07-30|language=sl}}</ref> Kot odkritega [[biseksualec|biseksualca]] ga je prizadelo tudi težko življenje [[Homoseksualnost|homoseksualcev]] v državah [[Zahodna Afrika|zahodne Afrike]], ki lahko zaradi svoje usmeritve končajo v [[Zapor|zaporu]] ali plačajo globo.<ref>''[https://issuu.com/narobe/docs/narobe_11_-_net Zapiski o zamolčanem ali biti gej v Zahodni Afriki]{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', str. 24-25, Conde, Seku M (oktober 2009), ''Narobe''</ref> Leta [[2008]] je v intervjuju za slovensko [[LGBT]] revijo ''Narobe'' [[Slovenci|Slovence]] označil za zaplankane živali.<ref>{{Navedi splet|title=»Slovenci so zaplankane živali«|url=https://narobe.si/intervju-sekumady-conde/|website=Narobe.si|date=2008-10-15|accessdate=2020-07-30|language=sl-SI|first=Anamarija Šporčič-|last=Janis}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zasebno == Je poročen in ima hčer.<ref name=":2" /> == Nagrade == === [[Viktor (nagrada)|Viktor]] === * 2010: strokovni za najbolj obetavno medijsko osebnost leta [[2009]]<ref>{{Navedi splet|title=Po bučnem odhodu spet dobil voditeljsko mesto na TV Slovenija|url=https://zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/po-bucnem-odhodu-spet-dobil-voditeljsko-mesto-na-tv-slovenija-333196|website=zurnal24.si|accessdate=2020-07-30|language=sl|date=29. avgust 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> == Bibliografija == === [[Poezija]] === * 2000 ''Kaliganda'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/45094913 COBISS] * 2003 ''Maratajana'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/50990337 COBISS] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175244580 Seku M. Conde: Z Afriko smo bolj povezani, kot si predstavljamo]. Ime tedna (24. avgust 2026). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Conde, Sekumady}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Biseksualci]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] 1yj226ilfew6ri46rrjk0vo1g9i70tx 0 274912 6767986 6367377 2026-10-21T00:09:51Z ~2026-44996-51 264415 /* Znane nosilke in nosilci priimka */ 6767986 wikitext text/x-wiki '''Benedetič''' [benedétič] je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 58 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 6.755. mesto. == Znane nosilke in nosilci priimka == * [[Ana Benedetič]] (1930&ndash;2023), zgodovinarka, arhivistka Univerze v Ljubljani * [[Filibert Benedetič]] (1935&ndash;2005), književnik v zamejstvu * [[Jožko Benedetič]] (1927&ndash;1993), duhovnik - monsinjor, vzgojitelj in pesnik * [[Lidija Benedetič-Lapajne]] (*1959), atletinja * [[Vesna Benedetič]] (*1966), vsestranska likovna umetnica (zamejska slikarka, ilustratorka) == Glej tudi == * priimek [[Benedetti]] * priimek [[Benedičič]] * priimek [[Benedek]] * priimek [[Benedejčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Benedetič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] nw8px4m33ogvgrtmgwtfn9v08j6ctzc 0 287077 6768036 5933453 2026-10-21T08:50:54Z Engelbert 76895 pp 6768036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-Marie-Joseph Gauthier |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice-Marie-Joseph Gauthier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. maj]] [[1887]], † [[18. marec]] [[1950]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gauthier/Maurice-Marie-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gauthier, Maurice-Marie-Joseph}} [[Kategorija:Rojeni leta 1887]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6wip06k617tlk8z05tdms897fw1lk73 6768037 6768036 2026-10-21T08:51:26Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1887]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1950]]; +[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768037 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-Marie-Joseph Gauthier |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice-Marie-Joseph Gauthier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. maj]] [[1887]], † [[18. marec]] [[1950]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gauthier/Maurice-Marie-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gauthier, Maurice-Marie-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] ndki9gp2ea7qh5qqxvzjks6q0ca85g3 0 287080 6768041 5930575 2026-10-21T08:58:14Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6768041 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jacques-Edouard Genevray |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1949 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jacques-Edouard Genevray''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1891]], † [[28. oktober]] [[1953]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Genevray/Jacques-Edouard-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Genevray, Jacques-Edouard}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1953]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bg3km3mnwm2adjn763ornz9qyc8epmj 6768042 6768041 2026-10-21T08:58:55Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1953]]; +[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]; +[[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768042 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jacques-Edouard Genevray |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1949 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jacques-Edouard Genevray''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1891]], † [[28. oktober]] [[1953]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Genevray/Jacques-Edouard-Marie/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Genevray, Jacques-Edouard}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 6oe8e6vxwhnsktj36y1uabq1mgcwv7p 0 287081 6768044 5932289 2026-10-21T09:08:44Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6768044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Gentil |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1915–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis Gentil''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. maj]] [[1896]], † [[8. april]] [[1945]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gentil, Louis}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1945]] [[Kategorija:Umrli v zaporu]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] igyw0eywim3vcquwsthsswyueflxsdi 6768050 6768044 2026-10-21T09:13:01Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Gentil |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1915–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis Gentil''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. maj]] [[1896]], † [[8. april]] [[1945]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gentil, Louis}} [[Kategorija:Umrli v zaporu]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] [[Kategorija:Nosilci Ordre de la Libération]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] hivqzft1sf08ph0ctwdvubaqe4vkzut 0 287083 6768100 5928886 2026-10-21T10:30:40Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6768100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Georges-Louis Germain |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1937<br>1939–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Georges-Louis Germain''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[6. januar]] [[1877]], † [[23. oktober]] [[1954]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Germain/Georges-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Germain, Georges-Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] acl7riuwwsr2yipqxsnmfm0k25gojhy 0 287084 6768102 5933472 2026-10-21T10:36:05Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6768102 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maxime-Jean-Vincent Germain |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1942 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maxime-Jean-Vincent Germain''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. oktober]] [[1881]], † [[10. oktober]] [[1953]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Germain/Maxime-Jean-Vincent/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Germain, Maxime-Jean-Vincent}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1953]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6pyxcvual6ao9iy5p3oi7t6pmwfbfwa 6768103 6768102 2026-10-21T10:39:01Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6768103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maxime-Jean-Vincent Germain |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1942 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maxime-Jean-Vincent Germain''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. oktober]] [[1881]], † [[10. oktober]] [[1953]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Germain/Maxime-Jean-Vincent/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Germain, Maxime-Jean-Vincent}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] jhlo7a03zkre9mniiaw6rbohc4xrvst 0 287085 6768113 5936575 2026-10-21T10:54:14Z Engelbert 76895 pp 6768113 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Théodre-Benoit-Honoré-Louis Gest |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch=[[Francoska žandarmerija]] |serviceyears=?–1941 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Théodre-Benoit-Honoré-Louis Gest''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. september]] [[1878]], † [[22. november]] [[1977]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gest/Th%C3%A9odore-Benoit-Honor%C3%A9-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gest, Théodre-Benoit-Honoré-Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Francoske žandarmerije]] 7gq31bzvt5jr5a09038ulxex0pbz7y7 0 288299 6768007 6603280 2026-10-21T06:27:16Z Upwinxp 126544 v -> na Gornjem Seniku 6768007 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Erika Glanz''' ''[glánc]'', [[učiteljica]] [[Slovenščina|slovenščine]] na [[Madžarska|madžarskem]], * [[24. avgust]] [[1942]], [[Dolnji Senik]]. V [[Budimpešta|Budimpešti]] je leta 1963 [[diploma|diplomirala]] na višji pedagoški akademiji, 1971 izpopolnila študij [[kemija|kemije]] v [[Pécs|Péčuju]] ter 1983 končala študij slovenskega jezika in [[književnost]]i na pedagoški akademiji v [[Sombotel]]u. Na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] je bila učiteljica slovenščine in [[ravnatelj|ravnateljica]] slovenske šole.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Mdr. je bila članica Centralnega komiteja Madžarske socialistične delavske partije v Budimpešti. == Viri == {{sklici}} {{edu-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Glanz, Erika}} [[Kategorija:Rojeni leta 1942]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Porabski Slovenci]] ha97ela2snybh11lekr5xvqqer8d4dv 0 292991 6768034 6765599 2026-10-21T08:42:30Z SaraStopar17 255455 /* Viri in literatura */ 6768034 wikitext text/x-wiki '''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Kofol|title=Kofol|date=2026-10-15|accessdate=7. avgust 2025|website=Stat.si}}</ref> ==Zgodovinsko ozadje== [[Janez Keber]] navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''.{{Sfn|Keber|2021|p=339}} Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne [[Francija|Francije]] oz. [[Ardeni|Ardenov]] ([[Valonija|Valonije]], jugovzhodne [[Belgija|Belgije]]). Caffouje so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. Na območje današnje [[Slovenija|Slovenije]] je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz [[Nemčija|Nemčije]]. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V [[Celovec|Celovcu]] je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega [[Tolmin|Tolmina]], da bi lahko dobil dobro službo.{{Sfn|Prezelj|1994|p=8–28}} Anton Caffou se je okoliškega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v [[Volče, Tolmin|Volčah pri Tolminu]] kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hčer Jerico. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffoujev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji – Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje.{{Sfn|Prezelj|1994|p=29–33}} == Znani nosilci priimka == * [[Leopold Kofol]] (1875–1961), veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj PGD Čepovan, narodni delavec in župan v Čepovanu * [[Frančiška Verena Kofol]] (1922–?), učiteljica v Čepovanu * [[Antonija Marija Kofol]] (1925–2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka * [[Leopolda Kofol]] (1926–1983), učiteljica v Čepovanu * [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist *[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka * [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona * [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka == Glej tudi == *priimek [[Kafol]] *priimek [[Koful]] *priimek [[Kufol]] *priimek [[Kofler]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kofol}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ==Sklici== {{Sklici}} ==Viri in literatura== * {{Cite book |last=Keber |first=Janez. |title=Leksikon priimkov |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2021 |location=Celje |pages=339 |cobiss=86508035}} * {{cite book |last=Prezelj |first=Viktor. |title=Od kdaj in od kod Kofolov rod?: H koreninam Coffou–Kaffou–Koful–Kafol–Kofol-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije |publisher=Založba Bogataj |year=1994 |pages=8–33 |language=sl |cobiss=41239296}} rb7mrdwye1ab6sgar4apfo07g8l3722 0 297989 6768039 5369327 2026-10-21T08:51:54Z ~2026-44996-51 264415 6768039 wikitext text/x-wiki '''Matul''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Barbara Matul Kalamar]], arhitektka in scenografka * [[Niko Matul]] (1928—1988), filmski in gledališki scenograf (arhitekt) * [[Tina Matul]] (*1977), atletinja, sprinterka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Matul}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] t296osef9c7dni4z5agapvw7r9059ud 0 302782 6767985 6722522 2026-10-21T00:04:42Z ~2026-44996-51 264415 6767985 wikitext text/x-wiki '''Podlesnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Blaž Podlesnik]] (*1975), rusist, literarni in kulturni zgodovinar, prof. FF UL * [[Bogdan Podlesnik]] (*1961), šahovski mojster (drug?= pevec basist?) *[[Branko Podlesnik]], gradbenik, prof. VTŠ /MB (1968 ustanovil Laboratorij za preiskavo gradbenih materialov) *[[Burja Podlesnik]] (*2001), plesalka, koreografinja *[[Ivan Podlesnik]] (1881 - 1936?), gospodarski organizator, zadružnik, publicist *[[Jan Podlesnik]], biolog, živalski fiziolog *[[Karmen Podlesnik Marčič]], kulturna novinarka *[[Ksenija Podlesnik]] - Xenia; Anu, pevka zabavne glasbe *[[Lidija Podlesnik Tomášiková]], muzikologinja in knjižničarka *[[Maks Podlesnik]] (1925 - 1996), udeleženec NOB, družbeni, politični in kulturni delavec (Velenje) *[[Marjan Podlesnik]], maneken, akrobatski smučar, koreograf, podjetnik (+ 2008) *[[Mateja Podlesnik]], kustosinja MGML *[[Miran Podlesnik]], fotograf, oblikovalec *[[Mitja Podlesnik]] (um.i. [[Mark Zebra|''Mark Zebra'']]), pop pevec *[[Nejc Podlesnik]] (*2000), odbojkar *[[Roman Podlesnik]], trobentar *[[Sašo Podlesnik]], diplomat *[[Tamara Podlesnik]], literarna komparativistka, dr. teoretske psihoanalize ... *[[Tomaž Podlesnik]], trobentač * [[Urša Podlesnik]] (*1984), odbojkarica * [[Veronika Podlesnik]] (*1994), atletinja (skok v višino) == Glej tudi == * priimek [[Podlesek (razločitev)|Podlesek]] *priimek [[Podlipnik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Podlesnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] dnju0vjy1xdofwc7spt7vdf2zbmd7q7 0 303015 6768134 6743666 2026-10-21T11:28:40Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6768134 wikitext text/x-wiki '''Polak''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 706 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Alenka Polak]] (*1966), pedagoška psihologinja * [[Ana Polak Petrič]] (*1978), mednarodna pravnica, diplomatka *[[Bojan Polak]] - Stjenka (1918—2004), partizan, general JLA, narodni heroj in politik * [[Cveto Polak]] (*1963), glasbenik, bas kitarist * [[Mateja Lušnic Polak]], živilska tehnologinja (mesnine) * [[Oton Polak]] (1917—2011), slikar, risar, grafik, likovni pedagog * [[Slavko Polak]] (*1968), speleobiolog, muzejski kustos v Postojni * [[Viljem Polak]] (1843—1908), gradbenik in mecen *[[Zora Polak Tominšek]] (1904—1975), pravnica == Znani tuju nosilci priimka == * [[Jan Polák]] (*1981), češki nogometaš * [[Karol Polák]] (*1934), slovaški športni novinar in TV-komentator *[[Leo Polak]] (1880—1941), nizozemski filozof in humanist *[[Pavel Polák]], mladinski pisatelj/režiser/lutkar? * [[Vojtěch Polák]] (*1985), češki hokejist == Glej tudi == * priimek [[Pollak]] * priimka [[Poljak (priimek)|Poljak]], [[Poljšak (priimek)|Poljšak]] * priimka [[Polič]], [[Polik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ju13bc9pmj429806dzc0hz6xewc9z4r 6768135 6768134 2026-10-21T11:30:49Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768135 wikitext text/x-wiki '''Polak''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 706 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Alenka Polak]] (*1966), pedagoška psihologinja * [[Ana Polak Petrič]] (*1978), mednarodna pravnica, diplomatka *[[Bojan Polak]] - Stjenka (1918–2004), partizan, general JLA, narodni heroj in politik * [[Cveto Polak]] (*1963), glasbenik, bas kitarist * [[Mateja Lušnic Polak]], živilska tehnologinja (mesnine) * [[Oton Polak]] (1917–2011), slikar, risar, grafik, likovni pedagog * [[Slavko Polak]] (*1968), speleobiolog, muzejski kustos v Postojni * [[Viljem Polak]] (1843–1908), gradbenik in mecen *[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975), pravnica == Znani tuju nosilci priimka == * [[Jan Polák]] (*1981), češki nogometaš * [[Karol Polák]] (*1934), slovaški športni novinar in TV-komentator *[[Leo Polak]] (1880–1941), nizozemski filozof in humanist *[[Pavel Polák]], mladinski pisatelj/režiser/lutkar? * [[Vojtěch Polák]] (*1985), češki hokejist == Glej tudi == * priimek [[Pollak]] * priimka [[Poljak (priimek)|Poljak]], [[Poljšak (priimek)|Poljšak]] * priimka [[Polič]], [[Polik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] l00p48p87zalyhcllv18vu01a01piio 0 304149 6768136 6688609 2026-10-21T11:32:09Z ~2026-45085-22 264465 6768136 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Poljšak}} '''Poljšak''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anton Poljšak]] (1852—1915), župan, mecen * [[Andrej Poljšak]] (*1968), nogometaš *[[Borut Poljšak]] (*1976), izr. prof. Zdravstvene fakultete UL * [[Borut Poljšak]] (*1986), geodet, informatik, ekonomist in bančnik * [[Florijan Poljšak]], ljubiteljski botanik in naravoslovni fotograf * [[Leonard Poljšak]] (1895—1970), prosvetni in socialni delavec v ZDA * [[Matjaž Poljšak]] (1951—2005), teoretični fizik, raziskovalec na inštitutu jožef štefan, doktor znanosti * [[Marijan Poljšak]] (*1945), kemik in politik (poslanec, župan...) * [[Olga Poljšak Škraban]] (*1957), socialna psihologinja * [[Rastko Poljšak]] (1899—1994), telovadec * [[Sanja Poljšak Pesan]], pevka *[[Tone Poljšak]] (1929—2013), partizan, politik, diplomat, zgodov. publicist * [[Zoran Poljšak]] (1919—1992), zdravnik kirurg, direktor Bolnišnice Šempeter pri Gorici == Glej tudi == * priimke [[Polšak]], [[Pollak]], [[Polak]], [[Poljak (priimek)]], [[Poljanšek]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Poljšak}} {{priimek|Poljšak}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mgjgucsos94n3scqxqle680ncx84rkg 6768140 6768136 2026-10-21T11:47:35Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6768140 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Poljšak}} '''Poljšak''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anton Poljšak]] (1852–1915), župan, mecen * [[Andrej Poljšak]] (*1968), nogometaš *[[Borut Poljšak]] (*1976), izr. prof. Zdravstvene fakultete UL * [[Borut Poljšak]] (*1986), geodet, informatik, ekonomist in bančnik * [[Florijan Poljšak]], ljubiteljski botanik in naravoslovni fotograf * [[Leonard Poljšak]] (1895–1970), prosvetni in socialni delavec v ZDA * [[Matjaž Poljšak]] (1951–2005), teoretični fizik, raziskovalec na inštitutu jožef štefan, doktor znanosti * [[Marijan Poljšak]] (*1945), kemik in politik (poslanec, župan...) * [[Olga Poljšak Škraban]] (*1957), socialna psihologinja * [[Rastko Poljšak]] (1899–1994), telovadec * [[Sanja Poljšak Pesan]], pevka *[[Tone Poljšak]] (1929–2013), partizan, politik, diplomat, zgodov. publicist * [[Zoran Poljšak]] (1919–1992), zdravnik kirurg, direktor Bolnišnice Šempeter pri Gorici == Glej tudi == * priimke [[Polšak]], [[Pollak]], [[Polak]], [[Poljak (priimek)]], [[Poljanšek]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Poljšak}} {{priimek|Poljšak}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] otzpweby6ur2bvr47vynwjpbs1u514x 0 304712 6767799 6742203 2026-10-20T15:16:59Z Upwinxp 126544 o jamboru 6767799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Peglezen | image = Peglezen (1).JPG | caption = | locmapin = Ljubljana-center | map_alt = Zemljevid centra Ljubljane | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska cesta 1]] | area = | built = 1932-1934 | restored = | architect = [[Milan Černigoj]], [[Jože Plečnik]] | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Ljubljana - Peglezen | designation1_date = 18. julij 2009 | designation1_number = 5928<ref>{{RKD|5928}}</ref> | občina = Ljubljana }} '''Peglezen''' je večnadstropna hiša arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ki stoji na trikotnem zemljišču ob križišču [[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanske ceste]] (ima naslov Poljanska c. 1) in [[Kapiteljska ulica, Ljubljana|Kapiteljske ulice]] v [[Poljane, Ljubljana|Poljanah]] ([[Ljubljana]]). Zgradba je dobila ime po dejstvu, da zaradi trikotne oblike spominja na [[likalnik]] oz. arhaično/pogovorno ''peglezen''. Trenutno je poslovno-stanovanjska zgradba; v neposredni bližini se nahajajo: [[Pravna fakulteta v Ljubljani]], [[Kapitelj, Ljubljana|Kapitelj]] in [[Alojzijevišče, Ljubljana|Alojzijevišče]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani]]). == Zgodovina == Na tem zemljišču je že predhodno obstajala zgradba, a je bila med [[ljubljanski potres 1895|ljubljanskim potresom leta 1895]] močno poškodovana in posledično so jo morali porušiti. V začetku [[1930.|30. let 20. stoletja]] je Plečnik izdelal načrt za ureditev [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovega trga]] (v sklopu prenovitve tam ležečega magistrata; današnja zgradba [[Ljubljansko lutkovno gledališče|Ljubljanskega lutkovnega gledališča]]); del prenovitve je vseboval tudi načrt (1932) za trikotno zgradbo. Sam načrt ureditve trga ni bil sprejet, medtem ko pa je načrt zgradbe prevzel mestnega inženirja [[Matko Prelovšek|Matka Prelovška]] (načelnika mestnega gradbenega urada), ki je naročil gradnjo zgradbe; slednja je potekala med letoma 1934-35.<ref>[http://arhitekturni-vodnik.org/?object=42&mode=1 Arhitekturni-vodnik.org - Peglezen]</ref> Zgradba, ki ima pritličje in dve nadstropji, je zasnovano razgibano, pri čemer se med seboj nadstropja razlikujejo. == Opis == Stavba je sestavljena iz stopničasto naloženih, zelo različnih nadstropij. Pročelje obrnjeno na Poljansko ulico ima različne vrste oken. Drugo nadstropje, ki je obrnjena proti Krekovemu trgu, ima nekakšen zimski vrt obdan s petimi pari toskanskih stebrov, ki nosijo potlačeno čopasto streho. Loža je zaprta z velikimi kasetiranimi okni, vpetimi v betonske okvirje. Pročelje proti Kapiteljski ulici je spet drugačno, okna so razvrščena bolj razgibano. Zanimivo je tudi stopnišče v notranjosti zgradbe z diagonalno postavljenimi stopniščnimi ramami, ki se proti vrhu izmenično ožijo oziroma širijo. V pritličju so lokali, nad njimi pa stanovanja z zastekljenim ateljejem. Pred čelno stranjo zgradbe se nahaja tudi visok leseni zastavni jambor na okroglem podstavku, ki je pobarvan v barvah trobojnice. Slednji je bil med drugo svetovno vojno odstranjen, leta 1989 pa so na njegovo mesto postavili repliko. To so leta 2026 zaradi dotrajanosti nadomestili z novo.<ref>{{navedi novice |title=Plečnikov jambor znova stoji, zanj so posekali okoli 150 let stare macesne |date=2026-10-20 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/plecnikov-jambor-znova-stoji-na-svojem-mestu-zanj-so-v-logarjevi-dolini-posekali-okoli-150-let-stare-macesne-2835361/ |accessdate=2026-10-20}}</ref> Leta 2009 sta bila zgradba in jambor, kot Plečnikovo delo, razglašena za [[kulturni spomenik državnega pomena]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=93037 Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena]</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Delo Jožeta Plečnika]] * [[Flatiron Building]] * [[Seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] == Zunanje povezave == {{commons category|Peglezen}} * [http://www.eheritage.si/DDC/DDC_024_013_OIUAPSLUIQUXWLEOUIRWQMEMTTXXJE.pdf Peglezen] * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174880041 Ko lahko s praga Stolnice vidiš tako spomenik Robbovega vodnjaka kot Plečnikov jambor]«. ''Sledi časa'' (12. junij 2022). RTV Slovenija. {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Hiše v Ljubljani]] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1935]] 4q3dp2hm11f6zyw1bqugeubcubqc26b 0 306447 6768098 6604593 2026-10-21T10:20:53Z Erardo Galbi 166658 6768098 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Planococcus citri.jpg | image_width = 240px | image_caption = [[Citrusova volnata uš]] ''(Planococcus citri)'' | name = Volnate uši | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci) | subordo = [[Sternorrhyncha]] (prsokljunci) | familia = '''Pseudococcidae''' | familia_authority = Heymons, 1915<Ref>{{ITIS|id=109211 |taxon=Pseudococcidae Heymons, 1915}}</ref> }} '''Volnate uši''', tudi '''volnati kaparji''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pseudococcidae'''''), so dobile ime po volnatem voskastem tkivu, ki prekriva telo [[samica|samic]] od tretje razvojne faze naprej. Za razliko od drugih [[žuželke|žuželk]] imajo vse oblike [[Nimfa (biologija)|nimf]] in odraslih živali noge. So pogosti [[škodljivec|škodljivci]] v [[rastlinjak]]ih. == Opis == Samice so brez kril in zrastejo do dolžine 5 mm. Telo je zraščeno z glavo v celoto, večinoma rožnate do rumene barve. Odrasli [[samec|samci]] so popolnoma drugačne živali, krilate, manj kot 1 mm dolge, so brez ustnih organov in se tako niso sposobni prehranjevati. Njihova funkcija je iskanje in oploditev samice. == Biološki ciklus == Samica zaleže jajčeca kot lepljivo penasto ali nitasto maso, ki jo imenujemo jajčna vrečica. Samica po odlaganju jajčec umre. Prva razvojna faza je rumenkasto rjava nimfa, dolga približno 0,6 mm in ni pokrita z volno. Je zelo gibčna in se hitro premika po okolici. V tej fazi ni razlike med moško in žensko obliko nimfe. Druga razvojna faza je malo večja, manj aktivna nimfa. Ženski osebki se razporedijo po listni površini in začnejo izločati volno na površini telesa. Kmalu se prelevijo v nimfe tretje razvojne faze in brez preobrazbe zrastejo v odrasle živali. Moški primerki se iz druge razvojne faze hitro razvijejo v nepravo [[buba|bubo]] in kmalu tudi v pravo bubo, nakar se razvije bel vlaknast [[kokon]]. Po kratki preobrazbi se iz kokona razvije krilat samec. Na razvoj volnatih uši ima močan vpliv količina [[dušik]]a v rastlini. Več kot je dušika v rastlini, hitrejši bo razvoj [[populacija|populacij]]. Citrusova volnata uš mora spolno dozoreti, da lahko odleže jajčeca, druge vrste pa se lahko razmnožijo tudi nespolno. == Škoda na rastlinah == Večina uši se hrani na zunanjih delih rastlin, nekatere pa izsrkavajo tekočino iz [[korenina|korenin]]. Nekatere vrste volnatih uši so lahko prenašalke nevarnih [[virus]]ov. Nimfe in odrasle ženski primerki izsesavajo rastlinske sokove in povzročijo deformacije in rumenenje listov. Pogosto močan napad uši povzroči tudi odpadanje [[list]]ov ali [[plod]]ov. Rastlinski sokovi so bogati s [[sladkor]]ji, nimajo pa kaj dosti [[beljakovine|beljakovin]], zato morajo uši prebaviti velike količine sokov. Odvečni sladkor izločajo kot sladkorno tekočino, na njej pa pogosto zrastejo plesni, predvsem Cladosporium. Kljub temu, da so uši mobilne, se kolonije ne razširjajo daleč od matične kolonije, zato igra pri širjenju uši človek pomembno vlogo. Razširjajo se lahko celo s prezračevanjem in ventilacijo, zato so pogosto v rastlinjakih enakomerno razpršene. == Najpogostejše vrste kot škodljivci == ''[[Planococcus citri]]'' Risso </br> ''[[Pseudococcus longispinus]]'' Targioni-Tozzetti</br> ''[[Phenacoccus madeiresis]]'' Green</br> ''[[Phenacoccus solani]]'' Ferris </br> ''[[Ferrisia virgata]]'' Cockerell</br> ''[[Phenacoccus solenopsis]]'' Tinsley</br> ''[[Pseudococcus elisae]]'' Borchsenius</br> ==Reference== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pseudococcidae}} * [http://www.kaktu.si/Clanki/Volnata-us-Planococcus-citri.html Volnata uš] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120429133218/http://www.kaktu.si/Clanki/Volnata-us-Planococcus-citri.html |date=2012-04-29 }} * [http://ag.arizona.edu/crop/citrus/insects/citrusmealy.pdf Citrus Mealybug (Planococcus citri)] [[Kategorija:Polkrilci]] [[Kategorija:Volnate uši|*]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1915]] s9gi9itg8029zl94w1rfrsmqzp6j97h 0 306550 6767988 6618419 2026-10-21T00:20:28Z ~2026-44996-51 264415 6767988 wikitext text/x-wiki '''Štrucl''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Štrucl]], gluhi šahist * [[Anej Štrucl]], kolesar * [[Božo Štucl]] (* 1963), šahist * [[Dušan Štrucl]] - Dixi, kolesar * [[Ivo Štrucl|Ivo (Ivan) Štrucl]] (* 1927), geolog, krasoslovec * [[Martin Štrucl]] (* 1950), fiziolog, prof. MF *[[Tomaž Štrucl]] (* 1965), gledališki scenograf in režiser * [[Vinko Štrucl]] (1933—2006), skladatelj, dirigent, aranžer, pozavnist in tekstopisec * [[Vinko Štrucl starejši]], dirigent Policijske godbe (1948-64) == Glej tudi == * priimke [[Štrucel]], [[Štrucelj]] * priimke [[Štrukelj]], [[Štukelj]], [[Štukl]] * priimke [[Štruc]], [[Štruca]], [[Štrukl]], [[Strutz]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Štrucl}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] hu4bcwjsq94dyc4ra5442z4x0r1j30t 0 325398 6767761 6249699 2026-10-20T13:02:55Z Yerpo 8417 +podatek 6767761 wikitext text/x-wiki [[slika:Trinity Test Fireball 16ms.jpg|thumb|[[Trinity (jedrski poskus)|Trinity]], prvi jedrski poskus (1945), štejejo nekateri za začetek antropocena]] '''Antropocen''' naj bi bila trenutna [[geološka doba]], del [[kvartar]]ja, ki jo zaznamuje ključen vpliv [[človek]]a na geologijo in [[ekosistem]]e na [[Zemlja|Zemlji]]. Nekateri geologi jo obravnavajo kot naslednico [[holocen]]a, ki traja od zadnje ledene dobe pred približno 11.500 leti.<ref name="Science2016">{{cite journal |title=The Anthropocene is functionally and stratigraphically distinct from the Holocene |author=Waters, C.N. |journal=[[Science]] |volume=351 |issue=6269 |page=aad2622 |doi=10.1126/science.aad2622 |date=8 January 2016 |pmid=26744408 |s2cid=206642594 |display-authors=etal}}</ref><ref name="Edwards">{{navedi novice |title=What is the Anthropocene? |journal=Eos |first=Lucy E. |last=Edwards |volume=96 |date=2015-11-30 |doi=10.1029/2015EO040297 |url=https://eos.org/opinions/what-is-the-anthropocene}}</ref> Izraz sta leta 2000 skovala klimatolog [[Paul Crutzen]] in biolog [[Eugene Stoermer]] za opis globalnih sprememb, ki jih povzroča človek, kot so močno povečana stopnja [[erozija|erozije]], motnje [[biogeokemični cikel|biogeokemičnih ciklov]] in vseprisotnost umetnih »mineralov« ([[beton]], [[plastika]] ipd.). Prevzeli so ga različni krogi in je zdaj splošno uveljavljen, čeprav še ne natančno definiran. Strokovna združenja, kot sta [[Mednarodna komisija za stratigrafijo]] (ICS) in [[Mednarodna zveza geoloških ved]] (IUGS), antropocena formalno še ne priznavajo, obstaja pa Delovna skupina za »antropocen« pri ICS, ki pripravlja strokovna izhodišča.<ref name="ICS-Chart">{{navedi splet | url=https://stratigraphy.org/chart | title=International Chronostratigraphic Chart | publisher=Mednarodna komisija za stratigrafijo | accessdate=2022-11-15}}</ref><ref>{{navedi splet | title=What is the Anthropocene? – current definition and status | publisher=Subcommission on Quaternary Stratigraphy, Working Group on the 'Anthropocene' |url=http://quaternary.stratigraphy.org/working-groups/anthropocene/ |website=quaternary.stratigraphy.org |access-date=2022-11-15}}</ref> Med odprtimi vprašanji je začetek dobe; nekateri ga postavljajo na začetek [[Neolitska revolucija|neolitske revolucije]] pred 12.000–15.000 leti, več podpore pa ima predlog, da se je začela z [[atomska doba|atomsko dobo]] v sredini 20. stoletja. Začetek uporabe [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] predstavlja jasen signal, ki bo ostal zapisan v geoloških plasteh, sovpada tudi s hitrim povečevanjem velikosti človeštva, ki ga spremlja znaten porast industrijskega onesnaževanja, uporabe umetnih kemikalij v [[kmetijstvo|kmetijstvu]] in podobnih aktivnosti, s prav tako predvidoma zaznavnim prehodom, zapisanim v kamnine, ki se zdaj formirajo.<ref name="Subramanian2019">{{Cite journal |url=https://www.nature.com/articles/d41586-019-01641-5 |title=Anthropocene now: Influential panel votes to recognize Earth's new epoch |first=Meera |last=Subramanian |date=2019-05-21 |doi=10.1038/d41586-019-01641-5 |journal=[[Nature]] |pmid=32433629 |s2cid=182238145}}</ref> Po eni od definicij se je doba začela leta 1952, ko je tudi v ustrezno starih plasteh usedlin po vsem svetu zaznavno izrazito povečanje količine [[plutonij]]a v okolju zaradi nadzemnih [[jedrski poskus|jedrskih poskusov]].<ref>{{cite journal | last1=Waters | first1=Colin N. | last2=Zalasiewicz | first2=Jan | last3=Turner | first3=Simon D. | last4=Head | first4=Martin J. | last5=McCarthy | first5=Francine M. G. | last6=Kuwae | first6=Michinobu | last7=Han | first7=Yongming | last8=Fiałkiewicz-Kozieł | first8=Barbara | last9=Wagreich | first9=Michael | last10=DeLong | first10=Kristine L. | last11=Kaiser | first11=Jérôme | last12=Borsato | first12=Andrea | last13=Zinke | first13=Jens | last14=Williams | first14=Mark | last15=Thomas | first15=Elizabeth R. | last16=Rose | first16=Neil L. | last17=Ivar do Sul | first17=Juliana A. | last18=Gałuszka | first18=Agnieszka | last19=Cundy | first19=Andrew B. | last20=Cearreta | first20=Alejandro | last21=Wing | first21=Scott L. | last22=Hajdas | first22=Irka | last23=Summerhayes | first23=Colin P. | last24=Saito | first24=Yoshiki | last25=Leinfelder | first25=Reinhold | last26=Barnosky | first26=Anthony D. | last27=Stegner | first27=M. Allison | last28=Hadly | first28=Elizabeth | last29=Jeandel | first29=Catherine |display-authors=5 | title=Defining the Anthropocene using precise geological evidence | journal=Nature Reviews Earth & Environment | volume=7 | issue=9 | date=2026-09-08 | issn=2662-138X | doi=10.1038/s43017-026-00817-8 | pages=612–632 | url=https://www.nature.com/articles/s43017-026-00817-8 | access-date=2026-10-20}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{geol-stub}} [[Kategorija:Holocen]] 66hygax5snjue4tz69b3dak0q721bky 0 329310 6767987 6628957 2026-10-21T00:14:25Z ~2026-44996-51 264415 6767987 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Riko Pertot | image = | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | other_names = | known_for = narodni in prosvetni delavec | occupation = <!-- WD --> |spouse = | parents = Jakob Pertot <br /> Giuseppina Pertot, rojena Gandolfo | relatives = [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] (brat) <br /> [[Jelica Pertot Portograndi]] (hčerka) }} '''Riko Pertot''', [[Slovenci|slovenski]] [[narod]]ni in kulturni [[delavec]], * [[11. julij]] [[1885]], [[Barkovlje]] † [[8. avgust]] [[1977]], Barkovlje. == Življenje in delo == Končal je ljudsko šolo v rojstnem kraju in gimnazijo v [[Trst]]u. Po maturi je bil uradnik in kasneje upravnik pri uradnem listu tržaške pokrajine ''L'Osservatore Triestino''. Leta 1920 se je zaposlil pri [[časopis|dnevniku]] ''[[Edinost (časnik)|Edinost]]'' kot upravnik lista in [[tiskarna|tiskarne]]. Po ukinitvi ''Edinosti'' (1928), je [[fašizem|fašistična]] oblast Pertota leta 1930 poslala v [[konfinacija|konfinacijo]] v kraj Isilia na [[Sardinija|Sardinijo]] kjer je ostal tri leta. Po vrnitvi zaradi svoje narodne zavednosti ni mogel dobiti zaposlitve in do druge konfinacije v Corropoliju v [[Abruci]]h 1943 je bil 13 krat zaprt. Po [[druga svetovna vojna|vojni]] se je vrnil v tiskarno lista ''Edinost'', kjer je postal upravnik zadružne tiskarne in to delo opravljal do upokojitve 1956. Pertot je bil že s 17. leti tajnik pevskega društva Adrija in tajnik Obrtniškega društva Barkovlje. Ko mu je bilo 20 let, jev Barkovljah postal tajnik podružnice [[Sokol (društvo)|Sokola]]. več let je bil odbornik tržaške [[Glasbena matica|Glasbene matice]] in Planinskega društva Trst. Bil je tudi vodja dramskega odseka Adrije in vodja tamburaškega zbora. Poskusil pa se je tudi kot operni pevec. V tržaškem [[Narodni dom, Trst|Narodnem domu]] je nastopil kot [[basist]] v vlogi Kuna v [[Carl Maria von Weber|Webrovi]] operi ''[[Čarostrelec]]''.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pertot, Riko}} [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] e56mrq6eu53iupn6n7h3q9vol529c4w 0 333484 6767743 6762116 2026-10-20T12:39:28Z ~2026-45085-22 264465 /* Š */ 6767743 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[metalurg]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Kozma Ahačič (metalurg)|Kozma Ahačič]] (1925-1987?) *[[Ivan Anžel]] *Boštjan Arh *[[Jožef Arh]] (1930-2010) *Boris Arzenšek? *[[Slavko Ažman]] (1947-2014) == B == *[[Tilen Balaško]] *[[Janez Barborič]]? *[[Slavko Belina]] *[[Jure Bernetič]] *([[Josip Bezlaj]]) *[[Janez Bidovec]] *[[Milan Bizjak]] *[[Janko Bračič]] *[[Janez Bratina]] *[[Vojmir Bratina]] *([[Gino Brazzoduro|Gino/Luigi Brazzoduro]]) * ([[Boris Janez Bregant]]) *[[Milko Bremec]] /[[Milko Bremec|Milko Melhior Bremec]] (1890-1971) *[[Borivoj Breže]] *[[Erika Bricelj]] *([[Božidar Brudar]]) *Miloš Bučar *[[Dušan Burnik]] (1934-2020) == C == * [[Krsto Cazafura]]? *[[Roman Celin]]? *[[Jože Ciglenečki]] (1924-2014) == Č == *[[Drago Čeh]] *[[Miha Čekada]] (1972) *[[Sergej Černivec]] (1905-1978) *[[Metod Češarek]]? *[[Vincenc Čižman]] *[[Stanko Čop]] *[[Franc Črv]] == D == *([[Anton Danihelka]]) *[[Martin Debelak]] *Boris Dejanovič? *[[Alojz Derling]] *[[Mirko Dermelj]]? *[[Mirko Doberšek]] (plemenite kovine) *[[Bogomir Dobovišek]] *[[Milan Dobovišek]] *[[Janez Dokl]] *([[Črtomir Donik]]) kemik (1980-) *[[Bojan Dornik]]? *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878-1938) == E == *[[Frančišek Emmer]] *[[Bojan Erjavec]] (1950-2023) *[[Miro Eržen]] (1955) *[[Pavle Eržen]] (1916-1992) == F == *[[Peter Fajfar (metalurg)]] (1958-) *[[Andrej Fajmut]] (1938) *[[Viktor Fettich]] *Filip Filipič (*1998-) *([[Jože Furlan (izumitelj)|Jože Furlan]] 1904-1986) == G == * Miran Gaberšček (1962) ? *[[Marin Gabrovšek]] (1925-2014) *Roman Gajser *[[Andrej Gala]] (1939-81) *[[Branislav Glogovac]]? *[[Janko Gnamuš]] *[[Miroslav Gnamuš]] *[[Boštjan Godec]] *[[Jure Godec]] (1932-2023) (slikar) *[[Matjaž Godec]] (1961-) *[[Vinko Golc]] (1929-2017) *[[Jurij Gontarev]] *[[Vasilij Gontarev]] * [[Nikola Gostiša|Nikola(j) Gostiša]] * ([[Viktor Gostiša]]) * [[Klemen Grabnar, metalurg|Klemen Grabnar]] (1987-) *[[Andrej Gradišnik]] ? *([[Ferdinand Grešovnik]]) *[[Ivan Gubenšek]] ? == H == * [[Bojan Hertl]] * ([[Anton Homan]]) *(Josip/Josef Hummel) == I == * [[Radomir Ilić]] *[[Lidija Irmančnink Belič]]? == J == *[[Pavel Jagodič]] (1922- ?) *[[Stanislav Jakelj]] *Anton Jaklič (1970-) *Anton Jamnik (1929-2014)? *[[Vladimir Jelen]] *[[Darja Jenko]] *[[Monika Jenko]] (1947-) *[[Stane Jurca]] (1933 -) *Beno Jurjovec (*1966-) *Branko Juršek == K == *(Borut in Roman Kamšek - livarja) *[[Slavko Kanalec]] *Blaž Karpe *[[Sebastjan Kastelic]] (1982-) *[[Janko Kavčič]]? *[[Leon Kavčnik]] *([[Rajko Kejžar]]) *(Janko Kernc - 1953)? *([[Viktor Kersnič]]) *[[Franjo Kilinger]] *[[Marija Kisin]] *([[Gregor Klančnik]]) *[[Klemen Klemenc]] *[[Herman Klinar]] (1896-1987) *[[Milan Klinar]] *[[Dimitrij Kmetič|Dimitrij (Mitja) Kmetič]] *[[Matjaž Knap]] *[[Andrej Kokalj (metalurg)|Andrej Kokalj]] (1951-) *[[Janko Kokošar]] *[[Aleksander Kokot]] *[[Tomaž Kolenko]] *[[Mitja Koležnik]] *[[Janez Pavel Komel]] *(Aleksander Kopylov) *Darko Korošec (1957) ? *[[Blaženko Koroušić]] (1937-2015) *([[Borut Kosec]] 1964) - strojnik *[[Gorazd Kosec]] *[[Ladislav Kosec]] (1938-2023) *[[Tomaž Kosmač]] (1948-2022) *[[Ivan Kosovinc]] (1922-1999) *[[Karel Košak]]? *[[Miha Košak]] *Ivan Kotnik? (1951) *[[Viktor Kotnik]] *([[Janez Kovač]]) (1965) *[[Tone Kovič]] (1931-2026) *[[Igor Kovše]] *[[Božidar Koželj]] (1927–2016) *[[Ivan Kralj (1890-1956)]] *[[Peter Kraljič]] *[[Andrej Kranjc (1931)]] (Brazilija) *Viktor Kraševec? *([[Bojan Kraut]]) *[[Ažbe Križaj]] *[[Alojz Križman]] *[[Goran Kugler]] *[[Peter Kunc]] *[[Oskar Kürner]] (1925-2010) *[[Aleksander Kveder]] (1928-98) == L == * Aleš Lagoja? *[[Jakob Lamut]] *[[Franc Legat]] *[[Janko Legat]]? * [[Rado Lenart]] *[[Zvonko Lengar]]? *[[Doroteja Lesjak Šebenik]] (1965-) *[[Zdenko Leskovec]] (1922-1987?) *[[Vojteh Leskovšek]] (1947) *[[Rajko Lipold]] (BiH) *[[Gorazd Lojen]]? *[[Mojca Loncnar]]? == M == *[[Franjo Mahorčič]] *[[Nada Majcen]]? *Ignacij (Ignatij) Majdel *[[Aleksander Majdič]] (Nemčija) *[[Stane Malovrh]] *([[Borut Marinček]]) *([[Velibor Marinković]]) *[[Boštjan Markoli]] (1968-) *[[Tomaž Marolt]] *[[Anton Mauer]] *[[Jakob Medja]] *[[Jožef Medved]] *[[Valentin Mendiževec]] *[[Milan Merlak]] (1944-2024) *[[Leon Mesarič]] *([[Ingrid Milošev]]) (elektrokemija/korozija...) *[[Danijel Mitrović]] *Franc Mlakar? *[[Ernest Močnik]] *[[Jakob Mostar]]? *[[Miran Mozetič (metalurg)|Miran Mozetič]] *[[Maksimiljan Mravljak]] *[[Primož Mrvar]] (1971-) *Franc Ksaver Mühlbacher *[[Jože Muster]] (1923-2023) == N == * Iztok Naglič *[[Aleš Nagode (metalurg)|Aleš Nagode]] (1975-) *[[John Phillip Nielsen]] (prv.i. ''Janez Sešek'') (ZDA) *[[Frančišek Novak]] == O == * [[Zvone Omerza]] * [[Marjan Osole]] == P == *[[Lambert Pantz]] (1835-1895) *[[Andrej Paulin]] (1939-) *[[Irena Paulin]] *[[Robert Paulin]] (1897-1974) rafinator plemenitih kovin *[[Dragotin Pavko]] (1920-1966) *[[Franc Pavlin (metalurg)|Franc Pavlin]] (1937-) *Janez Pavlin (1947-) *[[Ciril Pelhan]] (1921-2011) *[[Slavko Penko]] (1932-2000) *Janez Perko? *[[Mitja Petrič]] (1980-) *[[Jože Pirš]] (1925-1999) *[[Anton Podgornik (metalurg)|Anton Podgornik]] (1927-1982) *[[Bojan Podgornik]] (1970-) *[[Alojz Poklukar]] (1955-) *[[Venceslav Poniž]] (Poljska) *Terezija Poženel Kovačič *[[Borut Praček]] *[[Alojz Prešern]] (1920-2015) *[[Dušan Prešern]] (1935-) *[[Vasilij Prešern]] (1947-) *[[Borut Pretnar]] (1938-) *Čedomir Primec *[[Viktor Prosenc]] (1920-2012) *[[Ludvik Puklavec (zgodovinar)|Ludvik Puklavec]], [[metalurg]], predsednik zveze mobilizirancev v nemško vojsko == R == * [[Inoslav Rak]] *[[Rafael Razpet]] *[[Konstantin Rebek]] (1891-?) * [[Ciril Rekar]] (1901-1989) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Robert Robič]] * [[Jože Rodič]] *Tomaž Rodič * [[Andrej Rosina]] (1931-2025) * [[August Rosthorn]] (1790-1843) *[[Alojz Rozman]] *(Viktor Ruard) *[[Rebeka Rudolf]] == S == *(družina [[Samassa]] - livarji) *([[Maks Samec]]) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] *[[Janez Sešek]] (=John Phillip Nielsen - ZDA) *[[Bogdan Sicherl]] (1927-2011) *[[Dušan Sikošek]] *[[Dušan Sila]] (1921-2003) *[[Zlatko Sitar]] (ZDA) *Božo Skela ? *[[Danijela Anica Skobir Balantič]] *Peter Souvent (1937-2022)? *Maks Skralovnik (1909-1971)? *[[Anton Smolej]] (1940-) *[[Franc Sodec]] * [[Savo Spaić]] * [[Božidar Spindler]] (1941-2019) *[[Ivan Stadler]] *Petar Stanković? *[[Klemen Stegenšek]] *[[Darja Steiner Petrovič]] *[[France Strojin]]? == Š == *Alenka Šalej Lah *[[Božidar Šarler]]? *[[Peter Ščetinin]]? *[[Milan Šernek]] *Janez Šetina *Barbara Šetina Batič? *[[Matevž Šipek-Mitja]] *[[Franc Širca]] (1922-2005) *[[Polona Škraba]] *Jurij Šporin *[[Anton Šteblaj]]? *Bojan Štine? *([[Pavel Štular]]) *[[Aleš Šuklje]] (1941-2018) *[[Blaž Šuler]] *[[Miloš Šulin|Miloš]] [[Miloš Ivan Šulin|(Ivan)]] Šulin (1921- ?) *[[Tomaž Šuštar]] *[[Borivoj Šuštaršič]] == T == *[[Franc Tehovnik]] *[[Milan Terčelj]] (1959-) *[[Rajko Topolovec]] (1937-2022) *[[Franc Torkar]] (1880-1967) *[[Matjaž Torkar]] *[[Katarina Trbižan]] *[[Milan Trbižan]] (1935-2015) *[[Jožef Triplat]] *[[Radomir Turk|Rado(mir) Turk]] *Stanislav Turk? *Janez Tušek? == U == * [[Boris Ule]] (1948-2008) * [[Primož Umek]] * [[Vito Uršič]] (ps. ''Marko Drenovec'') == V == *[[Maksimiljan Večko]] *Tatjana Večko Pirtovšek? *[[Leopold Vehovar]] (* 1939) *[[Stanislav Vehovar]] (+ 2020) *Gvido Velikanje *Vid Vengust (*1997-) *Franc Vičar (1926/7?-2023) *[[Franci Vode]] (1978-) *[[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]] (1931-2021) *[[Jelena Vojvodič Tuma]] (=[[Jelena Vojvodič Gvardjančič]]) *Darja Volšak *Maja Vončina == Y == * [[Robert Yebuah]] == Z == *Andrej Zajc (1938-2021) *[[Anton Zalar|Anton (Tone) Zalar]] (1943-2009) *[[Bogdan Zalar]] *[[Stojan Zalar]] (1921-1990) *[[Jože Zevnik]] (? - 2020) *[[Erik Zobec]] *Franc Zupan (1959-) *[[Erik Zupanič]] *[[Danilo Zupančič]] (1952-2017) (strojnik?) *[[Franc Zupanič]] (1966-) == Ž == *Breda Žerjal (+ 1995) *[[Branko Žeronder]] *[[Matija Žumer]] *Žužek *[[Janez Žvokelj]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] [[Kategorija:Slovenski metalurgi]] g2cgy6xv219ty9wm9qjcb9lezd65m9a 6767745 6767743 2026-10-20T12:40:36Z ~2026-45085-22 264465 /* Š */ 6767745 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[metalurg]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Kozma Ahačič (metalurg)|Kozma Ahačič]] (1925-1987?) *[[Ivan Anžel]] *Boštjan Arh *[[Jožef Arh]] (1930-2010) *Boris Arzenšek? *[[Slavko Ažman]] (1947-2014) == B == *[[Tilen Balaško]] *[[Janez Barborič]]? *[[Slavko Belina]] *[[Jure Bernetič]] *([[Josip Bezlaj]]) *[[Janez Bidovec]] *[[Milan Bizjak]] *[[Janko Bračič]] *[[Janez Bratina]] *[[Vojmir Bratina]] *([[Gino Brazzoduro|Gino/Luigi Brazzoduro]]) * ([[Boris Janez Bregant]]) *[[Milko Bremec]] /[[Milko Bremec|Milko Melhior Bremec]] (1890-1971) *[[Borivoj Breže]] *[[Erika Bricelj]] *([[Božidar Brudar]]) *Miloš Bučar *[[Dušan Burnik]] (1934-2020) == C == * [[Krsto Cazafura]]? *[[Roman Celin]]? *[[Jože Ciglenečki]] (1924-2014) == Č == *[[Drago Čeh]] *[[Miha Čekada]] (1972) *[[Sergej Černivec]] (1905-1978) *[[Metod Češarek]]? *[[Vincenc Čižman]] *[[Stanko Čop]] *[[Franc Črv]] == D == *([[Anton Danihelka]]) *[[Martin Debelak]] *Boris Dejanovič? *[[Alojz Derling]] *[[Mirko Dermelj]]? *[[Mirko Doberšek]] (plemenite kovine) *[[Bogomir Dobovišek]] *[[Milan Dobovišek]] *[[Janez Dokl]] *([[Črtomir Donik]]) kemik (1980-) *[[Bojan Dornik]]? *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878-1938) == E == *[[Frančišek Emmer]] *[[Bojan Erjavec]] (1950-2023) *[[Miro Eržen]] (1955) *[[Pavle Eržen]] (1916-1992) == F == *[[Peter Fajfar (metalurg)]] (1958-) *[[Andrej Fajmut]] (1938) *[[Viktor Fettich]] *Filip Filipič (*1998-) *([[Jože Furlan (izumitelj)|Jože Furlan]] 1904-1986) == G == * Miran Gaberšček (1962) ? *[[Marin Gabrovšek]] (1925-2014) *Roman Gajser *[[Andrej Gala]] (1939-81) *[[Branislav Glogovac]]? *[[Janko Gnamuš]] *[[Miroslav Gnamuš]] *[[Boštjan Godec]] *[[Jure Godec]] (1932-2023) (slikar) *[[Matjaž Godec]] (1961-) *[[Vinko Golc]] (1929-2017) *[[Jurij Gontarev]] *[[Vasilij Gontarev]] * [[Nikola Gostiša|Nikola(j) Gostiša]] * ([[Viktor Gostiša]]) * [[Klemen Grabnar, metalurg|Klemen Grabnar]] (1987-) *[[Andrej Gradišnik]] ? *([[Ferdinand Grešovnik]]) *[[Ivan Gubenšek]] ? == H == * [[Bojan Hertl]] * ([[Anton Homan]]) *(Josip/Josef Hummel) == I == * [[Radomir Ilić]] *[[Lidija Irmančnink Belič]]? == J == *[[Pavel Jagodič]] (1922- ?) *[[Stanislav Jakelj]] *Anton Jaklič (1970-) *Anton Jamnik (1929-2014)? *[[Vladimir Jelen]] *[[Darja Jenko]] *[[Monika Jenko]] (1947-) *[[Stane Jurca]] (1933 -) *Beno Jurjovec (*1966-) *Branko Juršek == K == *(Borut in Roman Kamšek - livarja) *[[Slavko Kanalec]] *Blaž Karpe *[[Sebastjan Kastelic]] (1982-) *[[Janko Kavčič]]? *[[Leon Kavčnik]] *([[Rajko Kejžar]]) *(Janko Kernc - 1953)? *([[Viktor Kersnič]]) *[[Franjo Kilinger]] *[[Marija Kisin]] *([[Gregor Klančnik]]) *[[Klemen Klemenc]] *[[Herman Klinar]] (1896-1987) *[[Milan Klinar]] *[[Dimitrij Kmetič|Dimitrij (Mitja) Kmetič]] *[[Matjaž Knap]] *[[Andrej Kokalj (metalurg)|Andrej Kokalj]] (1951-) *[[Janko Kokošar]] *[[Aleksander Kokot]] *[[Tomaž Kolenko]] *[[Mitja Koležnik]] *[[Janez Pavel Komel]] *(Aleksander Kopylov) *Darko Korošec (1957) ? *[[Blaženko Koroušić]] (1937-2015) *([[Borut Kosec]] 1964) - strojnik *[[Gorazd Kosec]] *[[Ladislav Kosec]] (1938-2023) *[[Tomaž Kosmač]] (1948-2022) *[[Ivan Kosovinc]] (1922-1999) *[[Karel Košak]]? *[[Miha Košak]] *Ivan Kotnik? (1951) *[[Viktor Kotnik]] *([[Janez Kovač]]) (1965) *[[Tone Kovič]] (1931-2026) *[[Igor Kovše]] *[[Božidar Koželj]] (1927–2016) *[[Ivan Kralj (1890-1956)]] *[[Peter Kraljič]] *[[Andrej Kranjc (1931)]] (Brazilija) *Viktor Kraševec? *([[Bojan Kraut]]) *[[Ažbe Križaj]] *[[Alojz Križman]] *[[Goran Kugler]] *[[Peter Kunc]] *[[Oskar Kürner]] (1925-2010) *[[Aleksander Kveder]] (1928-98) == L == * Aleš Lagoja? *[[Jakob Lamut]] *[[Franc Legat]] *[[Janko Legat]]? * [[Rado Lenart]] *[[Zvonko Lengar]]? *[[Doroteja Lesjak Šebenik]] (1965-) *[[Zdenko Leskovec]] (1922-1987?) *[[Vojteh Leskovšek]] (1947) *[[Rajko Lipold]] (BiH) *[[Gorazd Lojen]]? *[[Mojca Loncnar]]? == M == *[[Franjo Mahorčič]] *[[Nada Majcen]]? *Ignacij (Ignatij) Majdel *[[Aleksander Majdič]] (Nemčija) *[[Stane Malovrh]] *([[Borut Marinček]]) *([[Velibor Marinković]]) *[[Boštjan Markoli]] (1968-) *[[Tomaž Marolt]] *[[Anton Mauer]] *[[Jakob Medja]] *[[Jožef Medved]] *[[Valentin Mendiževec]] *[[Milan Merlak]] (1944-2024) *[[Leon Mesarič]] *([[Ingrid Milošev]]) (elektrokemija/korozija...) *[[Danijel Mitrović]] *Franc Mlakar? *[[Ernest Močnik]] *[[Jakob Mostar]]? *[[Miran Mozetič (metalurg)|Miran Mozetič]] *[[Maksimiljan Mravljak]] *[[Primož Mrvar]] (1971-) *Franc Ksaver Mühlbacher *[[Jože Muster]] (1923-2023) == N == * Iztok Naglič *[[Aleš Nagode (metalurg)|Aleš Nagode]] (1975-) *[[John Phillip Nielsen]] (prv.i. ''Janez Sešek'') (ZDA) *[[Frančišek Novak]] == O == * [[Zvone Omerza]] * [[Marjan Osole]] == P == *[[Lambert Pantz]] (1835-1895) *[[Andrej Paulin]] (1939-) *[[Irena Paulin]] *[[Robert Paulin]] (1897-1974) rafinator plemenitih kovin *[[Dragotin Pavko]] (1920-1966) *[[Franc Pavlin (metalurg)|Franc Pavlin]] (1937-) *Janez Pavlin (1947-) *[[Ciril Pelhan]] (1921-2011) *[[Slavko Penko]] (1932-2000) *Janez Perko? *[[Mitja Petrič]] (1980-) *[[Jože Pirš]] (1925-1999) *[[Anton Podgornik (metalurg)|Anton Podgornik]] (1927-1982) *[[Bojan Podgornik]] (1970-) *[[Alojz Poklukar]] (1955-) *[[Venceslav Poniž]] (Poljska) *Terezija Poženel Kovačič *[[Borut Praček]] *[[Alojz Prešern]] (1920-2015) *[[Dušan Prešern]] (1935-) *[[Vasilij Prešern]] (1947-) *[[Borut Pretnar]] (1938-) *Čedomir Primec *[[Viktor Prosenc]] (1920-2012) *[[Ludvik Puklavec (zgodovinar)|Ludvik Puklavec]], [[metalurg]], predsednik zveze mobilizirancev v nemško vojsko == R == * [[Inoslav Rak]] *[[Rafael Razpet]] *[[Konstantin Rebek]] (1891-?) * [[Ciril Rekar]] (1901-1989) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Robert Robič]] * [[Jože Rodič]] *Tomaž Rodič * [[Andrej Rosina]] (1931-2025) * [[August Rosthorn]] (1790-1843) *[[Alojz Rozman]] *(Viktor Ruard) *[[Rebeka Rudolf]] == S == *(družina [[Samassa]] - livarji) *([[Maks Samec]]) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] *[[Janez Sešek]] (=John Phillip Nielsen - ZDA) *[[Bogdan Sicherl]] (1927-2011) *[[Dušan Sikošek]] *[[Dušan Sila]] (1921-2003) *[[Zlatko Sitar]] (ZDA) *Božo Skela ? *[[Danijela Anica Skobir Balantič]] *Peter Souvent (1937-2022)? *Maks Skralovnik (1909-1971)? *[[Anton Smolej]] (1940-) *[[Franc Sodec]] * [[Savo Spaić]] * [[Mihael Spindler]] (1941-2019) *[[Ivan Stadler]] *Petar Stanković? *[[Klemen Stegenšek]] *[[Darja Steiner Petrovič]] *[[France Strojin]]? == Š == *Alenka Šalej Lah *[[Božidar Šarler]]? *[[Peter Ščetinin]]? *[[Milan Šernek]] *Janez Šetina *Barbara Šetina Batič? *[[Matevž Šipek-Mitja]] *[[Franc Širca]] (1922-2005) *[[Polona Škraba]] *Jurij Šporin *[[Anton Šteblaj]]? *Bojan Štine? *([[Pavel Štular]]) *[[Aleš Šuklje]] (1941-2018) *[[Blaž Šuler]] *[[Miloš Šulin|Miloš]] [[Miloš Ivan Šulin|(Ivan)]] Šulin (1921- ?) *[[Tomaž Šuštar]] *[[Borivoj Šuštaršič]] == T == *[[Franc Tehovnik]] *[[Milan Terčelj]] (1959-) *[[Rajko Topolovec]] (1937-2022) *[[Franc Torkar]] (1880-1967) *[[Matjaž Torkar]] *[[Katarina Trbižan]] *[[Milan Trbižan]] (1935-2015) *[[Jožef Triplat]] *[[Radomir Turk|Rado(mir) Turk]] *Stanislav Turk? *Janez Tušek? == U == * [[Boris Ule]] (1948-2008) * [[Primož Umek]] * [[Vito Uršič]] (ps. ''Marko Drenovec'') == V == *[[Maksimiljan Večko]] *Tatjana Večko Pirtovšek? *[[Leopold Vehovar]] (* 1939) *[[Stanislav Vehovar]] (+ 2020) *Gvido Velikanje *Vid Vengust (*1997-) *Franc Vičar (1926/7?-2023) *[[Franci Vode]] (1978-) *[[Franc Vodopivec (metalurg)|Franc Vodopivec]] (1931-2021) *[[Jelena Vojvodič Tuma]] (=[[Jelena Vojvodič Gvardjančič]]) *Darja Volšak *Maja Vončina == Y == * [[Robert Yebuah]] == Z == *Andrej Zajc (1938-2021) *[[Anton Zalar|Anton (Tone) Zalar]] (1943-2009) *[[Bogdan Zalar]] *[[Stojan Zalar]] (1921-1990) *[[Jože Zevnik]] (? - 2020) *[[Erik Zobec]] *Franc Zupan (1959-) *[[Erik Zupanič]] *[[Danilo Zupančič]] (1952-2017) (strojnik?) *[[Franc Zupanič]] (1966-) == Ž == *Breda Žerjal (+ 1995) *[[Branko Žeronder]] *[[Matija Žumer]] *Žužek *[[Janez Žvokelj]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] [[Kategorija:Slovenski metalurgi]] cflkg1u9ugswczt1h6439qh50hwquob 0 345140 6767906 6723063 2026-10-20T18:19:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767906 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name=Darwin |image=39 Saymour (2).JPG | elevation_m =168 m |area km2=1,1 |country={{zastavadržave|Ekvador}} |native_name=Isla Darwin |archipelago=[[Galapaški otoki]] |coordinates wikidata=1 |image_map=Galapagos Islands topographic map-en.svg |image_map_caption=Zemljevid Galapškega otočja, Darwin zgoraj levo }} [[File:Darwinarch.jpg|thumb|Darwinov lok preden je zaradi erozije postal skupina stebrov]] '''Otok Darwin''' ({{langx|es|Isla Darwin}}) je osamljen severni del [[Galapaški otoki|Galapaškega otočja]] v [[Ekvador]]ju, najvišji del ugaslega vulkana. Ime je dobil po [[Charles Darwin|Charlesu Darwinu]] in je med manjšimi otoki v arhipelagu. Ima površino 1 kvadratni kilometer in sega 165 metrov nadmorske višine. Na otoku se ni mogoče izkrcati. Prvi obisk je doživel šele leta 1964 s pomočjo helikopterja. Skupina, ki jo tvorita Darwin in bližnji otok Wolf, je danes znana kot Darwin and Wolf. == Geologija == Otok Darwin je ostanek ugaslega [[vulkan]]a in je severozahodno od glavne skupine Galapaških otokov na liniji Wolf-Darwin, ki se razteza od Galapaške plošče do središča širjenja Galapagos, srednjeoceanskega grebena, ki ločuje [[Tektonika plošč|tektonski plošči]] [[Nazca plošča|Nazca]] in [[Kokosova plošča|Kokos]]. Nastanek otoka Darwin se razlikuje od glavnih galapaških otokov. Obstajata dve teoriji o oblikovanju: prva pravi, da se je dvigajoča [[magma]] razširila iz centralnega dela otočja; druga teorija pravi, da je bil dvig magme ločen in ga je povzročila napetost v oceanski litosferi zaradi transformnega preloma.<ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/2002AGUFM.V61A1358B Blair et al., Plume Ridge Interaction]</ref> Darwinov otok je najsevernejši od dveh vrhov na liniji Wolf-Darwin, ki segata nad površje. Drugi, otok Wolf, je oddaljen približno 40 km, čeprav so na njem še drugi podzemni vrhovi. Vulkan, ki tvori otok, je ugasnil, zadnji izbruh pa naj bi se zgodil pred približno 400.000 leti,<ref>{{Navedi splet |url=https://www.geo.cornell.edu/geology/GalapagosWWW/WolfDarwin.html |title=Cornell University |access-date=2026-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240415061042/http://www.geo.cornell.edu/geology/GalapagosWWW/WolfDarwin.html |archive-date=2024-04-15 |url-status=dead}}</ref> zaradi česar je mlajši od Wolfa. Tokovi lave okoli Darwina so homogeni, očitno zaradi njegove mladosti, in imajo podobno kemično sestavo kot tokovi v središču širjenja na Galapagosu.<ref name="adsabs.harvard.edu">[http://adsabs.harvard.edu/abs/2002AGUFM.V61A1359R Role of Plume-Ridge Interaction in Magma Genesis III: Darwin Island]</ref> Darwin je verjel, da sta imela otoka vsaj dve obdobji nastajanja v svoji zgodovini. Vidne so plasti [[tuf]]a in [[bazalt]]a. Vse kaže, da je otok Darwin ostanek nekoč veliko večjega otoka, ki pa se je kot posledica erupcij zmanjšal. Posebna naravna znamenitost, [[Darwinov lok]] (''Arco de Darwin''), skalni [[naravni most]] sredi morja, manj kot kilometer od glavnega otoka Darwin, se je porušil zaradi erozije 17. maja 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi erozije se je porušil znameniti Darwinov lok|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/zaradi-erozije-se-je-porusil-znameniti-darwinov-lok/580646|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-28|language=sl}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == Otok Darwin ni odprt za obiske s kopnega. Ker ni suhih pristajališč, so glavne znamenitosti otoka Darwin v Tihem oceanu, ki mrgoli z veliko raznolikostjo morskega življenja. Edini obiskovalci so tisti, ki se pridejo potapljat, saj tudi tukaj zaradi oddaljenosti od glavnega otoka križari le omejeno število ladij za bivanje na krovu. Morsko življenje v Darwinu je raznoliko z velikimi jatami rib. Otoške vode privabljajo [[kitovec|kitovce]] od junija do novembra, pa tudi [[kladvenice]] (''Sphyrnidae''), galapaške (''Carcharhinus galapagensis''), svilnate (''Carcharhinus falciformis'')in črnoplavute (''Carcharhinus limbatus'') morske pse. Poleg tega lahko najdemo [[orjaška črepaha|orjaške črepahe]] (''Chelonia mydas''), mante in [[delfini|delfine]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.galapagospark.org/png/index.php |title=Galápagos National Park Interactive Map |access-date=2009-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090216032714/http://galapagospark.org/png/index.php |archive-date=2009-02-16 |url-status=dead }}</ref> Na otoku živi tudi velika populacija ptic, med njimi [[burnice]], rdečenogi strmoglavec (''Sula sula'') in vampirski ščinkavec (''Geospiza septentrionalis''). == Zgodovina == Čeprav je bil otok označen na zemljevidih, se je prvo znano pristajanje na Darwinu zgodilo šele leta 1964, ko ga je obiskal helikopter.<ref>''Ecuador & the Galápagos Islands'', by Danny Palmerlee, Michael Grosberg, Carolyn McCarthy. {{ISBN|1-74104-295-X}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Vodnik Ecuador in Galapagos, Insight guide, 2010 * Islas Galapagos, Everest, 2011, ISBN 978-84-441-3087-3 * [http://www.geo.cornell.edu/geology/GalapagosWWW/WolfDarwin.html Geologija otoka Darwin in Wolf] == Zunanje povezave == {{commons category|Darwin Island}} *[http://www.govisitgalapagos.com/islands/isla-darwin.asp Darwin Island - govisitgalapagos.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061102040458/http://www.govisitgalapagos.com/islands/isla-darwin.asp |date=2006-11-02 }} * [http://www.iucnredlist.org/details/5239/0 IUCN Rdeči seznam] [[Kategorija:Galapaški otoki]] {{normativna kontrola}} 2pn0m7kgp6iailb43gsnjpbw1hco4rg 0 347252 6767788 6763069 2026-10-20T14:16:16Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +ime tedna 6767788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Ljubljana 2026]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016, 2026) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v kolesarstvu}} {{Zlata medalja |[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Ljubljana 2026]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|evropski prvak]] v kronometru (ter [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]]); je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 93 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Primož Roglič in [[Tadej Pogačar]] sta edina kolesarja v zgodovini, ki sta zmagala na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, Rogliču v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dvakrat v svoji karieri je dobil [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je tudi dvakratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016, 2026) in državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med letoma 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===<big>Adria Mobil (2013–2015)</big>=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===<big>Jumbo–Visma (2016–2023)</big>=== ====<big>2016</big>==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====<big>2017</big>==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====<big>2018</big>==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====<big>2019</big>==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====<big>2020</big>==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====<big>2021</big>==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]]. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu. ====<big>2022</big>==== Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom. Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil. Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni. ====<big>2023</big>==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela. Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po  9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel  Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji. Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom. Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri. Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom. === <big>BORA-hansgroe (2024-)</big> === ==== <big>2024</big> ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico. Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]]. '''<big>2025</big>''' Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago. Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami<ref>{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}</ref>. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil. Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu. Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]<ref>{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}</ref> V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi. ==Pomembnejša tekmovanja == === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | style="background:silver;" |'''[[Dirka po Španiji 2026|2]]''' |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | 16 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |8 |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | 68 |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | — |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | 21 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |7 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;"|4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (93) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px" rowspan=2|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|Evropsko prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''19.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.296,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''23.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|31.303 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175256388 Primož Roglič: Ponavadi storim tisto, kar je zame težje]. Ime tedna (12. oktober 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174961238 Primož Roglič, zmagovalec kolesarske dirke po Italiji - ime maja]. Ime tedna (29. maj 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174803175 Ime tedna je Primož Roglič]. Ime tedna (6. september 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174795345 Primož Roglič, kolesar, ki je na olimpijskem kronometru osvojil zlato medaljo]. Ime tedna (2. avgust 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174730985 Primož Roglič, zmagovalec Vuelte 2020]. Ime tedna (9. november 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174716334 Primož Roglič, prvi Slovenec z rumeno majico na Tour de France]. Ime tedna (7. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174638241 Primož Rogljič, zmagovalec tritedenske kolesarske dirke Grand Tour]. Ime tedna (16. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 37p451m0odt79yj2v657ivyk2ip8v83 0 361780 6767817 6753245 2026-10-20T15:42:02Z Nareto 77605 /* Tehnične specifikacije (Airbus A220) */ 6767817 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Airbus A-220 (BD-500) |image =Air France, F-HZUG, Airbus A220-300.jpg |caption =Air France A220-300 }}{{Infobox aircraft type |type =[[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega |national origin ={{CAN}} in<br> {{USA}} |manufacturer =[[Bombardier Aerospace]] Mirabel [[Québec]] [[Kanada]] od leta 2013 in<br> [[Airbus]] Mobile [[Alabama]] [[ZDA]] od leta 2018 |first flight =16.9.2013 |introduction =15.7.2016 - SWISS |retired = |status =v uporabi |primary user =[[Delta Air Lines]]<br>airBaltic<br>ITA Airways<br>[[Air France]]<br>[[Lufthansa|Lufthansa group - SWISS]]<br>[[Croatia Airlines]] |more users =<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced = |number built =532 julij 2026<br>1106 naročenih |unit cost =A220-100 65 milijonov EUR <br> A220-300 75 milijonov EUR |variants with their own articles= |program cost=razvojni stroški 2008-2015<br>5.4 milijarde dolarjev|designer=[[Bombardier Aerospace]]}} |} '''Airbus A220''' ali '''BD-500''' (do leta 2018 BD - Bombardier Aerospace Cseries, nadimek: Canada Airbus) je [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotorno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo]] regionalnega, kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja [[Airbus]] (natančneje ACLP Airbus Canada Limited Partnership). A220-300 je težak dobrih 70 ton z dosegom 6300 km in eno izmed redkih potniških letal v celoti razvito v 21.stoletju ter grajeno zelo sodobno v primerjavi z letali, ki so bila zasnovana pred 50 leti. Letalo je bilo razvito v [[Kanada|Kanadi]]. A220-300 v zrak emitira 5,7 tonCO₂/h kar je 25% CO₂ manj kot primerljivo letalo A319ceo z 7,6 tonCO₂/h in 10% manj CO₂ kot letalo A319neo z 6,3 tonCO₂/h. Zaradi sodobnejšega dizajna, večje učinkovitosti, je A220 postal eno ključnih letal v regionalnem linijskem potniškem letalskem prometu za dekarbonizacijo letalskega prometa v [[Evropska unija|evropski uniji]] v 2020ih in 2030ih. Uradna EASA num. EASA.IM.A.570 certifikacijska oznaka: * BD-500-1A10 (A220-100) in * BD-500-1A11 (A220-300) Za [[Načrt leta|ICAO Flight Plan]] (tudi za Flightradar24) sta designatorja BCS - Bombardier C Series: * BCS1 (CS100 oz. A220-100) * BCS3 (CS300 oz. A220-300) Velikost trga za tip letala A220 je ocenjena na 2000 do 4000 letal v 20 letih proizvodnje, v preteklosti je bilo v tem sektorju v uporabi dobrih 8000 letal (1800 Boeing 727, 1700 Embraer E-Jet, 1400 A319ceo, 1200 McDonnell Douglas MD-80, 900 DC-9, 900 CRJ700, 400 British Aerospace Avro RJ, 300 Sud Aviation Caravelle, 150 Boeing 717). Letala A220 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 2 lokacijah: Mirabel, [[Montréal|Montreal]], Kanada in Mobile city, [[Alabama]], ZDA. Program A220 se je začel leta 2008. Razvoj je naredilo [[kanada|kanadsko]] podjetje [[Bombardier Aerospace]] in naredilo prvih sedem letal leta 2016. Leta 2018 je program kupil Airbus, saj je kapaciteta potnikov enaka kot pri A319, vendar je A220 občutno bolj ekonomičen. Različice letala so A220-100 125-sedežnik in A220-300 150-sedežnik, Airbus in stranke so nakazale razvoj v smeri A220-500, ki pa še ni bil realiziran in cilja na 175 sedežev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.tc.gc.ca/eng/civilaviation/standards/standards-reg-standards-special-3186.htm |title=List of Approved Special Conditions - Airworthiness |author=Transport Canada}}</ref> Kupci so nad letalom navdušeni in presega njihova pričakovanja, predvsem kar se tiče porabe goriva. Letalo konkurira podobno velikim [[Boeing 737|Boeing 737-600]], [[Boeing 737 MAX|Boeing 737 MAX 7]], [[Embraer E-Jet|Embraer E-jets]], [[Airbus A319]]. Po konfiguraciji kabine je najbolj podobno [[McDonnell Douglas MD-80|MD-87]] in [[Boeing 717]]. A220 porabi 20% manj goriva od konkurence. <ref>[http://www.nytimes.com/2008/07/14/business/worldbusiness/14air.html?scp=1&sq=bombardier&st=nyt A New Bombardier Jet Draws Only Tepid Demand] Jet New York Times, July 14, 2008.</ref> A220 odlikujejo širši sedeži na pram A320, širša okna, 20-25% manjša poraba goriva na pram konkurenčnim letalom. {| class="wikitable" |+Primerjava letala !Parameter/ tip !A220-300 !A319neo !A319ceo !B737 MAX7 |- |Sedeži |150 |150 |150 |153 |- |Največja hitrost MMO |0.82 |0.82 |0.82 |0.82 |- |MTOM |70,9 t |75,5 t |75,5 t |90,0 t |- |Max pristajalna teža |61,0 t |63,9 t |62,5 t |66,0 t |- |Uporabna masa UL |33,9 t |32,5 t |34,5 t |45 t |- |OEW prazen |37 t |43 t |41 t |45 t |- |Dolžina |38,7 m |33,84 m |33,84 m |35,56 m |- |Rapon kril |35,1 m |34,10 m |34,10 m |35,92 m |- |Višina |11,5 m |11,76 m |11,76 m |12,29 m |- |Pristajalna dolžina |1510 m |1480 m |1360 m |1500 m |- |Vzletna dolžina |1900 m |2150 m |1850 m |2100 m |- |Platfon leta |FL410 |FL390 |FL390 |FL410 |- |Tlak kabine |6000 ft |7300 ft |8000 ft |8000 ft |- |Poraba goriva |2.3 kg/km |2.4 kg/km |2.93 kg/km |2.51 kg/km |- |Emitacija CO₂ na uro |5688 kgCO₂/h |6320 kgCO₂/h |7584 kgCO₂/h |6636 kgCO₂/h |- |Izkustvena poraba goriva |1800 kg/h |2000 kg/h |2400 kg/h |2100 kg/h |- |Dolet |6300 km |6950 km |6 940 km |7040 km |- |Motorji |PW1500G |CFM56-5, V2500-A5 |CFM LEAP-1A, PW1100G |CFM LEAP-1B |- |Potisk motorjev |98-108,6 kN |98-120 kN |107 kN |119–130 kN |} == Mejniki == * 12. julij 2008 začetek programa novega ozkotrupnega letala CSeries v Bombardier Aerospace * konec 2011 prejeto 100 naročilo letala * 16. september 2013 prvi let prototipa CS100 v Mirabile Kanadi, kjer je tudi prva tovarna letal * 31. oktobra 2014 CS100 pridobi TCCA Transport Canada Civil Aviation certifikat CS-25 num. A-236 * 27. februar 2015 prvi let prototipa CS300 * 17. december 2015 CS300 pridobi TCCA certifikat CS-25 num. A-236 in zaključen je razvoj v vrednosti $5.4 miljarde dolarjev * 15. junij 2016 letalo CS100 (1A10) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570 <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.easa.europa.eu/en/downloads/20964/en|title=TYPE CERTIFICATE DATA SHEET num. EASA.IM.A.570 for BD-500 1A10 & 1A11 Airbus Canada Limited Partnership|date=20.2.2026|website=European Union Aviation Safety Agency}}</ref> * 15. julij 2016 prvi komercialni let CS100 pri družbi Swiss Global Air Lines ZRH Zurich - CDG Charles de Gaulle * 7. oktober 2016 letalo CS300 (1A11) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570<ref name=":0" /> * 14. december 2016 prvi komercialni let CS300 pri družbi AirBaltic TIX Riga - AMS Schiphol * 10. junij 2018 Airbus odkupi večinski del programa CSeries in ga preimenuje CS Serijo v Airbus A220 * 5. december 2018 A220 družina pridobi EASA certifikat za CAT IIIB Autoland * 24. decembra 2018 prejeto 500 naročilo letala A220 * 14. januar 2019 A220 pridobi odobritev ETOPS 180 * 29. novembra 2019 dostavljeno 100 naročeno letalo A220 * 12. februar 2020 Airbus in provinska vlada Québec postaneta edina lastnika programa A220 * 19. maj 2020 odprtje druge tovarne za proizvodnjo letal A220 v ZDA, Mobile, Alabama * 6. oktober 2020 pričetek proizvodje poslovne variante A220 ACJ * julij 2023 prejeto 1000 naročilo Airbusa A220 * 2023 Airbus prične razpravo o razširitvi družine na A220-500 na 175 potnikov zaradi pritiska Air France in Korea Air, ki bi radi kupili varianto A220 s kapaciteto vsaj 170 sedežev * 2024 po koronska strategija prevetri letalski trg in velike družbe uporabljajo ali imajo naročene A220: Delta, Air France, ITA Airways, Air Canada, Qantas, JetBlue, Korea Air, letalo se izredno dobro prime na ameriškem in evropskem trgu * 2025 letalske družbe začnejo menjati tipe letal A318, A319, E190, B737-700 z A220-300 * 10. aprila 2026 dostavljeno 500 naročeno letalo A220 * 2026 močno skočijo naročila za varčen A220 zaradi energetske krize kot posledica Iranske vojne [[Slika:EGLF_-_Airbus_A220-300_-_C-FFDO_(42631601965).jpg|sličica|Airbus A220 Kanada]] [[Slika:Airbus_A220-300.jpg|sličica|Airbus A220-300]] [[Slika:JetBlue_A220_interior.jpg|sličica|A220 kabina letala]] [[Slika:AirBaltic Bombardier CS300 maintenance (33093274721).jpg|sličica|Airbus A220 - Cockpit]] [[Slika:Bombardier_CS100_at_Brussels_Airport_(25013445373).jpg|sličica|Airbus A220 ima zelo velika okna]] [[Slika:Bombardier_CS100_(23354893672).jpg|sličica|A220-100 potniška kabina]] [[Slika:JetBlue_A220_cabin.jpg|sličica|A220 kabina]] ==Tehnične specifikacije (Airbus A220)== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Posadka | colspan="2" | 2 |- ! Kapaciteta potnikov | 130 (max) 125 (1-razred, gosto) <br /> 110 (1-razred)<br /> 108 (2-razreda) | 160 (max) <br/> 150 (1-razred, gosto) <br/> 135 (1-razred)<br/> 130 (2-razreda) |- ! Dolžina | {{convert|35,0|m|ft|abbr=on}} | {{convert|38,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Razpon kril | colspan="2" | {{convert|35,1|m|ft|abbr=on}} |- ! Površina kril | colspan="2" | 112,3 m2 |- ! Višina | colspan="2" | {{convert|11,5|m|ft|abbr=on}} |- ! Premer trupa | colspan="2" | {{convert|3,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Širina kabine | colspan="2" | {{convert|3,28|m|in}} |- ! Višina kabine | colspan="2" | {{convert|2,11|m|in}} |- ! Dolžina kabine | {{convert|23,7|m|ft}} | {{convert|27,5|m|ft}} |- ! Prostor za tovor | 23,7 m3 | 31,6 m3 |- ! Maks. vzletna teža (MTOW) | 63.1 t (139,000 lb) | 70.9 t (156,000 lb) |- ! Maks. tovor (skupno) | 15.1 t (33,300 lb) | 18.7 t (41,200 lb) |- !Gorivo | colspan="2" |21,918 L (5,790 US gal) |- ! Dolet | 3,600 nmi (6,700 km; 4,200 mi) |3,400 nmi (6,300 km; 3,900 mi) |- ! Maks. hitrost | colspan="2" | [[Machovo število|Mach]] 0,82 (870&nbsp;km/h, 470 [[Vozel (enota)|kn]], 541&nbsp;mph) |- ! Potovalna hitrost | colspan="2" | Mach 0,78 (828&nbsp;km/h, 447 kn, 514&nbsp;mph) |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1463|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1890|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1356|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1494|m|ft|abbr=on}} |- ! Največja višina letenja | colspan="2" | 41,000 ft (12,500 m) |- ! Motorji | colspan="2" | 2× [[Pratt & Whitney PW1000G|Pratt & Whitney PW1500G]] |- ! Potisk motorjev | * PW1519G: 88 kN (20&nbsp;klb) * PW1521G: 98 kN (22&nbsp;klb) * PW1524G: 108.5 kN (24,4&nbsp;klb) * PW1525G: 108.5 kN (24,4&nbsp;klb) do 5 % večji potisk med penjanjem | * PW1521G-3: 98 kN (22&nbsp;klb) * PW1524G-3: 108.5 kN (24,4&nbsp;klb) * PW1525G-3: 108.5 kN (24,4&nbsp;klb) do 5 % večji potisk med penjanjem |- !ICAO tip |BCS1 |BCS3 |} Specifikacije za urbane operacije iz kratkih stez v središčih mest npr. London City ali Toronto City letališč {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !colspan="3"| Urbane Operacije |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|53060|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|58967|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. pristajaln teža | {{convert|49895|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|55111|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. tovor (samo tovor) | {{convert|3629|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|4853|kg|lb|abbr=on}} |- ! Makjs, tovor (skupaj) | {{convert|13676|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|16284|kg|lb|abbr=on}} |- ! Dolet | colspan="2" | {{convert|3148|km|nmi|abbr=on}} |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1219|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1524|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1341|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1448|m|ft|abbr=on}} |- |} *''Notes:'' Data are preliminary and may change. *''Sources:'' Bombardier Aerospace<ref name=cseries_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b10e44.pdf|title=Bombardier CSeries brochure|author=Bombardier|date=June 2013|accessdate=2 November 2013}}</ref><ref name=CS100_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_7a1759.pdf|title=Bombardier CS100|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}</ref><ref name=CS300_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b654d1.pdf|title=Bombardier CS300|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bombardier_CS_page">{{navedi splet|url=http://cseries.com/info/en/|title=Bombardier CSeries page|publisher=Bombardier.com}}</ref> and ''Pratt & Whitney''<ref>{{navedi splet|url=http://www.pw.utc.com/Content/Press_Kits/pdf/ce_pw1500g_pCard.pdf|title=PurePower PW1500G Engine for the Bombardier CSeries|author=Pratt & Whitney|accessdate=18 December 2012}}</ref> ==Glej tudi== *[[Novejša potniška letala]] ==Sklici in literatura== {{sklici|1}} {{Potniška letala}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bombardier CSeries}} *[http://cseries.com/en/ Bombardier CSeries stran] *[http://www.flycseries.com/ Bombardier CSeries Virtual Kokpit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217042351/http://flycseries.com/ |date=2014-12-17 }} [[Kategorija:Potniška letala]] 4ivv9tme7fstg2qtu7nj4yet23bwmb9 0 375368 6768092 6569855 2026-10-21T10:12:19Z Erardo Galbi 166658 6768092 wikitext text/x-wiki [[Slika:RTH Christoph Hansa 06.jpg|sličica|Fenestron na [[Eurocopter EC135]] z neenakomerno razporejeni kraki za zmanjšanje hrupa]] [[File:Eurocopter EC-135 T1 SAMU Lorraine (3892652583).jpg|thumb|Krmilni mehanizem na [[Eurocopter EC135|EC135]] fenestronu]] [[File:OH-1 JGSDF 20080518 3.jpg|thumb|right|Fenestron na [[Kawasaki OH-1]]]] [[Image:Kamov-Ka-60.jpg|thumb|right|Fenestron na [[Kamov Ka-60]], MAKS Air Show 2009]] '''Fenestron'''<ref name="ha266">Prouty, Ray, ''Helicopter Aerodynamics'', Helobooks, 1985, 2004, pg 266</ref><ref>[http://fenestron.com/site/docs_wsw/RUB_10101/pa-spe2006-02-01.pdf 30 Years of Innovation]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> (tudi '''fantail''' in "fan-in-fin") je [[Eurocopter]]jevo tržno ime za vrsto [[Repni rotor|repnega rotorja]] na [[helikopter|helikopterjih]]. Francoska beseda "Fenestron" pomeni manjše okno. Naprava je v bistvu [[ventilator z okvirjem]] in se uporablja za izenačevanje momenta [[glavni rotor|glavnega rotorja]]. Je precej bolj tih kot konvencionalni rotor in je tudi bolj varen za ljudi na tleh. Razvilo ga je francosko podjetje [[Sud Aviation]] (zdaj del [[Airbus Helicopters]]) in se uporablja na veliko Eurocopterjevih helikopterjih.<ref>[http://www.eurocopter.com/w1/jrotor/72/story57.html "History of the fenestron"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110507112227/http://www.eurocopter.com/w1/jrotor/72/story57.html |date=2011-05-07 }} Rotor Online, Eurocopter</ref> Konvencionalni repni rotorji imajo po navadi 2-4 krake, Fenestroni pa med 8-18. Kraki so v nekaterih primerih neeankomerno razporejeni za zmanjšanje trupa. Okvir omogoča večje obrate kot konvencionalni rotor. ==Prednosti== * Večja varnost na tleh, ker je ventilator obdan z okvirjem * Manjši hrup in vibracije * Manjša verjetnost poškodb zaradi letečih objektov na tleh ==Slabosti== Slabosti so iste kot pri ventilatorjih z okvirjem: * Večja teža * Potrebna je večja moč * Višji stroški izdelave ==Glej tudi== * [[NOTAR]] * [[Repni rotor]] * [[Ventilator z okvirjem]] ==Sklici in reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Fenestron}} * [http://mysite.ncnetwork.net/res12e522/DATWF.html Dave's All the World Fenestrons] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Helikopterji]] [[Kategorija:Letalstvo]] [[Kategorija:Rotorski zrakoplovi]] fpd6s04l90l825r28fleia43x8zh7zu 3 382746 6767816 4321779 2026-10-20T15:40:08Z ~2026-56151-50 267648 /* */ odgovor 6767816 wikitext text/x-wiki Spoštovani! Želel bi urediti stran za nov pojem "oplaznost" in stran za avtorja oplaznosti. Za "Stanislav Hrovatič." Vebine so že objavljene na internetnih straneh v več knjigah in slovarju. Teorija je povsem avtorska. Teorija je tudi arhivirana v več arhivih doma in v svetu. Tam je objavljena tudi spremna beseda. Tudi podatki o avtorju so tam znani in točni. Kako to spraviti v Wikipedijo? Glej internet: Stanislav Hrivatič, osebna hipiteza o nastajanju materije in življenja v štirih knjigah Stanislav Hrovatič: Obrazložena oplaznost v štirih knjigah Stanislav Hrovatič: Razstavljena oplaznost Posamezni deli: 1-Rad bi se pogovoril s tabo 2-Zmaga človekove misli 3-Premagana smrt 4-Življenje v novih dimenzijah Hvala za pomoč! Lepo vas pozdravljam! Stanislav Hrovatič stanci.hrovatic@gmail.com :Pozdrav, :skovanka "oplaznost" nima nobenega opaznejšega odmeva v stroki ali drugje, zato ne sodi v Wikipedijo. Arhiviranost ni kriterij. Prav tako ne sodi sem avtor, ki ni omenjen v nobenem zanesljivem in neodvisnem viru, vsaj jaz ne najdem ničesar. Nasveti za umestitev samega sebe v Wikipedijo so na strani [[Wikipedija:Konflikt interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:27, 17. december 2014 (CET) :Znova, omenjena "teorija" (v navednicah zato, ker to ni [[teorija|znanstvena teorija]]) ne sodi v Wikipedijo, saj ne zadostuje '''[[Wikipedija:Pomembnost|kriterijem pomembnosti]]'''. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:09, 19. december 2014 (CET) ::Teorija oplaznosti je samo prvi del skupnega teoretičnega dela. ::Skupno teoretično delo obsega osem delov, z več kot 8000 strani, ki je baza podatkov za drugo novo inteligenco, ki nauči živega človeka razumevati vso materijo in vse vesolje, brez ustvarjanja in brez opredeljene ciljne vrednosti. ::To delo ni hipoteza, ker samo pojasni živemu človeku, drugačno razumevanje, kot ga zmore organska logika. ::Vsa dela so v elektronskem zapisu v uradnih institucijah, in jih ni mogoče negirati in ne verificirati, z znanstveno emiprično logiko. [[Posebno:Prispevki/~2026-56151-50|~2026-56151-50]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-56151-50|pogovor]]) 17:40, 20. oktober 2026 (CEST) c0jrs5a6teidbhteg2b8qmxmsxriwi0 0 402329 6768046 6483287 2026-10-21T09:10:36Z Upwinxp 126544 pretvorjene koordinate iz golega besedila v predlogo 6768046 wikitext text/x-wiki [[Slika:Dvor Otok (Gutenwerde).JPG|sličica|Dvor Otok (Gutenwerde) avtor: Janez Vajkard Valvasor leta 1679]] [[Slika:Dvor Otok na katastru.jpg|sličica|Dvor Otok na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869]] '''Dvor Otok''' ([[nemščina|nemško]] ''Gutenwerde'') je stal v naselju [[Hrvaški Brod]] v [[občina Šentjernej|Občini Šentjernej]]. == Zgodovina == Leta 1473 so Turki dokončno uničili trg [[Gutenwerth]] in so preživeli prebivalci prebegnili na drugo stran reke Krke in ob stolpastem gradu ustanovili nov istoimenski trg Otok, ki je stal na lokaciji današnje vasi [[Hrvaški Brod]]. Ta grad in trg so Turki ponovno napadli leta 1492 in ga opustošili. Iz ruševin tega gradu je bil v 16. stol. pozidan dvor Otok. Leta 1894 je dvor močno poškodoval potres, zato ga je takratni zadnji lastnik, baron Lenkh podrl do tal. Poznejši lastniki dvora so bili baroni Wernegkhi, nato okoli leta 1632 Gašper pl. Jankovič, nato baron Valerij Moscon. Leta 1638 ga je posedovala Sidonija pl. Hohenwart, nato od leta 1650 baron Rudolf Moscon in po letu 1664 Janez Herbert pl. Zetschker. Konec 17. stol. ga je imela v posesti grofica Marija Paradeiser, Nato Janez Franc Wolf, leta 1720 ga je kupila Marija Elizabeta pl. Diennersberg, nato Jurij Ferdinand pl. Rudolphi, baroni Kheyselli, Hallersteini in Auerspergi. Leta 1860 ga je imel v posesti baron Jakob Ferdinand Lenkh, ki ga je podrl. == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/o-1/otok.php|title=Dvorci v Sloveniji: Dvor Otok|publisher=Slosi.info }} {{koord|45|52|25.2|N|15|21|6.4|E|type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Dvor Otok]] [[Kategorija:Hrvaški Brod]] 11wf0pjlcck6t7qh7htzsnoytpvzx0a 0 405454 6768124 6759592 2026-10-21T11:07:00Z ~2026-54912-92 267255 /* Samostojni koncerti */ 6768124 wikitext text/x-wiki {{Počisti|razlog=debel blok diskografije in nobene biografije}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Jadranka Juras | Background = solo_singer | Birth_name = | Alias = | Origin = [[Slovenija]] | Instrument = | Genre = | Years_active = | Label = | Associated_acts = Planet Groove | Current_members = | Past_members = }} '''Jadranka Juras''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne]] in klasične glasbe, * [[27. avgust]] [[1976]]<ref>{{Navedi splet|title=Galerija:|url=https://www.zurnal24.si/galleries/gallery-138604/?page=1|website=www.zurnal24.si|accessdate=2020-12-14}}</ref> == Biografija == Na Festivalu slovenskega šansona je leta 2001 s pesmijo Hrepenenje (Štefan Miljevič, Jani Moder, Žiga Golob) navdušila z interpretacijo, ki je izstopala po čustveni globini in vokalni prepričljivosti. Največji preboj je dosegla leta 2002 s pesmijo Tisoč (Rok Golob, Štefan Miljevič, Rok Golob), s katero je nastopila na Slovenski popevki in prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, obenem pa osvojila 6. mesto po glasovanju občinstva (1.427 glasov). Istega leta je s to skladbo zabeležila še 4. mesto na festivalu Megahit 2002, kar potrjuje njeno izjemno izvedbeno moč in širši odmev pesmi. Na Slovenski popevki 2004 se je predstavila s pesmijo Nad vse, nato pa nastopila tudi na Emini – leta 2003 s skladbo Sedmi čut in leta 2005 z avtorsko pesmijo Anima, s katero je s svojim značilnim glasom in interpretativno iskrenostjo osvojila 8. mesto po glasovanju občinstva. == Diskografija == === Albumi === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | 2000 || Zakon Groovitacije <small>(Planet Groove)</small> || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Let v Brazil'' * ''Ne reci ne'' * ''Sonce'' * ''Planet Groove'' * ''Okus resničnosti'' * ''Sexy Baby''/''Sex Appeal'' * ''Nije važno'' * ''Monaphonque'' * ''DNA'' * ''Moč vesolja'' * ''Think Twice'' }} |- | 2005 || Anima || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Moj dan'' <small>(Doša/Doša/Doša)</small> * ''Motne vode'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič, Vladimir Kosovič/Jani Hace)</small> - feat. Doša * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Señorita'' <small>(Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> * ''Ena'' <small>(Jadranka Juras/Iztok Melanšek/Jani Hace)</small> * ''To nisi ti'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura, Žarko Pak)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Hoč'm vid't te'' <small>(Doša/Doša/Doša, Jadranka Juras)</small> - feat. Doša * ''Privat planet'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Madam Butterfly'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Doša/Jani Hace)</small> - feat. Semo * ''Bushi'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Bye Bye'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Lara Baruca/Jani Hace)</small> * ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Darko Nikolovski, Jadranka Juras/Jani Hace, Žarko Pak)</small> * ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jani Hace)</small> * ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras/Neandertahl/Jadranka Juras, Rok Golob)</small> }} |- | 2009 || Sakura || style="font-size:95%"| * ''Drugače ne znam'' <small>(Jani Hace, Lara Šiljevinac/Jadranka Juras, Lara Šiljevinac/Jani Hace)</small> * ''Nor svet'' <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Ljubezen'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Dejan Cirkvenčič Kralj, Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Podej naprej'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace/Denis Alibašić/Jani Hace)</small> * ''Ne zasluž'š si me <small>(Jadranka Juras, Vladimir Kosovič/Boštjan Nipič, Edin Osmić/Vladimir Kosovič)</small> - feat. Edo Maajka * ''Če ne bomo sami'' <small>(Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič/Vladimir Kosovič)</small> * ''Imej se rad'' <small>(Cazzafura/Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura)</small> * ''Ta svet je moj/tvoj'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras/Jani Hace)</small> * ''Dej mi vse'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Živim kot ti'' <small>(Igor Matkovič, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Igor Matkovič)</small> * ''Ko se spet srečava'' <small>(Cazzafura/Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''La la la la la la'' <small>(Cazzafura, Jadranka Juras/Jadranka Juras/Cazzafura, JAMirko, Pier)</small> |- | 2016 || Paris Honey || style="font-size:95%"| * ''Paris'' * ''Honeysuckle Rose'' - feat. Primož Grašič * ''The Man I Love'' * ''The Way You Look Today'' - feat. Lenart Krečič * ''You Must Believe in Spring'' * ''Dienda'' * ''The Masquerade'' - feat. Anja Burnik * ''The Night We Called It a Day'' * ''Water Mandala'' |- | 2019 || You & I and the Music<br><small>(Jadranka Juras & Big Band RTV Slovenija<br>feat. Milan Stanisavljević)</small> || style="font-size:95%"| * ''The Man I Love'' <small>(George Gershwin/Ira Gershwin)</small> * ''This Masquerade'' <small>(Leon Russell)</small> * ''The Night We Called It a Day'' <small>(Matt Dennis/Tom Adair)</small> * ''You Must Believe in Spring'' <small>(Michel Legrand/Alan & Marilyn Bergman)</small> * ''Še vedno verjamem'' <small>(Jadranka Juras/Jadranka Juras, Štefan Miljevič)</small> * ''Ko bi le vedel'' <small>(Cazzafura/Cazzafura)</small> * ''Honeysuckle Rose'' <small>(Thomas "Fats" Waller/Andy Razaf)</small> * ''Paris'' <small>(Fritz Pauer/Laurie Antonioli)</small> * ''The Way You Look Tonight'' <small>(Jerome Kern/Dorothy Fields)</small> |- | 2019 || Enkratna, neponovljiva<br><small>(Okustični in Jadranka Juras)</small> || style="font-size:95%"| * ''Pri nas'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Se vrti'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Pridiga/Spoved'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Enkratna, neponovljiva'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Zvezde'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Nalij'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Metulji plešejo'' <small>(Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Ta noč je moja'' <small>(Janez Bončina/Branko Brane Kastelic)</small> * ''Novoletna intro'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Novoletna'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Me dotakneš'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Po tisti dolgi poti'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Karin Zemljič, Mate Bro)</small> * ''Dolga pot'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Tih, prazen in po svoje lep'' <small>(Jadranka Juras, Karin Zemljič, Mate Bro/Mate Bro)</small> * ''Vsak dan'' <small>(Mate Bro/Mate Bro)</small> |- | 2025 || Dva črna vrana <small>(ZKP RTV Slovenija)</small> || style="font-size:95%"| * ''Dva črna vrana'' <small>(Milan Stanisavljević/Maja Pihler Stermecki)</small> <small>(feat. Saša Tabaković)</small> * ''Poet'' <small>(Milan Stanisavljević/Jadranka Juras)</small> * ''Potep'' <small>(Milan Stanisavljević/Jadranka Juras)</small> * ''Dneva krog'' <small>(Simon Krčmar/Katja Petrovec, Simon Krčmar)</small> * ''Zrnce soli'' <small>(Milan Stanisavljević, Jadranka Juras/Jadranka Juras, Robert Jukič)</small> * ''Balada o žalosti'' <small>(Milan Stanisavljević/Maja Pihler Stermecki)</small> * ''Beli rododendron'' <small>(Milan Stanisavljević/Maja Pihler Stermecki)</small> |} === Ostala dela === * ''Tih deževen dan'' <small>(Josip Moretti/Tomaž Kosec/Jadranka Juras, Janez Hace)</small> (2020) * ''Operacija Juriš'' (2021) * ''Kooperacija Juriš'' (2021) * ''Otroci noči'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace, Lara Love)</small> (2021) == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Festival slovenskega šansona]] === * [[Festival slovenskega šansona|2001]]: ''Hrepenenje'' <small>(Štefan Miljevič/Štefan Miljevič/Jadranka Juras, Jani Moder, Štefan Miljevič, Žiga Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo === [[Slovenska popevka]] === * '''[[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Tisoč'' <small>(Rok Golob - Štefan Miljevič - Rok Golob)</small> - nagrada strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, 6. mesto''' * [[Slovenska popevka 2003|2003]] <small>(Jadranka Juras in Nuša Derenda)</small> * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: ''Nad vse'' <small>(Jadranka Juras - Neanderthal - Rok Golob)</small> - 7. mesto === Megahit === * 2002: ''Tisoč'' - 4. mesto === [[EMA]] === * '''[[EMA 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 1. mesto <small>(Sestre)</small>''' * [[EMA 2003|2003]]: ''Sedmi čut'' <small>(Jadranka Juras, Štefan Miljevič - Štefan Miljevič - Jani Hace)</small> - 12. mesto * [[EMA 2005|2005]]: ''Anima'' <small>(Jadranka Juras, Jani Hace - Jadranka Juras, Darko Nikolovski - Jani Hace, Žare Pak)</small> - 8. mesto * [[EMA 2019|2019]]: ''Metulji plešejo'' <small>(Mate Bro, Karin Zemljič - Mate Bro - Mate Bro)</small> - 5. mesto <small>(Okustični)</small> === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 2002|2002]]: ''Samo ljubezen'' <small>(Robert Pešut - Barbara Pešut - Robert Pešut)</small> - 13. mesto <small>(Sestre)</small> == Resničnostni šovi == * [[X Factor Slovenija]] <small>(2012)</small> == Samostojni koncerti == * BigBAND@SiTi 5: Jadranka Juras <small>(SiTi Teater BTC, 4. april 2025)</small> * Jadranka Juras Quintet <small>(Kulturni dom Nova Gorica, 23. oktober 2026)</small> ==Opombe== {{seznam opomb}} == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons cat|Jadranka Juras}} {{Wikinavedek}} * Jadranka Juras: Želim si, da bi na Evroviziji znova uvedli orkester [https://www.evrovizija.com/v-glasbi-je-pomembna-sreca-pravi-jadranka-juras-5339]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Juras, Jadranka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] 6653ulmaisgkobzyb2ar1guqvztgbon 0 410617 6767968 6767683 2026-10-20T22:33:36Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6767968 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Jože Benkovič]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Andrej Filipič]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Jožef Golob]] (18. stol.) * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Jože Gosak|Jože (Josip) Gosak]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Matija Horvat ml.]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Milan Jereb]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost) * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] * [[Silvo Košutnik ml.]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Valentin Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Ivan Lorenčič]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] (2) * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[Ivan Piano]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Miro Presl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Mitja Sardoč]] * [[Sartori]] - *[[Majda Schmidt]] (-Krajnc) *[[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Benedikt Schroniz]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Bohuslav Skalicky]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Franc Ksaver Slavič]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Aldo Stefančič]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Tina Štemberger]] * [[Vesna Štemberger Vučko]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Krista Šuler]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (učitelj)]] * [[Josip Tavčar]] * [[Ljudevit Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Tomaž Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Nika Vizjak Puškar]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] r7fpi995qxl82icto4rmojo1mos7p8j 0 421083 6767791 6758147 2026-10-20T14:19:57Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +ime tedna 6767791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Luka Marčetić | image = | alt = | caption = | birth_name = |children=1| birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | nationality = | other_names = DesnaStranJajca |partner=[[Urša Menart]]| residence = [[Ljubljana]] | website = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | known_for = }} '''Luka Marčetić''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[režiser]] in [[scenarist]], * [[23. december]] [[1985]], [[Zagreb]]. Znan je predvsem po svojih humorističnih video [[blog]]ih na spletni strani [[YouTube]], ki jih je nalagal v letih 2007–2014 pod imenom DesnaStranJajca. Na kanal je naložil tudi krajše epizode [[Dramski film|dramsko]]-[[komedija|komičnih]] [[Televizijska serija|serij]] (''Moje asocialno življenje'' in ''WASD'', na poseben kanal pa tudi ''Dan ljubezni''), v katerih je Marčetić odigral glavno vlogo, videoposnetke pa je tudi [[režija|režiral]] in napisal [[scenarij]]e zanje. Leta 2015 je izšla prva sezona serije ''[[V dvoje]]'', ki pa je v nasprotju z Marčetićevimi prejšnjimi projekti izšla na plačljivi spletni storitvi Voyo.<ref>{{navedi splet |url=http://voyo.si/izberi-in-poglej/serije/v-dvoje/ |work=voyo.si |title=V dvoje |accessdate=3. julij 2016 |archive-date=2016-07-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160712082007/http://voyo.si/izberi-in-poglej/serije/v-dvoje |url-status=dead }}</ref> Zaradi svoje popularnosti je postal internetna zvezda in pritegnil pozornost več kot 10.000 naročnikov na svojem YouTube kanalu, opazili pa so ga tudi številni znani igralci: sodeloval je že z [[Jonas Žnidaršič|Jonasom Žnidaršičem]], [[Jure Godler|Juretom Godlerjem]], [[Boštjan Gorenc|Boštjanom Gorencem Pižamo]], [[Pia Zemljič|Pio Zemljič]], [[Ana Dolinar|Ano Dolinar]] in drugimi, ki so igrali v njegovih serijah.<ref name="mmc">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/koliko-je-luka-zasluzil-z-dnevom-ljubezni-absolutno-nic/254902 |title=Koliko je Luka zaslužil z Dnevom ljubezni? Absolutno nič! |date=8. april 2011 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=3. julij 2007}}</ref> == Življenje == Marčetić se je rodil na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in odraščal blizu [[Zagreb]]a. Pri 14 letih se je njegova družina preselila v [[Brežice]], kjer je živel pet let, nato pa se je preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Študiral je na Inštitutu in akademiji za multimedije.<ref>{{navedi splet |url=http://lukamarcetic.com/faq |title=FAQ |work=lukamarcetic.com |author=Marčetič, Luka |accessdate=3. julij 2016 |archive-date=2015-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150108061928/http://lukamarcetic.com/faq |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/kultura/milo-rase-vitica/a-veste-kdo-je-luka-mar%C4%8Deti%C4%8D |title=A veste, kdo je Luka Marčetič? |author=Karba, Peter |date=2013 |accessdate=3. julij 2016 |work=[[Radio Študent]]}}</ref> == Delo == Po ukvarjanju z režijo manjših serij in igranju v kratkih filmov je v spletni klepetalnici Marčetić izrazil željo, da bi se v prihodnosti lotil celovečernih filmov ali serij: <blockquote>»Glede na to, da se že "pol" življenja ukvarjam s tem, mislim, da se bom še drugo polovico življenja ukvarjal s tem istim. Edino upam, da bolj resno. Da bom lahko delal celovečerce ali serije.«<ref name="mmc"/></blockquote> Poleg igranja v vseh svojih serijah je nastopil tudi v več kratkih filmih. Leta 2014 je ob [[Američani|ameriški]] [[igralka|igralki]] in [[manekenka|manekenki]] Kate Upton nastopil v reklami za [[videoigra|videoigro]] ''Game of War: Fire Age'', ki je bila posneta v Sloveniji.<ref>{{navedi splet |url=http://siol.net/trendi/svet-znanih/za-kate-upton-se-je-boril-slovenec-video-272165 |title=Za Kate Upton se je boril Slovenec (video) |date=2014 |accessdate=3. julij 2016 |work=[[Planet SiOL.net]]}}</ref> Leta 2026 je napisal in režiral celovečerni film [[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]], ki je osvojil glavno nagrado v tekmovalnem programu na Fantastic Festu v [[Austin, Teksas|Austinu]], največjem festivalu žanrskega filma v [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref>{{Navedi splet |last=G |first=P. |title=Črna komedija Dekle noči Luke Marčetića osvojila glavno nagrado Fantastic Festa v Austinu |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/crna-komedija-dekle-noci-luke-marcetica-osvojila-glavno-nagrado-fantastic-festa-v-austinu/794589 |access-date=2026-09-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Zasebno == Ima hčer s partnerko [[Urša Menart|Uršo Menart]], režiserko in scenaristko.<ref>Tofaj, Vito. "Orkester je zaigral za Vesno". ''Jana''. št. 45. 8. november 2022. str. 76</ref> == Filmografija == ;Serije {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga/-e !! Igralec/-ka !! Režiser/-ka !! Scenarist/-ka !! Producent/-ka !! Opombe !! Sklici |- | 2011–||''Moje asocialno življenje''||||{{yes}}||{{yes}}||{{yes}}||||[[YouTube]] serija, zaenkrat izdani 2 epizodi||<ref>{{YouTube|ZZKs9LuIHFQ}}</ref> |- | 2014||''WASD''||||{{yes}}||{{yes}}||{{yes}}||||izšla na [[YouTube]] kanalu, 5 epizod||<ref>{{YouTube|zTMksZaCxHk}}</ref> |- | 2009–2010||''Dan ljubezni''||Simon||{{yes}}||{{yes}}||{{yes}}||||celotna prva sezona na [[YouTube]]u||<ref>{{YouTube|CYvFq31GLeA}}</ref> |- | 2015||''[[V dvoje]]''||Aleš||{{yes}}||{{yes}}||{{yes}}||{{yes}}||[[izvršni producent]]||<ref>{{YouTube|Lu0WVwENahc}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt5217512/ |work=IMDb |accessdate=3. julij 2016 |title=V dvoje (TV Series 2015– )}}</ref> |} ;Filmi {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga/-e !! Igralec/-ka !! Režiser/-ka !! Scenarist/-ka !! Producent/-ka !! Opombe !! Sklici |- | 2003||''To ni zgodba o ljubezni''||||{{yes}}||||||||kratki film; režiral [[Mark Pirc]]||<ref>{{navedi splet |url=https://vimeo.com/92503580 |title=“To ni zgodba o Ljubezni” (FullHD) |author=Pirc, Mark |date=2014 |accessdate=2. julij 2016 |work=Vimeo}}</ref> |- | 2014||''Food Fetish''||filmski režiser||{{yes}}||||||||kratki film; režiral [[Miha Šubic]]||<ref>{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt4057990/?ref_=nm_flmg_act_4 |work=IMDb |accessdate=2. julij 2016 |title=Food Fetish (2014)}}</ref> |- | 2014||''Vse najboljše''||Borut||{{yes}}||||||||kratki film; režirala [[Tosja Flaker Berce]] in [[Juš Premrov]]||<ref>{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt5105000/?ref_=nm_flmg_act_3 |work=IMDb |accessdate=2. julij 2016 |title=Vse najboljse (2014)}}</ref> |- | 2014||''Diego Menendes: Rip It After Him''||||{{yes}}||||{{yes}}||||kratki film; režiral [[Peter Bizjak]], posnet v tednu lažne smrti Diega Menendesa in predvajan na 30. festivalu LGBT; soscenarist poleg Petra Bizjaka, Matjaža Jurena - Zaze in Petra Karbe||<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljudmila.org/siqrd/fglf/30/program.html |work=ljudmila.org |title=LJUBLJANA, Kinoteka |accessdate=3. julij 2016}}</ref> |- | 2015||''Dekadent: Veritas''||||{{yes}}||||||||kratki film; režiral Artur Felicijan||<ref>{{navedi splet |url=http://www.imdb.com/title/tt4728566/?ref_=nm_flmg_act_2 |work=IMDb |accessdate=2. julij 2016 |title=Dekadent: Veritas (2015)}}</ref> |- | 2016||''[[Pr' Hostar]]''||||{{yes}}||{{yes}}||||||prvi celovečerni film||<ref>{{navedi splet |url=http://www.kolosej.si/filmi/film/prhostar/ |work=Kolosej.si |accessdate=22. avgust 2016 |title=Pr'Hostar}}</ref> |- | 2022||''[[Pr' Hostar 2 ‰]]''||||||{{yes}}||||||drugi celovečerni film|| |- | 2026||''[[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]]''||||||{{yes}}||{{yes}}||||tretji celovečerni film|| |- | 2026||''[[Od zdaj naprej bo vse drugače]]''||||||{{yes}}||{{yes}}||||četrti celovečerni film|| |} == Sklici == {{div col}} {{sklici}} {{div col end}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175252872 Luka Marčetić: Pravijo mi, da je film nekaj čisto novega]. Ime tedna (28. september 2026). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marčetić, Luka}} [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski komiki]] [[Kategorija:Slovenski Hrvati]] efe93v6mn7ihizehw1vnr0uxvxd7wz6 0 426090 6767917 6515455 2026-10-20T19:11:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767917 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Devils Tower | other_name = Matȟó Thípila (jezik Lakota) | Photo = Devils Tower CROP.jpg | photo_size = | photo_alt = | photo_caption = Devils Tower, 2005 | elevation_m = 1558 | Elevation ref = | prominence_ft = | prominence_ref = | range = Bear Lodge Mountains, del Black Hills | Location = Crook County, Wyoming, [[Združene države Amerike]] | Coordinates = <!-- wd --> | coordinates_ref = <ref name="gnis">{{cite gnis |id=1609083 |name=Devils Tower |accessdate=December 14, 2012}}</ref> | Topo = [[USGS]] Devils Tower | Type = [[Lakolit]] | age = | First ascent = William Rogers in Willard Ripley, 4. julij 1893 | Easiest route = Durrance Route }} {{Infobox protected area | name = Devils Tower National Monument | iucn_category = III | photo = | photo_caption = | map = USA | relief = 1 | map_caption = Location in the United States | location = | nearest_city = Hulett, Wyoming | lat_d = 44 | lat_m = 35 | lat_s = 25 | lat_NS = N | long_d = 104 | long_m = 42 | long_s = 55 | long_EW = W | region_code= US-WY | display = inline | area = {{convert|1,346|acre}}<ref name="area">{{NPS area |year=2011 |accessdate=May 13, 2012}}</ref> | established = {{start date|1906|September|24}} | visitation_num = 395,203 | visitation_year = 2011 | visitation_ref = <ref name="visits">{{NPS visitation |accessdate=June 30, 2011}}</ref> | governing_body = National Park Service | website = [https://www.nps.gov/deto Devils Tower National Monument] }} '''Devils Tower''' (jezik Lakota: Matȟó Thípila ali Ptehé Ǧí, kar pomeni 'Medvedov stolp' in 'Rog rjavega bizona', v tem zaporedju) je [[lakolit]]ski [[but (vzpetina)|but]] sestavljen iz [[Magmatska kamnina|magmatskih kamnin]] v gorovju Bear Lodge (del Black Hills) blizu Huletta in Sundanca v okrožju Crook, severovzhodni [[Wyoming]], nad reko Belle Fourche. Dramatično se dviga (386 m) nad reko, in meri 265 m od vrha do baze. Vrh leži na nadmorski višini 1559 m. Devils Tower je predsednik Theodore Roosevelt 24. septembra 1906 kot prvega v ZDA razglasil za narodni spomenik. Zavarovano območje obsega 545 ha. V zadnjih letih se približno 1% od 400.000 obiskovalcev spomenika na leto, nanj tudi povzpne, predvsem z uporabo tradicionalnih tehnik za plezanje.<ref>[http://www.nps.gov/deto/planyourvisit/loader.cfm?csModule=security/getfile&PageID=514740 Devils Tower NM – Final Climbing Management Plan] National Park Service, page 4, February 1995, accessed March 13, 2009</ref> == Ime == [[File:Devils Tower aerial.jpg|thumb|350px|Devils Tower je geološko ovalni [[but (vzpetina)|but]] v obliki stolpa. Rožnata kamnina je perm-triasna formacija, nad njo je mlajša, bela apnenčasta formacija. Zračni posnetek, 2010.]] Plemena, vključno z [[Arapahi]], [[Crowe]], [[Šajeni]], [[Kajove]], [[Lakote]] in [[Šošoni]], so imeli kulturne in geografske vezi z monolitom že pred prihodom belcev v Wyoming. Njihova imena za monolit so: Visoka skala (Kiowa), Medvedova koča (Čajeni, Crowi), Medvedov brlog (Čajeni, Crowi), ''Daxpitcheeaasáao,''<ref>{{navedi splet| title = Little Big Horn College Library| accessdate = June 5, 2012| url = http://lib.lbhc.edu/placenames.php?q=Daxpitcheeaas%E1ao&d=&s=&submit=Go}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 'dom medvedov' (Crowi), Medvedova mizasta koča (Lakota), Medvedov tipi (Arapahi, Čajeni), Skalno drevo (Kiowa) in Grizlijeva koča (Lakota). [[File:Devils Tower Darton 1900.jpg|thumb|left|upright|Devils Tower, 1900]] Ime ''Hudičev stolp'' izvira iz leta 1875, nastalo med ekspedicijo polkovnika Richarda Irvinga Dodga, ko je njegov prevajalec napačno razlagal ime pomen ''Stolp slabega boga'', ki je nato postal ''Hudičev stolp''.<ref>{{Navedi splet|title=Frequently Asked Questions - Devils Tower National Monument (U.S. National Park Service)|url=https://www.nps.gov/deto/faqs.htm|website=www.nps.gov|accessdate=2022-08-30|language=en|first=|last=|first2=|last2=}}</ref> Vse informacijske oznake na tem področju uporabljajo ime "Devils Tower", po geografskem poimenovanju, s katerim je opuščaj odpravljen.<ref>{{navedi splet|url=http://geonames.usgs.gov/domestic/faqs.htm|title=USGS Frequently Asked Questions, #18|publisher=United States Geological Survey|accessdate=November 29, 2012}}</ref> Leta 2005 je bilo predlagano, da se zaradi prepoznavanja vezi z Indijanci, dodatno označi monolit kot ''Bear Lodge National Historic Landmark'', a je predlog naletel na nasprotovanje predstavnice ZDA, Barbare Cubin, češ da bo »sprememba imena škodovala turistizmu in prinašala gospodarsko škodo na območje skupnosti«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.house.gov/cubin/news/2005/March08e.html |title=Cubin Fights Devils Tower Name Change |accessdate=July 22, 2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081226230212/http://www.house.gov/cubin/news/2005/March08e.html |archivedate=December 26, 2008}}</ref> V novembru 2014 je Arvol Looking Horse, ameriško indijanski duhovni voditelj, ponovno predlagal preimenovanje geografskega imena ''Bear Lodge'' in podal zahtevo upravi za geografska imena. Drugi predlog je bila zahteva, da ZDA priznajo, da je "žaljiva" napaka in preimenujejo spomenik in sveto measto v ''Bear Lodge National Historic Landmark''. Formalni rok za javno razpravo se je končal jeseni 2015. Lokalni državni senator Ogden Driskill je nasprotoval spremembam.<ref>{{navedi novice | url = http://www.rapidcityjournal.com/news/local/request-made-to-change-devils-tower-name-to-bear-lodge/article_2be46b92-2f67-5808-bf6d-b73710def9d7.html | newspaper = Rapid City Journal | accessdate = July 19, 2015 | date = June 22, 2015 | agency = Associated Press | title = Request made to change Devils Tower name to Bear Lodge | archive-url = https://web.archive.org/web/20170119111657/http://rapidcityjournal.com/news/local/request-made-to-change-devils-tower-name-to-bear-lodge/article_2be46b92-2f67-5808-bf6d-b73710def9d7.html | archive-date = 2017-01-19 | url-status = dead }}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Hancock|first1=Laura|title=Proposal could rename Devils Tower to Bear Lodge (with PDFs)|url=http://trib.com/news/state-and-regional/govt-and-politics/proposal-could-rename-devils-tower-to-bear-lodge-with-pdfs/article_5e2c2b46-7dd8-5e2f-8c1a-b340163eeda9.html|accessdate=24 September 2015|work=Casper Star-Tribune|date=June 20, 2015|location=Casper, WY}} PDFs include "Bear Lodge name change proposal" and "National Park Service information on name change"</ref> Ime ni bilo spremenjeno. == Geološka zgodovina == [[Image:Belle Fourche River 19A.JPG|thumb|right|Rožnat peščenjak in meljasta pečina nad reko Belle Fourche]] [[Image:Map Wyoming NPS sites USA.gif|thumb|right|Karta narodnih parkov in znamenitosti Wyominga prikazujejo Devils Tower (zgoraj desno), vzhodno od Yellowstona (zgoraj levo),]] Pokrajina, ki obkroža Devils Tower je večinoma sestavljena iz [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]]. Najstarejše kamnine, ki so vidne v Devils Tower National Monument, so nastale v plitvem morju v obdobju [[trias]]a, pred 225 do 195 milijoni let. To temno rdeč [[peščenjak]] in rjav [[melj]], med plastmi [[skrilavec|skrilavca, in jih je mogoče videti ob reki Belle Fourche. Oksidacija železovih mineralov povzroča pordelost kamnin. Ta kamnine so znane kot ''Spearfish'' formacije. Nad temi formacijami je tanek sloj bele [[sadra|sadre]], ki se imenuje ''Gypsum Springs Formation''. Ta plast sadre je bila odložena v [[jura|jurskem]] obdobju, pred 195 do 136 milijoni let. Nastali kot morska gladina in zaradi večkrat spremenjenih podnebij, so sivo-zeleni skrilavci (deponirani v okolju z malo kisika, kot so močvirja) med plastmi z drobnozrnatimi [[peščenjak]]i, [[apnenec|apnenci]] in včasih tankimi sloji rdečega melja. Ta sestava je imenovana ''Sundance formacija''. Hulettov peščenjak je tudi del te formacije, in je sestavljen iz rumenega drobnozrnatega peščenjaka. Odporen proti vremenskim vplivom tvori skoraj navpične pečine, ki so obrobljale stolp. Med paleocensko epoho, pred 56 do 66 milijoni let, so se dvignili [[Skalno gorovje]] in Black Hills. [[Magma]] je [[intruzija|prodrla]] skozi zemeljsko skorjo in posegla v obstoječe plasti sedimentne kamnine.<ref name=NPSGeo>[http://www.nps.gov/deto/naturescience/geologicformations.htm National Park Service: Devils Tower: Geologic Formations]</ref> === Teorija nastanka === [[File:Phonolite Porphyry of Devils Tower in Wyoming in USA - with scale.jpg|thumb|left|Fonolitni [[porfir]], kamnina iz katere je Devils Tower]] [[File:DevilsTowerCloseupByPhilKonstantin.jpg|thumb|left|Detajl stebrov]] Geologa Carpenter in Russell sta proučevala Devils Tower v poznem 19. stoletju in prišla do zaključka, da je bila oblika nastala z magmatsko intruzijo. Sodobni geologi se strinjajo, da je nastala z vdorom magmatskih materiala, ne pa z načinom, kako ta proces potekal. Nekateri verjamejo da staljene kamnine, ki sestavljajo stolp morda niso površinske; drugi so prepričani, da je stolp vse, kar je ostalo od nekoč velikega eksplozivnega [[vulkan]]a. Leta 1907 sta znanstvenika Darton in O'Harra odločila, da je Devils Tower nastal z erodiranjem ostanka [[lakolit]]a. Lakolit je večja intruzija magmatskih kamnin, ki je vdrla skozi sedimentno posteljo in ni dosegla površja, vendar je zaokrožila izboklino v vrhnjih sedimentnih plasteh. Ta teorija je bila zelo priljubljena v začetku 20. stoletja, saj so bile narejene številne študije na lakolitu na jugozahodu. Druge teorije so pokazale, da je Devils Tower vulkanski vtič ali da je vrat ugaslega vulkana. Verjetno, če bi bil Devils Tower vulkanski vtič, bi bili vsi vulkanski izmečki - vulkanski pepel, lavine tokove, vulkanske bombe – že dolgo nazaj erodirani. Nekaj piroklastičnega materiala iste starosti kot Devils Tower so našli drugje v Wyomingu. Magmatske material, ki tvori stolp je fonolitni porfir, ki je intruziral pred približno 40,5 milijoni let,<ref name=Bassett>{{Cite journal| doi = 10.1126/science.134.3487.1373| issn = 0036-8075| volume = 134| issue = 3487| pages = 1373–1373| last = Bassett| first = W. A.| title = Potassium-Argon Age of Devils Tower, Wyoming| url = https://archive.org/details/sim_science_1961-10-27_134_3487/page/n53| journal = Science| date = October 1961| bibcode = 1961Sci...134.1373B}}</ref> svetlo do temno siva ali zeleno-siva kamenina z vidnimi kristali belega glinenca. Ko se je magma ohladila, so nastali šesterokotni (včasih 4-, 5- in 7-stranski) stebri. Ko se je kamnina še nadalje ohlajala, so se navpični stebri znižali v prečnem prerezu (vodoravno) in pojavljati so se začele razpoke pod 120 stopinjskim kotom. Bližnji Missouri Buttes, 5,6 km severozahodno od Devils Towra, je tudi sestavljen iz nosilnega fonolita iste starosti. (Devils Postpile National Monument v Kaliforniji in Giant je Causeway na Severnem Irskem, so tudi bazaltni stebri, ki so na videz podobni, vendar imajo stebri običajno premer 0,61 m.) Devils Tower ni vidno štrlel iz pokrajine dokler niso sedimentne kamnine erodirale. Bolj odporne magmatske kamnine, ki sestavljajo stolp, so preživele erozijske sile. Rezultat je bil pojav sivega stolpa Devils Tower kot izolirana masa nad pokrajino. Izpostavljeni deli stolpa še vedno do določene mere erodirajo. Razpoke vzdolž stebrov uničujeta voda in led. Erozija zaradi širjenja ledu vzdolž razpok in zlomov kamnin je pogosta v hladnejših podnebjih - odličen primer so formacije v Bryce Canyon National Park. Deli ali celo celotni stebri in skale na Devils Towru se nenehno lomijo in padajo v globino. Kupi zlomljenih stebrov, balvani, majhne skale in kamni - ali melišče - ležijo na dnu stolpa in kažejo, da je bil nekoč širši, kot je danes. == Sklici in viri == {{sklici}} * Marquis, Thomas B. (2003). ''Wooden Leg: A Warrior Who Fought Custer''. Lincoln, Neb.: University of Nebraska Press, Bison Books. ISBN 0-8032-8288-5. {{OCLC|52423964}}, {{OCLC|57065339}}. {{Google books|BU13wAL8bdEC|Wooden Leg: A Warrior Who Fought Custer}}. ==Zunanje povezave== {{commons category|Devils Tower National Monument}} *[http://www.nps.gov/deto/ Devils Tower National Monument] - National Park Service * {{Internet Archive short film|id=gov.ntis.ava14709vnb1|name=Tower of Stone}} - public domain, produced by National Park Service. *[http://gigapan.com/gigapans/54508 450 megapixel high-resolution photo of Devils Tower]{{wikivoyage}} [[Kategorija:Geomorfologija]] [[Kategorija:Vulkani Združenih držav Amerike]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Wyominga]] [[Kategorija:IUCN kategorija III]] [[Kategorija:Svete gore]] [[Kategorija:Ameriški staroselci]] qcbtiu5c6h51rctjsdgpcjcv5bkis8f 0 429235 6767905 6254969 2026-10-20T18:09:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767905 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | caption = Daria Lorenci leta 2008 | name = Daria Lorenci | death_date = | death_place = | othername = | years active = 2000-danes | spouse = Jernej Lorenci (1997-2000)<br>Emil Flatz (2009-danes) | children = Mak<br>Fran<br>Tin }} '''Daria Lorenci''' - Flatz, [[Bosanci|bosansko]]-[[Hrvati|hrvaška]] [[Igralec (umetnik)|igralka]], * [[13. april]] [[1976]], [[Sarajevo]]. Lorencijeva je od leta 2000 nastopila v več kot 20 filmih. Leta 2013 je v vlogi Samire nastopila tudi v slovenskem filmu [[Čefurji raus! (film)|Čefurji raus!]]. ==Osebno življenje == Poročena je z Emilom Flatzem, s katerim ima tri sinove.<ref>{{navedi splet|url=http://www.story.hr/daria-lorenci-flatz-setnje-ucetvero-su-najljepse-64405|title=Daria Lorenci Flatz: Šetnje u četvero su najljepše|work=Story.hr|accessdate=}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.gloria.hr/vijesti/price/daria-lorenci-flatz-rodila-treceg-sina/|title=Daria Lorenci Flatz rodila trećeg sina/|work=Story.hr|accessdate=7. avgusta 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160410002132/http://www.gloria.hr/vijesti/price/daria-lorenci-flatz-rodila-treceg-sina/|archive-date=2016-04-10|url-status=dead}}</ref> ==Izbrana filmografija== {| class="wikitable sortable" |+ Film |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | 2013 |''[[Čefurji raus! (film)|Čefurji raus!]]'' |Samira | |- | 2012 |''[[Halimin put]]'' | | |- | 2012 |''[[Ljudožder vegetarijanac]]'' | | |- | 2010 |''[[Neka ostane među nama]]'' | | |- | 2009 |''[[Metastaze (film)|Metastaze]]'' | | |- | 2008 |''[[Ničiji sin]]'' | | |- | 2007 |''[[Teško je biti fin]]'' | | |- | 2005 |''[[Seks, piće i krvoproliće]]'' | | |- | 2004 |''[[Oprosti za Kung Fu]]'' | | |- | 2003 |''[[Onaj koji će ostati neprimijećen]]'' | | |} == Reference == {{refsez}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb name|1149779}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lorenci, Daria}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Hrvaški igralci]] q57lp1fp6plvffr7j901vf1w4xrab25 0 436486 6767927 6760717 2026-10-20T19:28:29Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6767927 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter potencialno prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije v Wildonu<ref name=":2" />, so prepeljali okrog deset poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili v delavnicah Železniško industriske šole v Studencih in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. {{Cquote|Brzina je život, a visina je osiguranje. (prevod: Hitrost je življenje, višina pa zavarovanje.)|author=Stara letalska modrost značilna za JRV}} V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962|archive-url=https://web.archive.org/web/20260406053600/https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-|archive-date=2026-04-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. V letu 1962 se je v aeroklubu zaposlil poklicni učitelj letenja Anton Rajšp, ki je delo prevzel delo upravnika letalske šole od poklicnega pilota Franca Mordeja, ki je šel delat v Adrio Aviopromet v Ljubljano in to delo upravjal do leta 1966, ko se je zaposlil v Pan Adriji v Zagrebu naprej na kemtiskih letalih in leta 1978 v Beograjskem Aviogenexu na letalih [[Tupoljev Tu-134]] in [[Boeing 737]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref>{{Cquote|Adria leti tamo gde je sneg, JAT tamo gde je politika. (prevod: Adria leti tja, kjer je sneg, JAT pa tja, kjer je politika)|author=Avtor neznan – duhovita rekonstrukcija razlik med JAT-om in Adrio}}V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5000&nbsp;m in baze oblakov 1500 ft na nižje vremenske minimume IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek letal ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet letal. [[Slika:Boeing_727-243(Adv),_Aviogenex_JP6176585.jpg|sličica|[[Aviogenex]] [[Boeing 727]] - največja jugoslovanska čarterska družba pogosto prva služba za linijske pilote]] Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkuriral na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Pozitivna posledica te odločitve je bila, da se je na ta način zaščitil domači kader, ki je imel izobrazbo in je se je preprečil vdor številnih tujcev na komercialnih šolanjih pri nas, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, kar je tujce močno šokiralo, ki so že leteli v linijskem prometu npr. nemce, da niso dovolj izobraženi, da bi lahko bili piloti v Jugoslaviji. V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni perspektivni kandidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo v [[Letališče Vršac|Vršac]] in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena prvih kupcev na svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in je letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA jugoslovanskemu vojaškemu letalstvu dobavijo 450 jurišnih raket zrak–zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 milijonov USD (ekvivalentno približno 335 milijonom USD leta 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natančnega jurišnega letalskega orožja. [[Slika:JAT_DC-10-30_(6068614970).jpg|alt=File:JAT DC-10-30 (6068614970).jpg|sličica|[[Air Serbia|JAT]] [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] uradni olimpijski letalski prevoznik 1984 leteli so tudi Ljubljana-New York]] Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno prizadela kriza z gorivom zaradi državnih omejitev uvoza goriva in pomanjkanja deviz. Pojavi se vožnja glede na sode in lihe registrske številke: na sode dneve smejo voziti avtomobili s sodo registrsko številko, na lihe dneve pa avtomobili z liho registrsko številko. Leta 1984 so potekale zimske olimpijske igre (uradno XIV. zimske olimpijske igre) v [[Sarajevo|Sarajevu]] za ta namen je Adria nabavila dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]], [[Jure Franko]] je osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, prvo olimpijsko odličje za [[Slovenci|Slovence]] in Jugoslavijo na zimskih olimpijskih igrah. JAT je bil uradni olimpijski letalski prevoznik. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom – prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz zasebnega oziroma športnega letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna svetova. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je ljudi odvračalo od letenja in jih preveč obremenjevalo s polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilnikov. Posledično so ljudem jemali energijo, čas in inštruktorsko znanje, ki bi jih lahko namenili drugim dejavnostim, povezanim z delovanjem aerokluba, predvsem pa letenju. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo, ključnih rezultatov – večjega naleta in produkcije novih pilotov – pa na ta način ni bilo. Namesto tega so se vedno znova iskali ukrepi za zmanjševanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, lesa, jekla, barvnih kovin in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi eno [[Eskadrilja|eskadrilijo]] 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji brez tržnih znanj in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 najsodobnejšo potniško letalo na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala in pooblastilom za nočno letenje. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Ustanovila se je evropsko akreditirana letalska šola ATO (ang. Approved Training Organisation). Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A) znotraj EASA SPO (ang. specialised operations). Servis je postal EASA Part 145 za vzdrževanje letal. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju nove EU filozofije sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. ''continuing airworthiness''). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oziroma drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Dober primer predstavlja letalo, opremljeno z avtopilotom, pri katerem se ugotovi tehnična napaka. Napaka se mora najprej ustrezno evidentirati in oceniti v skladu z veljavnimi tehničnimi podatki in MEL. Če avtopilot zaradi napake ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje obratovanje in MEL ne dovoljuje odloga, je letalo do odprave napake prizemljeno. Če MEL takšno napako dovoljuje odložiti, se letalo lahko sprosti v uporabo pod točno določenimi pogoji in omejitvami, hkrati pa začne teči predpisano časovno okno za odpravo napake. To časovno okno ni namenjeno temu, da bi organizacija napako preprosto ignorirala in jo uporabljala do zadnjega dne. Njegov namen je omogočiti organizirano odpravo pomanjkljivosti – predvsem pridobitev potrebnih rezervnih delov, zagotovitev ustreznega strokovnega osebja, načrtovanje vzdrževalnega posega in izvedbo popravila. Če je na primer za določeno napako dovoljen odlog do največ 120 dni in napaka v tem obdobju ni odpravljena, po poteku dovoljenega roka letalo ni več skladno s pogoji MEL in ga ni dovoljeno uporabljati, dokler napaka ni ustrezno odpravljena oziroma niso izpolnjeni drugi veljavni pogoji za njegovo sprostitev v obratovanje. MEL torej ni mehanizem za izogibanje vzdrževanju, temveč reguliran način začasnega nadaljevanja operacij ob natančno določenih pogojih. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Podoben problem se pokaže pri načrtovanju večjih vzdrževalnih posegov. Če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Bistvo EASA filozofije je zato preprosto: organizacija mora svoje operacije načrtovati okoli zahtev plovnosti in vzdrževanja, ne pa zahtev plovnosti prilagajati trenutnim finančnim možnostim. Če je letalo potrebno vzdrževanja, je treba vzdrževanje načrtovati, zagotoviti sredstva, rezervne dele in ustrezno strokovno osebje. Če je napaka dovoljena za odlog, je treba v dovoljenem roku zagotoviti njeno odpravo. Ko ta rok poteče, brez ustrezne odprave ali drugega regulativno dovoljenega postopka letalo ne more ostati v uporabi. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega. V EASA sistemu pa takšna trditev sama po sebi nima regulatorne teže. Odločilni so veljavni letalski predpisi, odobreni tehnični podatki, zahtevano vzdrževanje, MEL in dejansko stanje letala. Vprašanje torej ni več, ali se posameznemu članu zdi določeno vzdrževanje potrebno, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ali ga je pod danimi pogoji sploh dovoljeno uporabljati. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev in dejstva, da nima več ATO šole, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. Novo vodstvo je leta 2024 to prehodnost obrnilo na glavo mešanje različnih proizvajalcev letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav znižalo kvaliteto letenja. Enotna flota šolskih letal enega tipa z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756) prodana 2026, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja članov * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] b53bypxznn2kp19c209dsqosub8yigz 6767936 6767927 2026-10-20T20:04:23Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6767936 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter potencialno prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije v Wildonu<ref name=":2" />, so prepeljali okrog deset poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili v delavnicah Železniško industriske šole v Studencih in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. {{Cquote|Brzina je život, a visina je osiguranje. (prevod: Hitrost je življenje, višina pa zavarovanje.)|author=Stara letalska modrost značilna za JRV}} V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962|archive-url=https://web.archive.org/web/20260406053600/https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-|archive-date=2026-04-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. V letu 1962 se je v aeroklubu zaposlil poklicni učitelj letenja Anton Rajšp, ki je delo prevzel delo upravnika letalske šole od poklicnega pilota Franca Mordeja, ki je šel delat v Adrio Aviopromet v Ljubljano in to delo upravjal do leta 1966, ko se je zaposlil v Pan Adriji v Zagrebu naprej na kemetijskih letalih leta 1971 je prestopil v potniški oddelek na letala Convair 440 in Fokker 227 in leta 1978 prešel v Beograjski Aviogenex na letala [[Tupoljev Tu-134]] in [[Boeing 737]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref>{{Cquote|Adria leti tamo gde je sneg, JAT tamo gde je politika. (prevod: Adria leti tja, kjer je sneg, JAT pa tja, kjer je politika)|author=Avtor neznan – duhovita rekonstrukcija razlik med JAT-om in Adrio}}V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5000&nbsp;m in baze oblakov 1500 ft na nižje vremenske minimume IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek letal ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet letal. [[Slika:Boeing_727-243(Adv),_Aviogenex_JP6176585.jpg|sličica|[[Aviogenex]] [[Boeing 727]] - največja jugoslovanska čarterska družba pogosto prva služba za linijske pilote]] Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkuriral na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Pozitivna posledica te odločitve je bila, da se je na ta način zaščitil domači kader, ki je imel izobrazbo in je se je preprečil vdor številnih tujcev na komercialnih šolanjih pri nas, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, kar je tujce močno šokiralo, ki so že leteli v linijskem prometu npr. nemce, da niso dovolj izobraženi, da bi lahko bili piloti v Jugoslaviji. V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni perspektivni kandidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo v [[Letališče Vršac|Vršac]] in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena prvih kupcev na svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in je letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA jugoslovanskemu vojaškemu letalstvu dobavijo 450 jurišnih raket zrak–zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 milijonov USD (ekvivalentno približno 335 milijonom USD leta 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natančnega jurišnega letalskega orožja. [[Slika:JAT_DC-10-30_(6068614970).jpg|alt=File:JAT DC-10-30 (6068614970).jpg|sličica|[[Air Serbia|JAT]] [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] uradni olimpijski letalski prevoznik 1984 leteli so tudi Ljubljana-New York]] Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno prizadela kriza z gorivom zaradi državnih omejitev uvoza goriva in pomanjkanja deviz. Pojavi se vožnja glede na sode in lihe registrske številke: na sode dneve smejo voziti avtomobili s sodo registrsko številko, na lihe dneve pa avtomobili z liho registrsko številko. Leta 1984 so potekale zimske olimpijske igre (uradno XIV. zimske olimpijske igre) v [[Sarajevo|Sarajevu]] za ta namen je Adria nabavila dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]], [[Jure Franko]] je osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, prvo olimpijsko odličje za [[Slovenci|Slovence]] in Jugoslavijo na zimskih olimpijskih igrah. JAT je bil uradni olimpijski letalski prevoznik. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom – prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz zasebnega oziroma športnega letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna svetova. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je ljudi odvračalo od letenja in jih preveč obremenjevalo s polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilnikov. Posledično so ljudem jemali energijo, čas in inštruktorsko znanje, ki bi jih lahko namenili drugim dejavnostim, povezanim z delovanjem aerokluba, predvsem pa letenju. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo, ključnih rezultatov – večjega naleta in produkcije novih pilotov – pa na ta način ni bilo. Namesto tega so se vedno znova iskali ukrepi za zmanjševanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, lesa, jekla, barvnih kovin in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi eno [[Eskadrilja|eskadrilijo]] 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji brez tržnih znanj in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 najsodobnejšo potniško letalo na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala in pooblastilom za nočno letenje. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Ustanovila se je evropsko akreditirana letalska šola ATO (ang. Approved Training Organisation). Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A) znotraj EASA SPO (ang. specialised operations). Servis je postal EASA Part 145 za vzdrževanje letal. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju nove EU filozofije sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. ''continuing airworthiness''). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oziroma drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Dober primer predstavlja letalo, opremljeno z avtopilotom, pri katerem se ugotovi tehnična napaka. Napaka se mora najprej ustrezno evidentirati in oceniti v skladu z veljavnimi tehničnimi podatki in MEL. Če avtopilot zaradi napake ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje obratovanje in MEL ne dovoljuje odloga, je letalo do odprave napake prizemljeno. Če MEL takšno napako dovoljuje odložiti, se letalo lahko sprosti v uporabo pod točno določenimi pogoji in omejitvami, hkrati pa začne teči predpisano časovno okno za odpravo napake. To časovno okno ni namenjeno temu, da bi organizacija napako preprosto ignorirala in jo uporabljala do zadnjega dne. Njegov namen je omogočiti organizirano odpravo pomanjkljivosti – predvsem pridobitev potrebnih rezervnih delov, zagotovitev ustreznega strokovnega osebja, načrtovanje vzdrževalnega posega in izvedbo popravila. Če je na primer za določeno napako dovoljen odlog do največ 120 dni in napaka v tem obdobju ni odpravljena, po poteku dovoljenega roka letalo ni več skladno s pogoji MEL in ga ni dovoljeno uporabljati, dokler napaka ni ustrezno odpravljena oziroma niso izpolnjeni drugi veljavni pogoji za njegovo sprostitev v obratovanje. MEL torej ni mehanizem za izogibanje vzdrževanju, temveč reguliran način začasnega nadaljevanja operacij ob natančno določenih pogojih. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Podoben problem se pokaže pri načrtovanju večjih vzdrževalnih posegov. Če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Bistvo EASA filozofije je zato preprosto: organizacija mora svoje operacije načrtovati okoli zahtev plovnosti in vzdrževanja, ne pa zahtev plovnosti prilagajati trenutnim finančnim možnostim. Če je letalo potrebno vzdrževanja, je treba vzdrževanje načrtovati, zagotoviti sredstva, rezervne dele in ustrezno strokovno osebje. Če je napaka dovoljena za odlog, je treba v dovoljenem roku zagotoviti njeno odpravo. Ko ta rok poteče, brez ustrezne odprave ali drugega regulativno dovoljenega postopka letalo ne more ostati v uporabi. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega. V EASA sistemu pa takšna trditev sama po sebi nima regulatorne teže. Odločilni so veljavni letalski predpisi, odobreni tehnični podatki, zahtevano vzdrževanje, MEL in dejansko stanje letala. Vprašanje torej ni več, ali se posameznemu članu zdi določeno vzdrževanje potrebno, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ali ga je pod danimi pogoji sploh dovoljeno uporabljati. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev in dejstva, da nima več ATO šole, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. Novo vodstvo je leta 2024 to prehodnost obrnilo na glavo mešanje različnih proizvajalcev letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav znižalo kvaliteto letenja. Enotna flota šolskih letal enega tipa z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756) prodana 2026, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja članov * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] borcc78wnx70yk1yp5inmz083k08614 6768120 6767936 2026-10-21T11:02:36Z Nareto 77605 /* IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991 */ 6768120 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter potencialno prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije v Wildonu<ref name=":2" />, so prepeljali okrog deset poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili v delavnicah Železniško industriske šole v Studencih in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. {{Cquote|Brzina je život, a visina je osiguranje. (prevod: Hitrost je življenje, višina pa zavarovanje.)|author=Stara letalska modrost značilna za JRV}} V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962|archive-url=https://web.archive.org/web/20260406053600/https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-|archive-date=2026-04-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. V letu 1962 se je v aeroklubu zaposlil poklicni učitelj letenja Anton Rajšp, ki je delo prevzel delo upravnika letalske šole od poklicnega pilota Franca Mordeja, ki je šel delat v Adrio Aviopromet v Ljubljano in to delo upravjal do leta 1966, ko se je zaposlil v Pan Adriji v Zagrebu naprej na kemetijskih letalih leta 1971 je prestopil v potniški oddelek na letala Convair 440 in Fokker 227 in leta 1978 prešel v Beograjski Aviogenex na letala [[Tupoljev Tu-134]] in [[Boeing 737]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref>{{Cquote|Adria leti tamo gde je sneg, JAT tamo gde je politika. (prevod: Adria leti tja, kjer je sneg, JAT pa tja, kjer je politika)|author=Avtor neznan – duhovita rekonstrukcija razlik med JAT-om in Adrio}}V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Prvo potniško letalo, ki je s potniki uradno letelo iz letališča Maribor v Tivat je bil JAT-ov McDonnell Douglas DC-9, ki ga je pilotiral kapetan, član LCM, Stanko Weber. Nekaj minut za tem je priletel Tupoljev Tu-134, letalske družbe Aviogenex iz Beograda. Zagrebška Pan Adria je priletela z letalom Fokker-50, ki ga je pilotiral član LCM, kapitan Tone Rajšp. Predsednik prve uprave aerodroma je bil član LCM Janez Jerman. Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5000&nbsp;m in baze oblakov 1500 ft na nižje vremenske minimume IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek letal ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet letal. [[Slika:Boeing_727-243(Adv),_Aviogenex_JP6176585.jpg|sličica|[[Aviogenex]] [[Boeing 727]] - največja jugoslovanska čarterska družba pogosto prva služba za linijske pilote]] Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkuriral na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Pozitivna posledica te odločitve je bila, da se je na ta način zaščitil domači kader, ki je imel izobrazbo in je se je preprečil vdor številnih tujcev na komercialnih šolanjih pri nas, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, kar je tujce močno šokiralo, ki so že leteli v linijskem prometu npr. nemce, da niso dovolj izobraženi, da bi lahko bili piloti v Jugoslaviji. V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni perspektivni kandidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo v [[Letališče Vršac|Vršac]] in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena prvih kupcev na svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in je letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA jugoslovanskemu vojaškemu letalstvu dobavijo 450 jurišnih raket zrak–zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 milijonov USD (ekvivalentno približno 335 milijonom USD leta 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natančnega jurišnega letalskega orožja. [[Slika:JAT_DC-10-30_(6068614970).jpg|alt=File:JAT DC-10-30 (6068614970).jpg|sličica|[[Air Serbia|JAT]] [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] uradni olimpijski letalski prevoznik 1984 leteli so tudi Ljubljana-New York]] Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno prizadela kriza z gorivom zaradi državnih omejitev uvoza goriva in pomanjkanja deviz. Pojavi se vožnja glede na sode in lihe registrske številke: na sode dneve smejo voziti avtomobili s sodo registrsko številko, na lihe dneve pa avtomobili z liho registrsko številko. Leta 1984 so potekale zimske olimpijske igre (uradno XIV. zimske olimpijske igre) v [[Sarajevo|Sarajevu]] za ta namen je Adria nabavila dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]], [[Jure Franko]] je osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, prvo olimpijsko odličje za [[Slovenci|Slovence]] in Jugoslavijo na zimskih olimpijskih igrah. JAT je bil uradni olimpijski letalski prevoznik. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom – prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz zasebnega oziroma športnega letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna svetova. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je ljudi odvračalo od letenja in jih preveč obremenjevalo s polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilnikov. Posledično so ljudem jemali energijo, čas in inštruktorsko znanje, ki bi jih lahko namenili drugim dejavnostim, povezanim z delovanjem aerokluba, predvsem pa letenju. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo, ključnih rezultatov – večjega naleta in produkcije novih pilotov – pa na ta način ni bilo. Namesto tega so se vedno znova iskali ukrepi za zmanjševanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, lesa, jekla, barvnih kovin in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi eno [[Eskadrilja|eskadrilijo]] 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji brez tržnih znanj in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 najsodobnejšo potniško letalo na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala in pooblastilom za nočno letenje. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Ustanovila se je evropsko akreditirana letalska šola ATO (ang. Approved Training Organisation). Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A) znotraj EASA SPO (ang. specialised operations). Servis je postal EASA Part 145 za vzdrževanje letal. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju nove EU filozofije sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. ''continuing airworthiness''). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oziroma drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Dober primer predstavlja letalo, opremljeno z avtopilotom, pri katerem se ugotovi tehnična napaka. Napaka se mora najprej ustrezno evidentirati in oceniti v skladu z veljavnimi tehničnimi podatki in MEL. Če avtopilot zaradi napake ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje obratovanje in MEL ne dovoljuje odloga, je letalo do odprave napake prizemljeno. Če MEL takšno napako dovoljuje odložiti, se letalo lahko sprosti v uporabo pod točno določenimi pogoji in omejitvami, hkrati pa začne teči predpisano časovno okno za odpravo napake. To časovno okno ni namenjeno temu, da bi organizacija napako preprosto ignorirala in jo uporabljala do zadnjega dne. Njegov namen je omogočiti organizirano odpravo pomanjkljivosti – predvsem pridobitev potrebnih rezervnih delov, zagotovitev ustreznega strokovnega osebja, načrtovanje vzdrževalnega posega in izvedbo popravila. Če je na primer za določeno napako dovoljen odlog do največ 120 dni in napaka v tem obdobju ni odpravljena, po poteku dovoljenega roka letalo ni več skladno s pogoji MEL in ga ni dovoljeno uporabljati, dokler napaka ni ustrezno odpravljena oziroma niso izpolnjeni drugi veljavni pogoji za njegovo sprostitev v obratovanje. MEL torej ni mehanizem za izogibanje vzdrževanju, temveč reguliran način začasnega nadaljevanja operacij ob natančno določenih pogojih. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Podoben problem se pokaže pri načrtovanju večjih vzdrževalnih posegov. Če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Bistvo EASA filozofije je zato preprosto: organizacija mora svoje operacije načrtovati okoli zahtev plovnosti in vzdrževanja, ne pa zahtev plovnosti prilagajati trenutnim finančnim možnostim. Če je letalo potrebno vzdrževanja, je treba vzdrževanje načrtovati, zagotoviti sredstva, rezervne dele in ustrezno strokovno osebje. Če je napaka dovoljena za odlog, je treba v dovoljenem roku zagotoviti njeno odpravo. Ko ta rok poteče, brez ustrezne odprave ali drugega regulativno dovoljenega postopka letalo ne more ostati v uporabi. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega. V EASA sistemu pa takšna trditev sama po sebi nima regulatorne teže. Odločilni so veljavni letalski predpisi, odobreni tehnični podatki, zahtevano vzdrževanje, MEL in dejansko stanje letala. Vprašanje torej ni več, ali se posameznemu članu zdi določeno vzdrževanje potrebno, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ali ga je pod danimi pogoji sploh dovoljeno uporabljati. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev in dejstva, da nima več ATO šole, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. Novo vodstvo je leta 2024 to prehodnost obrnilo na glavo mešanje različnih proizvajalcev letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav znižalo kvaliteto letenja. Enotna flota šolskih letal enega tipa z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756) prodana 2026, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja članov * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] fiw2j6hjk2uo4ooz169r4rqjewbnvvf 6768122 6768120 2026-10-21T11:04:19Z Nareto 77605 /* IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991 */ 6768122 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter potencialno prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije v Wildonu<ref name=":2" />, so prepeljali okrog deset poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili v delavnicah Železniško industriske šole v Studencih in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. {{Cquote|Brzina je život, a visina je osiguranje. (prevod: Hitrost je življenje, višina pa zavarovanje.)|author=Stara letalska modrost značilna za JRV}} V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962|archive-url=https://web.archive.org/web/20260406053600/https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-|archive-date=2026-04-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. V letu 1962 se je v aeroklubu zaposlil poklicni učitelj letenja Anton Rajšp, ki je delo prevzel delo upravnika letalske šole od poklicnega pilota Franca Mordeja, ki je šel delat v Adrio Aviopromet v Ljubljano in to delo upravjal do leta 1966, ko se je zaposlil v Pan Adriji v Zagrebu naprej na kemetijskih letalih leta 1971 je prestopil v potniški oddelek na letala Convair 440 in Fokker 227 in leta 1978 prešel v Beograjski Aviogenex na letala [[Tupoljev Tu-134]] in [[Boeing 737]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref>{{Cquote|Adria leti tamo gde je sneg, JAT tamo gde je politika. (prevod: Adria leti tja, kjer je sneg, JAT pa tja, kjer je politika)|author=Avtor neznan – duhovita rekonstrukcija razlik med JAT-om in Adrio}}V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Prvo potniško letalo, ki je uradno letelo iz letališča Maribor v Tivat je bil JAT-ov McDonnell Douglas DC-9, ki ga je pilotiral kapetan, član LCM, Stanko Weber. Nekaj minut za tem je priletel Tupoljev Tu-134, letalske družbe Aviogenex iz Beograda. Zagrebška Pan Adria je priletela z letalom Fokker-50, ki ga je pilotiral član LCM, kapitan Tone Rajšp. Predsednik prve uprave aerodroma je bil član LCM Janez Jerman. Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5000&nbsp;m in baze oblakov 1500 ft na nižje vremenske minimume IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek letal ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet letal. [[Slika:Boeing_727-243(Adv),_Aviogenex_JP6176585.jpg|sličica|[[Aviogenex]] [[Boeing 727]] - največja jugoslovanska čarterska družba pogosto prva služba za linijske pilote]] Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkuriral na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Pozitivna posledica te odločitve je bila, da se je na ta način zaščitil domači kader, ki je imel izobrazbo in je se je preprečil vdor številnih tujcev na komercialnih šolanjih pri nas, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, kar je tujce močno šokiralo, ki so že leteli v linijskem prometu npr. nemce, da niso dovolj izobraženi, da bi lahko bili piloti v Jugoslaviji. V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni perspektivni kandidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo v [[Letališče Vršac|Vršac]] in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena prvih kupcev na svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in je letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA jugoslovanskemu vojaškemu letalstvu dobavijo 450 jurišnih raket zrak–zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 milijonov USD (ekvivalentno približno 335 milijonom USD leta 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natančnega jurišnega letalskega orožja. [[Slika:JAT_DC-10-30_(6068614970).jpg|alt=File:JAT DC-10-30 (6068614970).jpg|sličica|[[Air Serbia|JAT]] [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] uradni olimpijski letalski prevoznik 1984 leteli so tudi Ljubljana-New York]] Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno prizadela kriza z gorivom zaradi državnih omejitev uvoza goriva in pomanjkanja deviz. Pojavi se vožnja glede na sode in lihe registrske številke: na sode dneve smejo voziti avtomobili s sodo registrsko številko, na lihe dneve pa avtomobili z liho registrsko številko. Leta 1984 so potekale zimske olimpijske igre (uradno XIV. zimske olimpijske igre) v [[Sarajevo|Sarajevu]] za ta namen je Adria nabavila dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]], [[Jure Franko]] je osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, prvo olimpijsko odličje za [[Slovenci|Slovence]] in Jugoslavijo na zimskih olimpijskih igrah. JAT je bil uradni olimpijski letalski prevoznik. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom – prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz zasebnega oziroma športnega letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna svetova. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je ljudi odvračalo od letenja in jih preveč obremenjevalo s polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilnikov. Posledično so ljudem jemali energijo, čas in inštruktorsko znanje, ki bi jih lahko namenili drugim dejavnostim, povezanim z delovanjem aerokluba, predvsem pa letenju. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo, ključnih rezultatov – večjega naleta in produkcije novih pilotov – pa na ta način ni bilo. Namesto tega so se vedno znova iskali ukrepi za zmanjševanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, lesa, jekla, barvnih kovin in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi eno [[Eskadrilja|eskadrilijo]] 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji brez tržnih znanj in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 najsodobnejšo potniško letalo na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala in pooblastilom za nočno letenje. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Ustanovila se je evropsko akreditirana letalska šola ATO (ang. Approved Training Organisation). Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A) znotraj EASA SPO (ang. specialised operations). Servis je postal EASA Part 145 za vzdrževanje letal. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju nove EU filozofije sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. ''continuing airworthiness''). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oziroma drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Dober primer predstavlja letalo, opremljeno z avtopilotom, pri katerem se ugotovi tehnična napaka. Napaka se mora najprej ustrezno evidentirati in oceniti v skladu z veljavnimi tehničnimi podatki in MEL. Če avtopilot zaradi napake ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje obratovanje in MEL ne dovoljuje odloga, je letalo do odprave napake prizemljeno. Če MEL takšno napako dovoljuje odložiti, se letalo lahko sprosti v uporabo pod točno določenimi pogoji in omejitvami, hkrati pa začne teči predpisano časovno okno za odpravo napake. To časovno okno ni namenjeno temu, da bi organizacija napako preprosto ignorirala in jo uporabljala do zadnjega dne. Njegov namen je omogočiti organizirano odpravo pomanjkljivosti – predvsem pridobitev potrebnih rezervnih delov, zagotovitev ustreznega strokovnega osebja, načrtovanje vzdrževalnega posega in izvedbo popravila. Če je na primer za določeno napako dovoljen odlog do največ 120 dni in napaka v tem obdobju ni odpravljena, po poteku dovoljenega roka letalo ni več skladno s pogoji MEL in ga ni dovoljeno uporabljati, dokler napaka ni ustrezno odpravljena oziroma niso izpolnjeni drugi veljavni pogoji za njegovo sprostitev v obratovanje. MEL torej ni mehanizem za izogibanje vzdrževanju, temveč reguliran način začasnega nadaljevanja operacij ob natančno določenih pogojih. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Podoben problem se pokaže pri načrtovanju večjih vzdrževalnih posegov. Če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Bistvo EASA filozofije je zato preprosto: organizacija mora svoje operacije načrtovati okoli zahtev plovnosti in vzdrževanja, ne pa zahtev plovnosti prilagajati trenutnim finančnim možnostim. Če je letalo potrebno vzdrževanja, je treba vzdrževanje načrtovati, zagotoviti sredstva, rezervne dele in ustrezno strokovno osebje. Če je napaka dovoljena za odlog, je treba v dovoljenem roku zagotoviti njeno odpravo. Ko ta rok poteče, brez ustrezne odprave ali drugega regulativno dovoljenega postopka letalo ne more ostati v uporabi. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega. V EASA sistemu pa takšna trditev sama po sebi nima regulatorne teže. Odločilni so veljavni letalski predpisi, odobreni tehnični podatki, zahtevano vzdrževanje, MEL in dejansko stanje letala. Vprašanje torej ni več, ali se posameznemu članu zdi določeno vzdrževanje potrebno, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ali ga je pod danimi pogoji sploh dovoljeno uporabljati. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev in dejstva, da nima več ATO šole, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. Novo vodstvo je leta 2024 to prehodnost obrnilo na glavo mešanje različnih proizvajalcev letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav znižalo kvaliteto letenja. Enotna flota šolskih letal enega tipa z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756) prodana 2026, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja članov * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] od5bgvs4kjmwl2vmcsgznnrnzqdqz7n 6768128 6768122 2026-10-21T11:21:45Z Nareto 77605 /* IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991 */ 6768128 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter potencialno prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije v Wildonu<ref name=":2" />, so prepeljali okrog deset poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili v delavnicah Železniško industriske šole v Studencih in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. {{Cquote|Brzina je život, a visina je osiguranje. (prevod: Hitrost je življenje, višina pa zavarovanje.)|author=Stara letalska modrost značilna za JRV}} V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962|archive-url=https://web.archive.org/web/20260406053600/https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-|archive-date=2026-04-06|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. V letu 1962 se je v aeroklubu zaposlil poklicni učitelj letenja Anton Rajšp, ki je delo prevzel delo upravnika letalske šole od poklicnega pilota Franca Mordeja, ki je šel delat v Adrio Aviopromet v Ljubljano in to delo upravjal do leta 1966, ko se je zaposlil v Pan Adriji v Zagrebu naprej na kemetijskih letalih leta 1971 je prestopil v potniški oddelek na letala Convair 440 in Fokker 227 in leta 1978 prešel v Beograjski Aviogenex na letala [[Tupoljev Tu-134]] in [[Boeing 737]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref>{{Cquote|Adria leti tamo gde je sneg, JAT tamo gde je politika. (prevod: Adria leti tja, kjer je sneg, JAT pa tja, kjer je politika)|author=Avtor neznan – duhovita rekonstrukcija razlik med JAT-om in Adrio}}V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Prvo potniško letalo, ki je uradno letelo iz letališča Maribor v Tivat je bil JAT-ov McDonnell Douglas DC-9, ki ga je pilotiral kapetan, član LCM, Stanko Weber. Nekaj minut za tem je priletel Tupoljev Tu-134, letalske družbe Aviogenex iz Beograda. Zagrebška Pan Adria je priletela z letalom Fokker-50, ki ga je pilotiral član LCM, kapitan Tone Rajšp. Predsednik prve uprave aerodroma je bil član LCM Janez Jerman. Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5000&nbsp;m in baze oblakov 1500 ft na nižje vremenske minimume IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek letal ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet letal. [[Slika:Boeing_727-243(Adv),_Aviogenex_JP6176585.jpg|sličica|[[Aviogenex]] [[Boeing 727]] - največja jugoslovanska čarterska družba pogosto prva služba za linijske pilote]] Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkuriral na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Pozitivna posledica te odločitve je bila, da se je na ta način zaščitil domači kader, ki je imel izobrazbo in je se je preprečil vdor številnih tujcev na komercialnih šolanjih pri nas, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, kar je tujce močno šokiralo, ki so že leteli v linijskem prometu npr. nemce, da niso dovolj izobraženi, da bi lahko bili piloti v Jugoslaviji. V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli na motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni perspektivni kandidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo v [[Letališče Vršac|Vršac]] in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena prvih kupcev na svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in je letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA jugoslovanskemu vojaškemu letalstvu dobavijo 450 jurišnih raket zrak–zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 milijonov USD (ekvivalentno približno 335 milijonom USD leta 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natančnega jurišnega letalskega orožja. [[Slika:JAT_DC-10-30_(6068614970).jpg|alt=File:JAT DC-10-30 (6068614970).jpg|sličica|[[Air Serbia|JAT]] [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] uradni olimpijski letalski prevoznik 1984 leteli so tudi Ljubljana-New York]] Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno prizadela kriza z gorivom zaradi državnih omejitev uvoza goriva in pomanjkanja deviz. Pojavi se vožnja glede na sode in lihe registrske številke: na sode dneve smejo voziti avtomobili s sodo registrsko številko, na lihe dneve pa avtomobili z liho registrsko številko. Leta 1984 so potekale zimske olimpijske igre (uradno XIV. zimske olimpijske igre) v [[Sarajevo|Sarajevu]] za ta namen je Adria nabavila dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]], [[Jure Franko]] je osvojil srebrno medaljo v veleslalomu, prvo olimpijsko odličje za [[Slovenci|Slovence]] in Jugoslavijo na zimskih olimpijskih igrah. JAT je bil uradni olimpijski letalski prevoznik. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom – prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz zasebnega oziroma športnega letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna svetova. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je ljudi odvračalo od letenja in jih preveč obremenjevalo s polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilnikov. Posledično so ljudem jemali energijo, čas in inštruktorsko znanje, ki bi jih lahko namenili drugim dejavnostim, povezanim z delovanjem aerokluba, predvsem pa letenju. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo, ključnih rezultatov – večjega naleta in produkcije novih pilotov – pa na ta način ni bilo. Namesto tega so se vedno znova iskali ukrepi za zmanjševanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, lesa, jekla, barvnih kovin in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi eno [[Eskadrilja|eskadrilijo]] 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji brez tržnih znanj in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 najsodobnejšo potniško letalo na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala in pooblastilom za nočno letenje. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Ustanovila se je evropsko akreditirana letalska šola ATO (ang. Approved Training Organisation). Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A) znotraj EASA SPO (ang. specialised operations). Servis je postal EASA Part 145 za vzdrževanje letal. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju nove EU filozofije sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. ''continuing airworthiness''). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oziroma drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Dober primer predstavlja letalo, opremljeno z avtopilotom, pri katerem se ugotovi tehnična napaka. Napaka se mora najprej ustrezno evidentirati in oceniti v skladu z veljavnimi tehničnimi podatki in MEL. Če avtopilot zaradi napake ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje obratovanje in MEL ne dovoljuje odloga, je letalo do odprave napake prizemljeno. Če MEL takšno napako dovoljuje odložiti, se letalo lahko sprosti v uporabo pod točno določenimi pogoji in omejitvami, hkrati pa začne teči predpisano časovno okno za odpravo napake. To časovno okno ni namenjeno temu, da bi organizacija napako preprosto ignorirala in jo uporabljala do zadnjega dne. Njegov namen je omogočiti organizirano odpravo pomanjkljivosti – predvsem pridobitev potrebnih rezervnih delov, zagotovitev ustreznega strokovnega osebja, načrtovanje vzdrževalnega posega in izvedbo popravila. Če je na primer za določeno napako dovoljen odlog do največ 120 dni in napaka v tem obdobju ni odpravljena, po poteku dovoljenega roka letalo ni več skladno s pogoji MEL in ga ni dovoljeno uporabljati, dokler napaka ni ustrezno odpravljena oziroma niso izpolnjeni drugi veljavni pogoji za njegovo sprostitev v obratovanje. MEL torej ni mehanizem za izogibanje vzdrževanju, temveč reguliran način začasnega nadaljevanja operacij ob natančno določenih pogojih. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Podoben problem se pokaže pri načrtovanju večjih vzdrževalnih posegov. Če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Bistvo EASA filozofije je zato preprosto: organizacija mora svoje operacije načrtovati okoli zahtev plovnosti in vzdrževanja, ne pa zahtev plovnosti prilagajati trenutnim finančnim možnostim. Če je letalo potrebno vzdrževanja, je treba vzdrževanje načrtovati, zagotoviti sredstva, rezervne dele in ustrezno strokovno osebje. Če je napaka dovoljena za odlog, je treba v dovoljenem roku zagotoviti njeno odpravo. Ko ta rok poteče, brez ustrezne odprave ali drugega regulativno dovoljenega postopka letalo ne more ostati v uporabi. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega. V EASA sistemu pa takšna trditev sama po sebi nima regulatorne teže. Odločilni so veljavni letalski predpisi, odobreni tehnični podatki, zahtevano vzdrževanje, MEL in dejansko stanje letala. Vprašanje torej ni več, ali se posameznemu članu zdi določeno vzdrževanje potrebno, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ali ga je pod danimi pogoji sploh dovoljeno uporabljati. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev in dejstva, da nima več ATO šole, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. Novo vodstvo je leta 2024 to prehodnost obrnilo na glavo mešanje različnih proizvajalcev letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav znižalo kvaliteto letenja. Enotna flota šolskih letal enega tipa z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756) prodana 2026, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja članov * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 3gnwu0jedk2n91eknp9bnpy8892ijvs 0 436749 6767969 6683882 2026-10-20T22:33:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 7 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767969 wikitext text/x-wiki {{infopolje Nagrada | name = Eddingtonova medalja <br /> ''Eddington Medal'' | current_awards = | image = | imagesize = | caption = | description = za dosežke na področju [[teoretična astrofizika|teoretične]] [[astrofizika|astrofizike]] | presenter = [[Kraljeva astronomska družba]] | country = {{GBR}} | location = [[London]] | year = 1953 | year2 = 2017 | website = }} '''Eddingtonova medalja''' ({{jezik-en|Eddington Medal}}) je [[znanstvena nagrada]], ki jo podeljuje [[Kraljeva astronomska družba]] iz Londona za raziskave izjemne vrednosti v [[teoretična astrofizika|teoretični]] [[astrofizika|astrofiziki]]. Imenuje se po siru [[Arthur Stanley Eddington|Arthurju Stanleyju Eddingtonu]]. Prvič so jo podelili leta 1953 [[Georges Lemaître|Georgesu Lemaîtreju]]. Frekvenca podeljevanja se je z leti spreminjala in je bila podeljevana enkrat vsako leto, dve ali vsake tri leta. Od leta 2013 jo podeljujejo vsakoletno. == Prejemniki == Dosedanji nagrajenci so (vir je <ref>{{navedi splet|title=Eddington Medal Winners|url=http://www.ras.org.uk/images/stories/awards/winners/eddington_medallists.pdf|publisher=[[Kraljeva astronomska družba]]|date=|accessdate=2016-01-15|format=PDF|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924084824/http://www.ras.org.uk/images/stories/awards/winners/eddington_medallists.pdf|archive-date=2015-09-24|url-status=dead}}</ref> kjer ni drugače navedeno): {{columns-list| * [[2025 v znanosti|2025]] [[Douglas Cameron Heggie]]{{r|tonk-2025}} * [[2024 v znanosti|2024]] [[Pedro Gil Ferreira]]{{r|tonk-2024}} * [[2023 v znanosti|2023]] [[Monika Mościbrodzka]] * [[2022 v znanosti|2022]] [[Alan Heavens]] * [[2021 v znanosti|2021]] [[Hiranya Peiris]] * [[2020 v znanosti|2020]] [[Steven Balbus]] * [[2019 v znanosti|2019]] [[Bernard Frederick Schutz]] * [[2018 v znanosti|2018]] [[Claudia Maraston]] * [[2017 v znanosti|2017]] [[Cathie Clarke]]<ref name="winner_2017">{{navedi splet | url=http://www.ras.org.uk/news-and-press/2943-ras-honours-leading-astronomers-and-geophysicists-2017 | title=RAS honours leading astronomers and geophysicists | date=January 11, 2017 | access-date=January 17, 2017 | publisher=Royal Astronomical Society | archive-url=https://web.archive.org/web/20180630000255/http://www.ras.org.uk/news-and-press/2943-ras-honours-leading-astronomers-and-geophysicists-2017 | archive-date=2018-06-30 | url-status=dead}}</ref> * [[2016 v znanosti|2016]] [[Anthony Raymond Bell]]<ref name="winner_2016">{{navedi splet | url=http://www.ras.org.uk/news-and-press/news-archive/264-news-2016/2760-ras-honours-leading-astronomers-and-geophysicists | title=RAS honours leading astronomers and geophysicists | publisher=Royal Astronomical Society | date=8 January 2016 | accessdate=9 January 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20171129093704/http://www.ras.org.uk/news-and-press/news-archive/264-news-2016/2760-ras-honours-leading-astronomers-and-geophysicists | archive-date=2017-11-29 | url-status=dead}}</ref> * [[2015 v znanosti|2015]] [[Rašid Alijevič Sjunjajev]]<ref name="winners_2015">{{navedi splet | url=http://www.ras.org.uk/news-and-press/2552-2015-winners-of-the-ras-awards-medals-and-prizes | title=2015 winners of the RAS awards, medals and prizes | publisher=Royal Astronomical Society | date=9 January 2015 | accessdate=9 January 2015 | archive-url=https://web.archive.org/web/20171129093716/http://www.ras.org.uk/news-and-press/2552-2015-winners-of-the-ras-awards-medals-and-prizes | archive-date=2017-11-29 | url-status=dead}}</ref> * [[2014 v znanosti|2014]] [[Andrew Robert King]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ras.org.uk/awards-and-grants/awards/2379-winners-of-the-2014-awards-medals-and-prizes |title=Winners of the 2014 awards, medals and prizes - full details<!-- Bot generated title --> |access-date=2017-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161027102259/http://www.ras.org.uk/awards-and-grants/awards/2379-winners-of-the-2014-awards-medals-and-prizes |archive-date=2016-10-27 |url-status=dead}}</ref> * [[2013 v znanosti|2013]] [[James Binney]]<ref>{{navedi splet|title=2013 winners of the RAS awards, medals and prizes|url=http://www.ras.org.uk/news-and-press/224-news-2013/2211-2013-winners-of-the-ras-awards-medals-and-prizes|publisher=Royal Astronomical Society|date=10 January 2013|accessdate=12 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20171129093720/http://www.ras.org.uk/news-and-press/224-news-2013/2211-2013-winners-of-the-ras-awards-medals-and-prizes|archive-date=2017-11-29|url-status=dead}}</ref> * [[2011 v znanosti|2011]] [[Gilles Chabrier]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.ras.org.uk/news-and-press/217-news2011/1912-ras-honours-outstanding-astronomers-and-geophysicists|title=RAS honours outstanding astronomers and geophysicists|date=2011-01-14|accessdate=2016-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20171024181242/http://www.ras.org.uk/news-and-press/217-news2011/1912-ras-honours-outstanding-astronomers-and-geophysicists|archive-date=2017-10-24|url-status=dead}}</ref> * [[2009 v znanosti|2009]] [[James Edward Pringle]]<ref>{{Citation | title = RAS Awards and Prizes: RAS Awards 2009; Gold Medal: Prof. David Williams; Gold Medal: Prof. Eric Priest; Price Medal: Prof. Malcolm Sambridge; Eddington Medal: Prof. James Pringle | year = 2009 | journal = Astronomy and Geophysics | volume = 50 | pages = a34| bibcode = 2009A&G....50a..34.| doi = 10.1111/j.1468-4004.2009.50134.x }}</ref> * [[2007 v znanosti|2007]] [[Igor Dimitrijevič Novikov]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.blackwellpublishing.com/products/journals/aag/AAG_February07/aag_48141.htm#seq3|title=Wiley: Home|website=www.blackwellpublishing.com|access-date=2016-07-21|archive-date=2010-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20100204110032/http://www.blackwellpublishing.com/products/journals/aag/AAG_February07/aag_48141.htm#seq3|url-status=dead}}</ref> * [[2005 v znanosti|2005]] [[Rudolf Kippenhahn]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.blackwellpublishing.com/products/journals/aag/AAG_April05/aag_46239.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2017-08-20 |archive-date=2009-01-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090130102545/http://www.blackwellpublishing.com/products/journals/aag/AAG_April05/aag_46239.htm |url-status=dead }}</ref> * [[2002 v znanosti|2002]] [[Douglas Owen Gough]]<ref>{{Citation | title = News: Society for the History of Astronomy; short-term contract information sought; more asteroids than ever; state of the union; Society medals for Jacobs Mestel and Gough; RAS grants announcement; spidermen; new faces for the Planetary Forum; an RAS Council member | year = 2002 | journal = Astronomy and Geophysics | volume = 43 | issue = 3 | pages = c4| bibcode = 2002A&G....43c...4.| doi = 10.1046/j.1468-4004.2002.43304.x }}</ref> * [[1999 v znanosti|1999]] [[Roger David Blandford]] * [[1996 v znanosti|1996]] [[Alan Harvey Guth]] * [[1993 v znanosti|1993]] [[Leon Mestel]]<ref>{{Citation | title = Eddington Medal to Mestel | year = 1993 | journal = QJRAS | volume = 34 | pages = 275| bibcode = 1993QJRAS..34..275.}}</ref> * [[1990 v znanosti|1990]] [[Icko Iben]]<ref>{{Citation | last1 = Pounds | first1 = K. A. | title = R.A.S. Eddington Medal to Iben-Jr - 1991MAY10 | year = 1991 | journal = QJRAS | volume = 32 | pages = 353| bibcode = 1991QJRAS..32..353P}}</ref> * [[1987 v znanosti|1987]] [[Bohdan Paczyński]]<ref>{{Citation | last1 = Davies | first1 = R. D. | title = Eddington Medal to Paczynski 1987OCT9 | year = 1988 | journal = QJRAS | volume = 29 | pages = 97| bibcode = 1988QJRAS..29...97D}}</ref> * [[1984 v znanosti|1984]] [[Donald Lynden-Bell]]<ref>{{Citation | last1 = Hide | first1 = R. | title = Presentation of the Eddington Medal to Lynden-Bell 1984FEB10 | year = 1984 | journal = QJRAS | volume = 25 | pages = 231| bibcode = 1984QJRAS..25..231H}}</ref> * [[1981 v znanosti|1981]] [[Philip James Edwin Peebles]]<ref>{{Citation | last1 = Wolfendale | first1 = A. W. | title = Peebles P.J.E. / 1981 Eddington Medal / 1981MAY8 / Address of President | year = 1981 | journal = QJRAS | volume = 22 | pages = 350| bibcode = 1981QJRAS..22..350W}}</ref> * [[1978 v znanosti|1978]] [[William Alfred Fowler]]<ref>{{Citation | last1 = Cook | first1 = A. H. | title = W. Fowler received the Eddington Medal. | year = 1979 | journal = QJRAS | volume = 20 | pages = 3| bibcode = 1979QJRAS..20....3C}}</ref> * [[1975 v znanosti|1975]] [[Stephen Hawking]], [[Roger Penrose]]<ref>{{Citation | last1 = Blackwell | first1 = D. E. | title = Presidential Addresses on the Society's Awards | year = 1975 | journal = QJRAS | volume = 16 | pages = 356| bibcode = 1975QJRAS..16..356B}}</ref> * [[1972 v znanosti|1972]] [[Paul Ledoux]]<ref>{{Citation | last1 = Hoyle | first1 = F. | title = P. Ledoux received the Eddington Medal. | year = 1972 | journal = QJRAS | volume = 13 | pages = 485| bibcode = 1972QJRAS..13..485H}}</ref> * [[1971 v znanosti|1971]] [[Desmond King-Hele|Desmond George King-Hele]]<ref>{{Citation | last1 = Lovell | first1 = B. | title = 8D. G. King-Hele received the Eddington Medal. | year = 1971 | journal = QJRAS | volume = 12 | pages = 138| bibcode = 1971QJRAS..12..138L}}</ref> * [[1970 v znanosti|1970]] [[Kuširo Hajaši]]<ref>{{Citation | last1 = Lovell | first1 = B. | title = C. Hayashi received the Eddington Medal of the Royal Astronomical Society. | year = 1970 | journal = QJRAS | volume = 11 | pages = 88| bibcode = 1970QJRAS..11...88L}}</ref> * [[1969 v znanosti|1969]] [[Antony Hewish]]<ref>{{Citation | title = Meetings of the Society. | year = 1969 | journal = QJRAS | volume = 10 | pages = 1| bibcode = 1969QJRAS..10....1.}}</ref> * [[1968 v znanosti|1968]] [[Robert Hanbury Brown]], [[Richard Q. Twiss]]<ref>{{Citation | title = Award of Eddington Medal to Robert Hanbury Brown and Richard Quintin Twiss (address) | year = 1968 | journal = QJRAS | volume = 9 | pages = 277| bibcode = 1968QJRAS...9..277.}}</ref> * [[1967 v znanosti|1967]] [[Robert Frederick Christy]]<ref>{{Citation | title = Award of Eddington Medal to R. F. Christy (address) | year = 1967 | journal = QJRAS | volume = 8 | pages = 129| bibcode = 1967QJRAS...8..129.}}</ref> * [[1966 v znanosti|1966]] [[Rupert Wildt]]<ref>{{Citation | title = Award of Eddington Medal to R. Wildt (address) | year = 1966 | journal = QJRAS | volume = 7 | pages = 120| bibcode = 1966QJRAS...7..120.}}</ref> * [[1965 v znanosti|1965]] [[Robert Pound]], [[Glen Anderson Rebka]]<ref>{{Citation | title = Pound R. V. awarded Eddington Medal | year = 1965 | journal = QJRAS | volume = 6 | pages = R123| bibcode = 1965QJRAS...6R.123.}}</ref> * [[1964 v znanosti|1964]] [[Herbert Friedman]], [[Richard Tousey]]<ref>{{Citation | title = Tousey R. awarded Eddington Medal | year = 1964 | journal = QJRAS | volume = 5 | pages = S108| bibcode = 1964QJRAS...5S.108.}}</ref> * [[1963 v znanosti|1963]] [[Allan Rex Sandage]], [[Martin Schwarzschild]]<ref>{{Citation | title = Award of Eddington Medal jointly to A. R. Sandage and M. Schwarzschild (address) | year = 1963 | journal = QJRAS | volume = 4 | pages = 180| bibcode = 1963QJRAS...4..180.}}</ref> * [[1962 v znanosti|1962]] [[André Lallemand]]<ref>{{Citation | title = The award of The Eddington Medal to Professor Andr\'e Lallemand (address) | year = 1962 | journal = QJRAS | volume = 3 | pages = 84| bibcode = 1962QJRAS...3...84.}}</ref> * [[1961 v znanosti|1961]] [[Hans Albrecht Bethe]]<ref>{{Citation | title = The award of The Eddington Medal to Professor H. A. Bethe (address) | year = 1961 | journal = QJRAS | volume = 2 | pages = 107| bibcode = 1961QJRAS...2..107.}}</ref> * [[1960 v znanosti|1960]] [[Robert d'Escourt Atkinson]]<ref>{{Citation | title = The award of The Eddington Medal to Dr R. d'E. Atkinson (address) | year = 1960 | journal = QJRAS | volume = 1 | pages = 26| bibcode = 1960QJRAS...1...26.}}</ref> * [[1959 v znanosti|1959]] [[James Stanley Hey]]<ref>{{Citation | title = Society Business: Eddington Medal Address on award of | year = 1959 | journal = MNRAS | volume = 119 | issue = 4 | pages = 447| bibcode = 1959MNRAS.119..447.| doi = 10.1093/mnras/119.4.447 | last1 = Saiedy | first1 = F. }}</ref> * [[1958 v znanosti|1958]] [[Horace Welcome Babcock]]<ref>{{Citation | title = Society Business: Address on award of Eddington Medal | year = 1958 | journal = MNRAS | volume = 118 | issue = 4 | pages = 404| bibcode = 1958MNRAS.118..404.| doi = 10.1093/mnras/118.4.404 | last1 = Steavenson | first1 = W. H. }}</ref> * [[1955 v znanosti|1955]] [[Hendrik Christoffel van de Hulst]]<ref>{{Citation | title = Address on the award of the Eddington Medal to Professor H. C. van de Hulst | year = 1955 | journal = MNRAS | volume = 115 | issue = 2 | pages = 202| bibcode = 1955MNRAS.115..202.| doi = 10.1093/mnras/115.2.202 | last1 = Jackson | first1 = J. }}</ref> * [[1953 v znanosti|1953]] [[Georges Lemaître]]{{r|lema-1953}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="lema-1953">[[#SKL-lema-1953|Lemaître (1953)]].</ref> <ref name="tonk-2024">[[#SKL-tonk-2024|Tonkin (2024)]].</ref> <ref name="tonk-2025">[[#SKL-tonk-2025|Tonkin (2025)]]</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Lemaître |first1= Georges |authorlink1= eorges Lemaître |title= Announcement of Eddington Medal award |journal= [[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]] |date= 1953 |volume= 113 |page= 2 |bibcode= 1953MNRAS.113....2L |url= https://archive.org/details/sim_monthly-notices-of-the-royal-astronomical-society_1953_113_1/page/n3 |ref= SKL-lema-1953}} * {{navedi sporočilo za javnost |last1= Tonkin |first1= Sam |title= Royal Astronomical Society unveils 2024 award winners |date= 2024-01-12 |publisher= Kraljeva astronomska družba |lang= en |url= https://ras.ac.uk/news-and-press/news/royal-astronomical-society-unveils-2024-award-winners |accessdate= 2024-01-12 |ref= SKL-tonk-2024}} * {{navedi sporočilo za javnost |last1= Tonkin |first1= Sam |title= Pioneering physicist and galaxy luminary among 2025 RAS award winners |publisher= Kraljeva astronomska družba |date= 2025-01-10 |url= https://ras.ac.uk/news-and-press/news/pioneering-physicist-and-galaxy-luminary-among-2025-ras-award-winners |accessdate= 2025-01-13 |lang= en |ref= SKL-tonk-2025}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{citat |title= Prejemniki |website= ras.org.uk |lang= en |url= http://www.ras.org.uk/awards-and-grants/awards/269?task=view }} {{-}} {{Eddingtonova medalja}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Nagrade v astronomiji]] [[Kategorija:Nagrade v fiziki]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1953]] rng52vm7wvacw1pjgzvkhbko6d73l0j 0 441946 6768020 6546108 2026-10-21T07:59:26Z ~2026-44996-51 264415 /* Znanstveniki, zdravniki, strokovnjaki, humanisti */ 6768020 wikitext text/x-wiki ==Literati, prevajalci, publicisti == * [[Ivan Cankar]] (1876, [[Vrhnika]] – december 1918, [[Ljubljana]]), slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. V Zagorju je imel leta 1907 predvolilni govor kot kandidat Jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Po njem imenovan trg in postavljen doprsni kip. *[[Slavko Grum]] (1901, [[Šmartno pri Litiji]] – 1949 [[Zagorje ob Savi]]) Leta 1929 je pričel delati v Zagorju, takrat ni več pisal, prav tako se ni udejstvoval v javnem življenju. Po njem se imenuje šola s prilagojenim programom v Zagorju in občinska nagrada. *[[Vida Taufer]] (1903, [[Zagorje ob Savi]] – 1966, [[Ljubljana]]), pesnica *[[Mile Klopčič]] (1905, [[L'Hôpital]], [[Francija]] –1984, [[Ljubljana]]). V Zagorju je preživljal otroštvo. *[[Ivan Zupan (pesnik)]] (1875,[[Borovak pri Podkumu]] – 1950, [[Cleveland]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]]), pesnik, časnikar *[[Cene Vipotnik]] (1914, [[Zagorje ob Savi]] – 1972, [[Ljubljana]]), pesnik, urednik, prevajalec *[[Ivan Šinkovec]] (1921, [[Zagorje ob Savi]] – 1974 [[San Francisco]]) novinar *[[Igor Karlovšek]] (1958, [[Celje]] – ), slovenski pisatelj, scenarist in odvetnik. Dogajalni prostor v njegovem romanu Bazen se odvija na območju rudnika. *[[Roman Rozina]] (1960 – ) publicist, novinar, pisatelj ==Šolniki == *[[Peter Gross]] (1834, [[Tržič]] – 1913, [[Zagorje ob Savi]]), šolnik, mladinski pisatelj *[[Jože Zakovšek]] (1910, [[Zagorje ob Savi]] – 1964, [[Ljubljana]]), surdopedagog *[[Emil Ulaga]] (1911, [[Rimske Toplice]] – 2000, [[Izlake]]) pedagog, defektolog, glasbenik ==Duhovniki, redovniki == *[[Vajkard Lewenberg]] (1677, [[Čemšenik]] – 1738, [[Beograd]], [[Srbija]]), duhovnik, redovnik, jezuit *[[Jakob Prašnikar]] (1784, [[Kolovrat, Zagorje ob Savi|Kolovrat]] – 1841, [[Spodnja Polskava]]), učitelj, duhovnik *[[Kajetan Hueber]] (1810, [[Ljubljana]] – 1870, [[Čemšenik]]), pisatelj, duhovnik, Prešernov prijatelj. *[[Valentin Majar]] (1851, [[Dol pri Ljubljani]] – 1938, [[Izlake]]), nabožni pisatelj, duhovnik, redovnik, frančiškan *[[Benigen Snoj]] (1867, [[Zagorje ob Savi]] – 1942, [[Rome City]], [[Indiana]], [[Združene države Amerike]]), narodni delavec, homeopat, duhovnik, redovnik, frančiškan *[[Franc Hrastelj]] (1894, [[Zagorje ob Savi]] – 1981, [[Maribor]]), duhovnik in publicist *[[Ciril Ažman]] (1881, [[Podkum]] – 1952, [[Ljubljana]]), časnikar, šolnik, duhovnik *[[Franc Bren|Franc (Hugo) Bren]] (1881, [[Rovišče]] – 1953, [[Rim]], [[Italija]]), zgodovinar, nabožni pisatelj, duhovnik, redovnik, frančiškan ==Znanstveniki, zdravniki, strokovnjaki, humanisti== * [[Janez Vajkard Valvasor]] (1641, [[Ljubljana]] – 1693, [[Krško]]), polihistor, risar, zbiralec, založnik. Pokopan naj bi bil v družinski grobnici ob [[Medijski grad|gradu Medija]], Izlake. *[[Nikomed Rastern]] (1806, [[Čemšenik]] – 1875, [[Čemšenik]]), botanik, baron veleposestnik *[[Josip Celestina]] (1845, [[Zagorje ob Savi]] – 1912, [[Ljubljana]]), matematik *[[Mihael Knaflič]] (1857, [[Zagorje ob Savi]] – 1928, [[Ljubljana]]), veterinar, hipolog, učitelj podkovstva *[[Tomo Zarnik]] (1864 [[Kropa]] – 1943), zdravnik, kulturni delavec *[[Adolf Drolc]] (1914, [[Zagorje ob Savi]] – 1985 [[Maribor]]), zdravnik *[[Vekoslav Korošec]] (1914, [[Zagorje ob Savi]] – 1992), inženir elektrotehnike *[[Tugomir Cajnko]] (1915, [[Zagorje ob Savi]] – 2002), inženir gozdarstva *[[Rudi Ahčan]] (1918, [[Zagorje ob Savi]] – 2008, [[Ljubljana]]), montanist *[[Vida Tom Lasič]] (1920, [[Zagorje ob Savi]] – 1997, [[Ljubljana]]), radiotehnica in pisateljica *[[Luc Menaše]] (1925, [[Šentlambert]] – 2002, [[Ljubljana]]), umetnostni zgodovinar, likovni kritik, publicist, leksikograf ==Gledališki, filmski, likovni ustvarjalci in kulturni delavci== *[[Metod Badjura]] (1896, [[Litija]] – 1971, [[Ljubljana]]), filmski režiser, filmski scenarist, filmski snemalec, grafik. Svoje otroštvo je preživljal v Zagorju in na Lokah. *[[Slavko Jan]] (1904, [[Zagorje ob Savi]] – 1987, [[Ljubljana]]), igralec, režiser, pedagog * [[Tone Leskovšek]] ( 1919, [[Zagorje ob Savi]] – 1979, [[Zagorje ob Savi]]), slikar, pedagog, kulturni delavec. Ustanovitelj slikarske kolonije Zagorje-Izlake *[[Franc Kopitar]] (1928, [[Zagorje ob Savi]] – 1989, [[Golnik]]), slikar, kipar, likovni pedagog *[[Nande Razboršek]] (Fortunat) (1932, [[Polšina pri Trojanah]] – 2010, [[Zagorje ob Savi]]), pesnik, pisatelj, kulturni delavec, pedagog * [[Nikolaj Beer]] (1945, [[Križevci]] –), slikar. Živi in ustvarja na Izlakah. * [[Dušan Kastelic]] (1964, [[Trbovlje]] –), ilustrator, risar stripov, ustvarjalec animiranih filmov. Živi in deluje v Zagorju. ==Politiki== *[[Melhijor Čobal]] (1864, [[Prebold]] – 1943, [[Zagorje ob Savi]] ), politik, organizator, sindikalni delavec *[[Ignac Sitter]] (1875, [[Zagorje ob Savi]] – 1939, [[Trbovlje]] ), politik *[[Mirko Weinberger]] (1897, [[Zagorje ob Savi]] – 1943, [[Sovjetska zveza]] ), politik *[[Miha Marinko]] (1900, [[Rovte nad Trbovljami]] – 1983, [[Ljubljana]]), politik *[[Franc Snoj]] (1902, [[Zagorje ob Savi]] – 1962, [[Ljubljana]]), politik *[[Janez Vipotnik]] (1917, [[Zagorje ob Savi]] – 1998, [[Ljubljana]]), politik, pisatelj *[[Janez Drnovšek]] (1950, [[Celje]] – 2008, [[Zaplana]]), politik, predsednik vlade RS (1992–2002), predsednik Slovenije (2002–2007). Otroštvo in mladost je preživljal v Kisovcu, po njem se imenuje mestni park v Zagorju. *[[Matjaž Švagan]] (1963 [[Ljubljana]] –), politik, poslanec in župan ==Narodni heroji== *[[Ivan Kavčič]] (1913, [[Desenjak]] – 1943 [[Sela pri Šumberku]]), narodni heroj, partizan. Po njem se imenuje osnovna šola na Izlakah. *[[Janko Skvarča]] (Ivan) (1915, [[Spodnja Idrija]] – 1943, [[Bistrica ob Sotli]]), narodni heroj, partizan. Po njem se imenuje osnovna šola V Zagorju. *[[Tone Okrogar]] (1923, [[Zagorje ob Savi]] – 1955 [[Črna na Koroškem]]), delavec, komunist, častnik, partizan in narodni heroj. Po njem se imenuje osnovna šola v Zagorju. * [[Franc Farčnik]] (1899, [[Prekopa]] – 1942, [[Grad Borl]]), partijski delavec. Po njem se imenuje krajevna skupnost v Zagorju. ==Glasbeniki == *[[Albin Stritar]] starejši (1886, [[Zagorje ob Savi]] – 1962, [[Ljubljana]]), glasbenik, šolnik *[[Zora Zarnik]] (1904, [[Zagorje ob Savi]] – 1972, [[Ljubljana]]), pianistka, klavirska pedagoginja *[[Svetozar Marolt]] (1919, [[Ljubljana]] – 1944, [[Zagorje ob Savi]]), skladatelj *[[Ladko Korošec]] (1920, [[Zagorje ob Savi]] – 1995, [[Ljubljana]]), operni pevec *[[Vlado Poredoš]] (1958, [[Beltinci]] – ), glasbenik, pevec skupine [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]]. Živi in ustvarja v Zagorju. *[[Nana Forte]] (1981, [[Zagorje ob Savi]] – ), skladateljica ==Gospodarstveniki== *[[Avguštin Ternovšek]] (1654, [[Zagorje ob Savi]] – 1699, [[Fala]]), kletar, kemik, duhovnik redovnik, benediktinec *[[Viktor Ruard]] (1814, [[Jesenice]] – 1868 [[Jesenice]]), gospodarstvenik, podjetnik. Lastnik zagorske steklarne in rudnikov, po njem se imenuje športno-rekreacijski park pred mestom. *[[Alojzij Prašnikar]] (1821, [[Izlake]] – 1889, [[Mekinje]]), gospodarstvenik *[[Sandi Češko]] (1961, [[Zagorje ob Savi]] – ), gospodarstvenik ==Športniki, športni delavci== *[[Rudolf Badjura]] (1881, [[Litija]] – 1963, [[Ljubljana]]), pionir slovenskega planinstva in smučanja. Izdal prvi slovenski priročnik za pouk smučanja. Leta 1928 dokončno poimenuje regijo Zasavje. Svoje otroštvo je preživljal v Zagorju in na Lokah. *[[Stanislava Brezovar]] (1937, [[Zagorje ob Savi]] – 2003 [[Zagorje ob Savi]]), balerina, poročena z avstrijskim dirigentom [[Carlos Kleiber|Carlosom Kleiberjem]] *[[Albin Planinc]] (1944, [[Briše]] – 2008, [[Ljubljana]]), šahovski velemojster *[[Primož Roglič]] (1989, [[Trbovlje]] – ), kolesar, smučarski skakalec. Prvi Slovenec, ki je zmagal etapno tekmo na [[Tour de France]]. *[[Katja Požun]] (1993, [[Trbovlje]] – ), smučarska skakalka ==Viri== *[http://www.celjskozasavski.si/ Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja] *Roman Rozina, ''Kronika Zagorja, 1900–1949, Zagorje 1999''. Zagorje ob Savi, 1999. *Roman Rozina, ''Kronika Zagorja 1950–1999, Zagorje 2000''. Zagorje ob Savi, 2000. *Roman Rozina, ''V tri krasne. Vodnik po Zasavju''. Zagorje ob Savi, 2009. *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Zagorje ob Savi]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Zagorje ob Savi]] 5jzvmsai6ws0isrvvmgz4h0nwt0a5mf 0 445899 6768011 5853419 2026-10-21T06:29:53Z Upwinxp 126544 iz -> z Gornjega Senika 6768011 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Dušan Mukič''' ''(Mukics Dusán)'' [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], glasbenik. * 11. maj 1981, [[Sombotel]]. Njegovi starši so etnolog [[Francek Mukič]] in etnologinja ter zgodovinarka [[Marija Kozar Mukič|Marija Kozar]] z [[Gornji Senik|Gornjega Senika]]. Študiral je na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Danes je sodelavec [[Madžarska|madžarske]] televizije in ureja televizijski program ''Slovenski utrinki.'' Obenem je novinar porabskega tednika ''Porabje.'' V vsakem letu objavi članke, pesmi in prevode v periodiki ''Porabski koledar.'' Prevedel je pesmi v [[prekmurščina|prekmurščino]] ([[porabsko narečje]]) od [[Lord Byron|Byrona]], [[Johann Wolfgang Goethe|Goetheja]], [[János Arany|Aranya]] in [[Géza Csáth|Csátha]]. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Narečna književnost]] * [[Porabski Slovenci]] == Zunanje povezave == * [http://tvslo.si/slovenci-za-mejo/praznovanje-slovenskega-kulturnega-praznika/250344 Praznovanje slovenskega kulturnega praznika (tvslo.si)] {{normativna kontrola}}{{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Mukič, Dušan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovensko Porabje]] [[Kategorija:Porabski Slovenci]] auoox8n1ig7bbhxbfaia4wv2up944t5 0 446383 6767964 6547664 2026-10-20T22:06:39Z Marko3 1829 6767964 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Nik Škrlec''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski dramski igralec]] in televizijski voditelj, [[21. februar]] [[1992]], [[Brestanica]]. == Življenjepis == Diplomiral je na ''[[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]'' v Ljubljani – smer Dramska igra. Od leta [[2016]] je član ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], uveljavlja pa se tudi v drugih [[Gledališče|gledališčih]]. Istega leta je postal voditelj kviza [[Male sive celice]] na [[Radiotelevizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], ki ga je vodil do leta 2021. Z oktobrom 2019 je postal igralec na svobodi. V letih 2019–2023 je bil sovoditelj izobraževalno-pogovorne mladinske oddaje ''Krompir'' (prej ''Počitniški krompir'' in ''Sobotni krompir'').<ref>{{Navedi splet|title=Vse za radovedne, nabrite in zelo duhovite|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/vse-za-radovedne-nabrite-in-zelo-duhovite/642604|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Z kot Zofka in Sobotni krompir vsako sobotno jutro v živo |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/z-kot-zofka-in-sobotni-krompir-vsako-sobotno-jutro-v-zivo/541244|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Od marca do maja 2020 je zaradi razmer, povezanih s [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemijo covida-19]], skupaj z Niko Rozman ustvarjal dnevno oddajo ''Izodrom'', ki je bila namenjena otrokom v času šolanja na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=TV-vsebine za učenje od doma in otroški Izodrom|url=https://www.rtvslo.si/kultura/tv-vsebine-za-ucenje-od-doma-in-otroski-izodrom/517429|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Ima Youtube kanal, nanj objavlija rubikaške, morske in druge podvige.<ref>{{Navedi splet|title=Nik Škrlec - YouTube|url=https://www.youtube.com/nikskrlec|website=www.youtube.com|accessdate=2024-06-27}}</ref> Leta 2023 je z začetkom 7. sezone začel igrati v seriji [[Ja, Chef!]]<ref>{{Navedi splet|title=Na VOYO prihaja nova sezona Ja, Chef! S tem pa tudi nov lik|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/na-voyo-prihaja-nova-sezona-ja-chef-s-tem-pa-tudi-nov-lik.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-01|language=sl}}</ref> == Zanimivosti == Svoj uspeh pomnjenja 3141 decimalk števila pi je uprizarjal v večkrat nagrajeni avtorski predstavi ''Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk''. V svojem prostem času sestavlja [[Rubikova kocka|rubikovo kocko]] in v tem tudi tekmuje.<ref>{{Navedi splet|title=Nik Škrlec {{!}} World Cube Association|url=https://www.worldcubeassociation.org/persons/2019SKRL01|website=www.worldcubeassociation.org |accessdate=2019-12-06}}</ref> Leta 2022 je začel nastopati po Sloveniji z novo avtorsko predstavo ''Zdrava pamet''.<ref>{{Navedi splet|title=Zdrava pamet: predstava, ki jo dopolnjuje interaktivna razstava|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/zdrava-pamet-predstava-ki-jo-dopolnjuje-interaktivna-razstava.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> == Nagrade == === Gledališko ustvarjanje === {| class="wikitable sortable" !Leto !Nagrada !Festival/podelitev !Stvaritev |- |2016 |Akademijska [[Prešernova nagrada]] | |''Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk'' |- |2016 |Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre |[[Severjeva nagrada]] |''Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk'' |- |2017 |Nagrada občinstva 47. Teden slovenske drame |Teden slovenske drame, Kranj |''Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk'' |- |2017 |Borštnikova nagrada za mladega igralca |Borštnikovo srečanje, Maribor |''Nemoč'' |} === Televizijsko ustvarjanje === {| class="wikitable sortable" !Leto !Nagrada !Festival/podelitev |- |2017 |Viktor za najobetavnejšo medijsko osebnost |[[Viktor (nagrada)#Viktorji_2016|Viktorji 2016]] |} == Zasebno == Z dolgoletno partnerko, igralko [[Lena Hribar Škrlec|Leno Hribar Škrlec]], sta se poročila leta 2021.<ref>{{Navedi splet |date=7. 2. 2023 |title=Mladoporočenca Lena Hribar Škrlec in Nik Škrlec: To je bil najin intimni dan |url=https://onaplus.delo.si/intervju/mladoporocenca-lena-hribar-skrlec-in-nik-skrlec-to-je-bil-najin-intimni-dan/ |access-date=21. 10. 2026 |website=www.onaplus.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Škrlec, Nik}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Posavci]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] s0ndwyfm8iit3bey1w8m169f5m5ckan 6767965 6767964 2026-10-20T22:09:09Z Marko3 1829 6767965 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Nik Škrlec''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski dramski igralec]] in televizijski voditelj, [[21. februar]] [[1992]], [[Brestanica]]. == Življenjepis == Diplomiral je na ''[[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]'' v Ljubljani – smer Dramska igra. Od leta [[2016]] je član ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], uveljavlja pa se tudi v drugih [[Gledališče|gledališčih]]. Istega leta je postal voditelj kviza [[Male sive celice]] na [[Radiotelevizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], ki ga je vodil do leta 2021. Z oktobrom 2019 je postal igralec na svobodi. V letih 2019–2023 je bil sovoditelj izobraževalno-pogovorne mladinske oddaje ''Krompir'' (prej ''Počitniški krompir'' in ''Sobotni krompir'').<ref>{{Navedi splet|title=Vse za radovedne, nabrite in zelo duhovite|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/vse-za-radovedne-nabrite-in-zelo-duhovite/642604|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Z kot Zofka in Sobotni krompir vsako sobotno jutro v živo |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/z-kot-zofka-in-sobotni-krompir-vsako-sobotno-jutro-v-zivo/541244|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Od marca do maja 2020 je zaradi razmer, povezanih s [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemijo covida-19]], skupaj z Niko Rozman ustvarjal dnevno oddajo ''Izodrom'', ki je bila namenjena otrokom v času šolanja na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=TV-vsebine za učenje od doma in otroški Izodrom|url=https://www.rtvslo.si/kultura/tv-vsebine-za-ucenje-od-doma-in-otroski-izodrom/517429|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Ima Youtube kanal, na katerem objavlja rubikaške, morske in druge podvige.<ref>{{Navedi splet|title=Nik Škrlec - YouTube|url=https://www.youtube.com/nikskrlec|website=www.youtube.com|accessdate=2024-06-27}}</ref> Leta 2023 je z začetkom 7. sezone začel igrati v seriji [[Ja, Chef!]]<ref>{{Navedi splet|title=Na VOYO prihaja nova sezona Ja, Chef! S tem pa tudi nov lik|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/na-voyo-prihaja-nova-sezona-ja-chef-s-tem-pa-tudi-nov-lik.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-01|language=sl}}</ref> == Zanimivosti == Svoj uspeh pomnjenja 3141 decimalk števila pi je uprizarjal v večkrat nagrajeni avtorski predstavi ''Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk''. V svojem prostem času sestavlja [[Rubikova kocka|rubikovo kocko]] in v tem tudi tekmuje.<ref>{{Navedi splet|title=Nik Škrlec {{!}} World Cube Association|url=https://www.worldcubeassociation.org/persons/2019SKRL01|website=www.worldcubeassociation.org |accessdate=2019-12-06}}</ref> Leta 2022 je začel nastopati po Sloveniji z novo avtorsko predstavo ''Zdrava pamet''.<ref>{{Navedi splet|title=Zdrava pamet: predstava, ki jo dopolnjuje interaktivna razstava|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/zdrava-pamet-predstava-ki-jo-dopolnjuje-interaktivna-razstava.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> == Nagrade == === Gledališko ustvarjanje === {| class="wikitable sortable" !Leto !Nagrada !Festival/podelitev !Stvaritev |- |2016 |Akademijska [[Prešernova nagrada]] | |''Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk'' |- |2016 |Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre |[[Severjeva nagrada]] |''Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk'' |- |2017 |Nagrada občinstva 47. Teden slovenske drame |Teden slovenske drame, Kranj |''Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk'' |- |2017 |Borštnikova nagrada za mladega igralca |Borštnikovo srečanje, Maribor |''Nemoč'' |} === Televizijsko ustvarjanje === {| class="wikitable sortable" !Leto !Nagrada !Festival/podelitev |- |2017 |Viktor za najobetavnejšo medijsko osebnost |[[Viktor (nagrada)#Viktorji_2016|Viktorji 2016]] |} == Zasebno == Z dolgoletno partnerko, igralko [[Lena Hribar Škrlec|Leno Hribar Škrlec]], sta se poročila leta 2021.<ref>{{Navedi splet |date=7. 2. 2023 |title=Mladoporočenca Lena Hribar Škrlec in Nik Škrlec: To je bil najin intimni dan |url=https://onaplus.delo.si/intervju/mladoporocenca-lena-hribar-skrlec-in-nik-skrlec-to-je-bil-najin-intimni-dan/ |access-date=21. 10. 2026 |website=www.onaplus.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Škrlec, Nik}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Posavci]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 02bhla6g5po52gd5t2jonwaoen0bkvx 0 448404 6767934 6611252 2026-10-20T19:45:40Z Yerpo 8417 pp 6767934 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza | name = Tehniška visoka šola | native_name = | other_name = | former_names = | image_name = | image_size = | caption = | latin_name = | motto = | mottosl = | established = 1950 | closed = 1954 | type = | parent = [[Univerza v Ljubljani]] | affiliation = | religious_affiliation = | academic_affiliation = | endowment = | budget = | calendar = | dean = | academic_staff = | administrative_staff = | students = | undergrad = | postgrad = | doctoral = | other_students = | location = | city = [[Ljubljana]] | state = | province = | country = [[Slovenija]] | telephone = | coor = | campus = | language = | free_label = | free = | sports = | colors = | nickname = | mascot = | sporting_affiliations = | athletics = | affiliations = | nobel_laureates = | website = | logo = | footnotes = }} '''Tehniška visoka šola''' je nekdanja članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. == Zgodovina == Visoka šola je bila ustanovljena leta 1950 s preoblikovanjem [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniške fakultete v Ljubljani]], ki so ji nato pripojili preostale [[tehniška fakulteta|tehniške fakultete]]. Slednje so ostale samostojne enote, le podrejene visoki šoli.<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.fkkt.uni-lj.si/sl/zgodovina/ |title=FKKT.uni-lj.si - Zgodovina |accessdate=2018-05-07 |archive-date=2018-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180507154137/http://www.fkkt.uni-lj.si/sl/zgodovina/ |url-status=dead }}</ref><ref name="#2">{{Navedi splet |url=https://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/univerza_v_ljubljani_%E2%80%93_ustanovitev_in_razvoj_do_konca_20%20_stoletja/ |title=Uni-lj.si - Univerza v Ljubljani – ustanovitev in razvoj do konca 20. stoletja |accessdate=2018-05-07 |archive-date=2018-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180507221451/https://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/univerza_v_ljubljani_%E2%80%93_ustanovitev_in_razvoj_do_konca_20%20_stoletja/ |url-status=dead }}</ref> V okviru visoke šole so tako delovale:<ref name="#3">[[Jože Ciperle]] (ur.), ''Tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1957'' (Ljubljana: Univerza, 2010), str. 46-47.</ref> * [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani]], * [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani]] (z oddelkoma za jaki in šibki tok), * [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] (geodetski, hidrotehnični, konstruktivni in prometni oddelek), * [[Fakulteta za kemijo v Ljubljani]], * [[Fakulteta za rudarstvo in metalurgijo v Ljubljani]] (z oddelkoma za rudarstvo in metalurgijo), * [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani]], * Oddelek za fiziko in * Oddelek za splošne predmete. Leta 1954 je bila visoka šola ukinjena ter preoblikovana v Tehniško fakulteto, medtem ko so fakultete postale samostojne članice univerze.<ref name="#1"/><ref name="#2"/><ref name="#3"/> == Rektorji visoke šole == * [[Alojzij Hrovat]]: 1950-52 * [[Anton Kuhelj]]: 1952-54 == Častna doktorja == * [[Mirko Roš]] (1952)<ref>[[Jože Ciperle]] (ur.), ''Častni doktorji Univerze v Ljubljani'' (Ljubljana: Univerza, 2011), str. 18.</ref> * [[Jože Plečnik]] (1952)<ref>[http://www.plecnikovcaj.si/joze-plecnik/ Plecnikovcaj.si - Arhitekt Jože PLečnik]</ref><ref>[[Jože Ciperle]] (ur.), ''Častni doktorji Univerze v Ljubljani'' (Ljubljana: Univerza, 2011), str. 19.</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam fakultet v Ljubljani]] * [[seznam visokih šol v Ljubljani]] * [[Višja tehniška šola v Mariboru]] * [[Visoka tehniška šola v Mariboru]] {{normativna kontrola}} {{edu-stub}} [[Kategorija:Visoke šole v Sloveniji]] [[Kategorija:Bivše članice Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1950]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ukinjene leta 1954]] okk3ean32oqa0fcozvqacqedna7nmu7 0 461397 6767764 6766404 2026-10-20T13:20:41Z Sportomanokin 14776 6767764 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–26) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 275 tednov (in rekordnih 265 zapored). Rekordnih 6-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2026). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2026|DNF]] |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | —<br><small>(7 dni)</small> | —<br><small>(6 dni)</small> | —<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''98 dni''' | '''9 dni''' | '''64 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2156,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|47.130 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] tlzso6rw13snf50vi7itndgmv76aeg7 0 464663 6767954 6389819 2026-10-20T21:24:28Z Pv21 142817 Asel Roberts 6767954 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Veleposlanik<br>Združenih držav Amerike | body = <br />v Republiki Sloveniji | image name = | image name1 = Flag of United States.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Asel Roberts]] | incumbentsince = 15. junija 2026 | member_of = | termlength = | first = [[E. Allan Wendt]] | named_for = | residence = Prešernova cesta 31<br>1000 [[Ljubljana]] | image = United_States_Ambassador_to_Slovenia_Asel_Kalikyzy_Roberts.jpg | appointer = [[Predsednik ZDA]] }}[[Slika:Veleposlanistvo ZDA v Ljubljani Embassy of USA in Ljubljana Slovenia.jpg|sličica|260x260px|Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani.]] '''Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji''' ''(angl. Ambassador of the United States to Slovenia)'' je uradni odposlanec [[Združene države Amerike|ZDA]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]] in vodja veleposlaništva.<ref name=":0" /> == Seznam ameriških veleposlanikov v Sloveniji == Veleposlaniki Združenih držav Amerike, ki so delovali v Sloveniji od njene osamosvojitve. {| class="wikitable sortable mw-collapsible" !# !Veleposlanik !Portret !Začetek mandata !Konec mandata !Predsednik ZDA !class=unsortable|Sklici |- !1. |[[E. Allan Wendt|'''E. Allan Wendt''']] |[[Slika:E. Allan Wendt and Ronald Reagan.jpg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]]<small>''(desno)''</small> |26. maj 1993 |12. september 1995 ! rowspan="3" |[[Slika:44 Bill Clinton 3x4.jpg|sredina|brezokvirja|90x90_pik]][[Bill Clinton]]<br /> |<ref>{{Navedi splet|title=E. Allan Wendt|url=https://history.state.gov/departmenthistory/people/wendt-e-allan|website=history.state.gov|accessdate=2021-02-11|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !2. |[[Victor Jackovich|'''Victor Jackovich''']] |[[Slika:Victor Jackovich march 2015 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |14. september 1995 |13. februar 1998 |<ref>{{Navedi splet|title=Victor Jackovich|url=https://history.state.gov/departmenthistory/people/jackovich-victor|website=history.state.gov|accessdate=2019-08-20|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !3. |[[Nancy Halliday Ely-Raphel|'''Nancy Halliday Ely-Raphel''']] |[[Slika:Nancy H. Ely-Raphel.jpeg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |2. september 1998 |27. september 2001 |<ref>{{Navedi splet|title=Nancy Halliday Ely-Raphel|url=https://history.state.gov/departmenthistory/people/ely-raphel-nancy-halliday|website=history.state.gov|accessdate=2019-08-20|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !4. |[[Johnny Young|'''Johnny Young''']] |[[Slika:Johnny Young, US Ambassador to Slovenia 2002.jpg|sredina|brezokvirja|141x141_pik]] |24. oktober 2001 |17. september 2004 ! rowspan="3" |[[Slika:George-W-Bush.jpeg|sredina|brezokvirja|90x90_pik]][[George Walker Bush]] |<ref>{{Navedi splet|title=Johnny Young|url=https://history.state.gov/departmenthistory/people/young-johnny|website=history.state.gov|accessdate=2021-02-11|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |- !5. |[[Thomas Bolling Robertson|'''Thomas Bolling Robertson''']] |[[Slika:Thomas B Robertson.jpg|sredina|brezokvirja|156x156_pik]] |29. september 2004 |20. avgust 2007 |<ref>{{Navedi splet|title=Thomas Bolling Robertson|url=https://history.state.gov/departmenthistory/people/robertson-thomas-bolling|website=history.state.gov|accessdate=2019-08-20|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |- !6. |[[Yousif Ghafari|'''Yousif Boutrous Ghafari''']] |[[Slika:Youssef Ghafari atWSU.jpg|sredina|brezokvirja|181x181_pik]] |29. maj 2008 |20. januar 2009 |<ref>{{Navedi splet|title=Yousif Boutros Ghafari|url=https://history.state.gov/departmenthistory/people/ghafari-yousif-boutros|website=history.state.gov|accessdate=2019-08-20|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |- !7. |[[Joseph Mussomeli|'''Joseph A. Mussomeli''']] |[[Slika:Joseph A Mussomeli.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]] |22. november 2010 |31. januar 2015 ! rowspan="2" |[[Slika:President Barack Obama.jpg|sredina|brezokvirja|90x90_pik]][[Barack Obama]] |<ref>{{Navedi splet|title=Joseph A. Mussomeli|url=https://history.state.gov/departmenthistory/people/mussomeli-joseph-a|website=history.state.gov|accessdate=2021-02-11|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |- !8. |[[Brent R. Hartley|'''Brent R. Hartley''']] |[[Slika:Brent R. Hartley.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]] |12. februar 2015 |16. julij 2018 |<ref>{{Navedi splet|title=Brent Robert Hartley|url=https://history.state.gov/departmenthistory/people/hartley-brent-robert|website=history.state.gov|accessdate=2021-02-11|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> |- !9. |[[Lynda Blanchard|'''Lynda Blanchard''']] |[[Slika:Lynda C. Blanchard official photo.jpg|sredina|brezokvirja|137x137px|alt=]] |29. avgust 2019 |20. januar 2021 ![[Slika:Donald Trump official portrait.jpg|sredina|brezokvirja|89x89px]][[Donald Trump]] |<ref>{{Navedi splet|title=Ambassador Lynda C. Blanchard presents her credentials|url=http://si.usembassy.gov/ambassador-lynda-c-blanchard-presents-her-credentials/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2019-08-29|accessdate=2021-02-10|language=en-US|archive-date=2021-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210301123018/https://si.usembassy.gov/ambassador-lynda-c-blanchard-presents-her-credentials/|url-status=dead}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Susan K. Falatko is now Charge d'Affaires at the U.S. Embassy in Ljubljana|url=http://si.usembassy.gov/susan-k-falatko-is-now-charge-daffaires-at-the-u-s-embassy-in-ljubljana/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2021-01-20|accessdate=2021-02-10|language=en-US}}</ref> |- !10. |'''[[Jamie Harpootlian]]''' |[[Slika:Jamie Harpootlian, U.S. Ambassador.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]] |17. februar 2022 |31. julij 2024 ! rowspan="2" |[[Slika:Joe Biden presidential portrait (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90_pik]][[Joe Biden]] | |- !- |'''[[Melania Arreaga]]''' (''[[Chargé d'Affaires]]'') | |31. julij 2024 |1. avgust 2025 | |- !- |'''[[Brian Greaney]]''' (''Chargé d'Affaires)'' | |28. avgust 2025 |11. junij 2026 ! rowspan="2" |[[Slika:President-Donald-Trump-Official-Presidential-Portrait.png|sredina|brezokvirja|90x90_pik]][[Donald Trump]] | |- !11. |'''[[Asel Roberts]]''' |[[Slika:United States Ambassador to Slovenia Asel Kalikyzy Roberts.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]] |15. junij 2026 | | |} == Glej tudi == * [[Seznam predsednikov Združenih držav Amerike|Seznam ameriških predsednikov]] == Sklici == [[Kategorija:Ameriški veleposlaniki|*]] 22iwlatuu2ix4gdh3vofuhbvi697kak 0 467466 6768105 6754203 2026-10-21T10:41:34Z ~2026-45085-22 264465 /* Politika */ 6768105 wikitext text/x-wiki Seznam osebnosti iz občine Velenje vključuje osebe, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Religija == * [[Tomaž Lempl]], teolog in duhovnik (1836, [[Velenje]] – 1908, [[Šentandraž v Labotski dolini]], Avstrija) == Politika == * [[Vinko Ježovnik|Vinko (Vincenc) Ježovnik]], politik (1856, [[Velenje]] – 1910, [[Velenje]]) * [[Josip Hohnjec]], politik, prosvetni organizator in duhovnik (1873, [[Bistrica ob Sotli]] – 1964, [[Velenje]]) * [[Karel Verstovšek]], politik (1871, [[Velenje]] – 1923, [[Maribor]]) * [[Franc Avberšek]], politik in gospodarstvenik (1947, [[Velenje]]) * [[Fran Korun]], politik (1868, [[Velenje]] – 1935, [[Celje]]) == Književnost in šolstvo == * [[Gustav Šilih]], pedagog in pisatelj (1893, [[Velenje]] – 1961, [[Maribor]]) * [[Marija Stanislava Voh]], šolnica, šolska sestra in redovnica (1859, [[Arnače]] – 1928, [[Maribor]]) * [[Anton Jelen]], drevesničar, pisatelj, publicist (1907, [[Arnače]] – 1992, [[Arnače]])) == Estrada == * [[Jana Čede]], televizijska napovedovalka, moderatorka, prevajalka in manekenka (1937, [[Velenje]] – 2005, [[Ljubljana]]) == Humanistika == * [[Milan Ževart]], zgodovinar (1927, [[Podkraj pri Velenju]] – 2006, [[Slovenj Gradec]]) == Osebnosti od drugod == * [[Dušan Sernec]], politik in elektrotehnik (1882, [[Maribor]] – 1952, [[Ljubljana]]) * [[Jožeg Šuc]], duhovnik, politik in publicist (1837, [[Ponikva]] – 1900, [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]]) * [[Ermin Teply]], montanist (1902, [[Velika Loka, Trebnje|Velika Loka]] – 1991, [[Zagreb]], Hrvaška) * [[Jože Tisnikar]], slikar (1928, [[Mislinja]] – 1998, [[Slovenj Gradec]]) * [[Žaro Tušar]], filmski snemalec (1928, [[Ljubljana]] – 2017) * [[Tone Tomšič]], politični delavec (1910, [[Trst]] – 1942, [[Ljubljana]]) * [[Rudi Vavpotič]], filmski snemalec (1919, [[Maribor]] – 2003, [[Ljubljana]]) * [[Ivan Vavpotič]], slikar, ilustrator in scenograf (1877, [[Kamnik]] – 1943, [[Ljubljana]]) * [[Ciril Velepič]], restavrator in zgodovinar (1908, [[Ljubljana]] – 1992, [[Ljubljana]]) * [[Ferdo Vesel]], slikar (1861, [[Ljubljana]] – 1946, [[Ljubljana]]) * [[Janez Vidic]], slikar (1923, [[Ljubljana]] – 1996, [[Maribor]]) * [[Florijan Vodopivec]], montanist in geodet (1934, [[Ljubljana]] – 2018) * [[Rajko Vrečer]], zgodovinar in glasbenik (1875, [[Teharje]] – 1962, [[Žalec]]) * [[Tone Wagner]], agronom (1931, [[Ljubljana]] –) * [[Karel Zelenko]], grafik, slikar, ilustrator in oblikovalec (1925, [[Celje]] –) * [[Marija Brenčič Jelen]], pesnica, publicistka, vrtnarka (1919, [[Podlipa pri Vrhniki]] – 2000, [[Arnače]]) * [[Vlasta Zorko]], kiparka (1934, [[Maribor]] –) * [[Ivan Klavdij Zornik]], slikar (1910, [[Koper]] – 2009, [[Ljubljana]]) * [[Ljubo Žlebnik]], geolog (1929, [[Pesnica pri Mariboru]] –) * [[Joco Žnidaršič]], fotograf in fotoreporter (1938, [[Šoštanj]]) * [[Rudi Ahčan]], montanist (1918, [[Zagorje ob Savi]] – 2008, [[Dobletina]]) * [[Janko Ban]], glasbenik, glasbeni organizator, dirigent, zborovodja in publicist (1944, [[Trst]]) * [[Ivan Demetrih Cej]], kostumograf, scenograf in slikar (1921, [[Beograd]], Srbija – 2012, [[Italija]]) * [[Uroš Bajželj]], montanist in visokošolski učitelj (1931, [[Ljubljana]] – 2020) * [[Janez Basle]], gospodarstvenik (1940, [[Maribor]] – 2015, [[Slovenj Gradec]]) * [[Aci Bertoncelj]], koncertni pianist (1939, [[Ljubljana]] – 2002, [[Domžale]]) * [[Franc Usar]], trener in tekmovalec v judu (1942, Mozirje –) * [[Franjo Bobinac]], športni funkcionar in gospodarstvenik (1958, [[Celje]]) * [[Aleksander Brezigar]], geolog (1951, [[Celje]]) * [[Darko Cingesar]], rokometaš (1990, [[Ljubljana]]) * [[Jolanda Čeplak]], atletinja (1976, [[Celje]]) * [[Peter Peer]], računalničar in univerzitetni profesor (1975, [[Slovenj Gradec]]) == Viri in literatura == *[http://www.Kamra.si/ Kamra - digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin] *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] *[http://www.celjskozasavski.si/ Spletni biografski leksikon celjskega območja in Zasavja] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Mestna občina Velenje]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Velenje]] sm1w4b4b2zrqhk5q7n4ynubtppedvdx 0 473204 6767800 6536132 2026-10-20T15:19:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767800 wikitext text/x-wiki V [[Matematika|matematiki]] je '''Cauchy–Schwarzova neenakost''', znana tudi kot '''Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost''', uporabna [[Neenačba|neenakost]], ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so [[linearna algebra]], [[Matematična analiza|analiza]], [[verjetnostni račun]], [[vektorska algebra]] in ostala področja. Velja za eno izmed najbolj pomembnih neenakosti v vsej matematiki.<ref name="Steele">{{Navedi knjigo|last=Steele|first=J. Michael|year=2004|title=The Cauchy–Schwarz Master Class: an Introduction to the Art of Mathematical Inequalities|publisher=The Mathematical Association of America|isbn=978-0521546775|page=1|url=http://www-stat.wharton.upenn.edu/~steele/Publications/Books/CSMC/CSMC_index.html|quote=...there is no doubt that this is one of the most widely used and most important inequalities in all of mathematics.|archive-url=https://web.archive.org/web/20170627170910/http://www-stat.wharton.upenn.edu/~steele/Publications/Books/CSMC/CSMC_index.html|archive-date=2017-06-27|access-date=2020-02-09|url-status=dead}}</ref> Neenakost za vsote je objavil [[Augustin-Louis Cauchy]] ([[1821]]), medtem ko je pripadajočo neenakost za integrale prvič dokazal [[Viktor Bunyakovsky]] ([[1859]]). Kasneje je integralno neenakost ponovno odkril [[Hermann Amandus Schwarz]] ([[1888]]).<ref name="Steele"/> == Neenakost == Cauchy–Schwarzova neenakost pravi, da za vse vektorje <math>u</math> in <math>v</math> v [[Prehilbertov prostor|prehilbertovem prostoru]] velja : <math>|\langle \mathbf{u},\mathbf{v}\rangle| ^2 \leq \langle \mathbf{u},\mathbf{u}\rangle \cdot \langle \mathbf{v},\mathbf{v}\rangle,</math> kjer je <math>\langle\cdot,\cdot\rangle</math> [[Prehilbertov prostor|notranji produkt]]. Primeri notranjega produkta so realni in kompleksni [[skalarni produkt]]; glej [[Prehilbertov prostor|primere notranjega produkta]]. Ekvivalentno, če vzamemo kvadratne korene na obeh straneh in se sklicujemo na [[Prehilbertov prostor|norme]] vektorjev, se neenakost lahko zapiše tudi kot:<ref name="Strang5">{{Navedi knjigo|last=Strang|first=Gilbert|date=19 July 2005|title=Linear Algebra and its Applications|edition=4th|chapter=3.2|publisher=Cengage Learning|location=Stamford, CT|isbn=978-0030105678|pages=154–155}}</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|last=Hunter|first=John K.|last2=Nachtergaele|first2=Bruno|year=2001|title=Applied Analysis|publisher=World Scientific|isbn=981-02-4191-7|url=https://books.google.com/books?id=oOYQVeHmNk4C}}</ref> : <math>|\langle \mathbf{u},\mathbf{v}\rangle| \leq \|\mathbf{u}\| \|\mathbf{v}\|.</math> Dve strani sta enaki, če in samo če sta <math>\mathbf{u}</math> in <math>\mathbf{v}</math> [[Linearna neodvisnost|linearno odvisna]] (kar pomeni, da sta [[Vzporednost|vzporedna]]: ena velikost vektorja je nič ali pa je eden vektor skalarni večkratnik drugega).<ref>{{Navedi knjigo|last=Bachmann|first=George|last2=Narici|first2=Lawrence|last3=Beckenstein|first3=Edward|date=2012-12-06|title=Fourier and Wavelet Analysis|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=9781461205050|page=14|url=https://books.google.com/books?id=PkHhBwAAQBAJ}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Hassani|first=Sadri|year=1999|title=Mathematical Physics: A Modern Introduction to Its Foundations|url=https://archive.org/details/mathematicalphys00hass_348|publisher=Springer|isbn=0-387-98579-4|page=[https://archive.org/details/mathematicalphys00hass_348/page/n48 29]|quote=Equality holds iff <c&#124;c>=0 or &#124;c>=0. From the definition of &#124;c>, we conclude that &#124;a> and &#124;b> must be proportional.}}</ref> Če <math>u_1,\ldots, u_n\in\mathbb C</math> in <math>v_1,\ldots, v_n\in\mathbb C</math> in če je notranji produkt standardni kompleksni notranji produkt, potem se lahko neenakost preurediti še bolj eksplicitno, kot sledi (kjer se zapis s črto uporablja za [[Kompleksna konjugacija|kompleksno konjugacijo]]): : <math>|u_1\bar{v}_1 + \cdots + u_n \bar{v}_n|^2 \leq (|u_1|^2 + \cdots + |u_n|^2) (|v_1|^2 + \cdots + |v_n|^2)</math> ali : <math>\left| \sum_{i=1}^n u_i \bar{v}_i \right|^2 \leq \sum_{j=1}^n |u_j|^2 \sum_{k=1}^n |v_k|^2.</math> == Dokazi == === Prvi dokaz === Naj bosta <math>u</math> in <math>v</math> arbitrarna vektorja v vektorskem prostoru nad <math>\mathbb F</math> z notranjim produktom, kjer je <math>\mathbb F</math> polje realnih ali kompleksnih števil. Dokazati je treba neenakost : <math>\big| \langle u,v \rangle \big| \leq \|u\| \|v\|</math> in ta neenakost drži če in samo če je <math>u</math> ali <math>v</math> večkratnik drugega (kar vsebuje poseben primer, da ima eden izmed vektorjev dolžino 0). Če je <math>v = 0</math>, je jasno razvidno, da postane to enakost in v tem primeru sta <math>u</math> in <math>v</math> tudi linearno odvisni, ne glede na <math>u</math>, torej izrek drži. Podobno velja tudi, če je <math>u = 0</math>. Sedaj predpostavimo, da je <math>v</math> neničelen. Naj bo : <math>z= u-u_v= u-\frac {\langle u, v \rangle} {\langle v, v \rangle} v.</math> Torej je po linearnosti notranjega produkta v prvem argumentu, torej je : <math>\langle z, v \rangle = \left\langle u -\frac {\langle u, v \rangle} {\langle v, v \rangle} v, v \right\rangle = \langle u, v \rangle - \frac {\langle u, v \rangle} {\langle v, v \rangle} \langle v, v \rangle = 0.</math> Torej je vektor <math>z</math> ortogonalen na vektor <math>v</math> (Seveda je <math>z</math> [[Projekcija vektorja|projekcija]] od <math>u</math> na ravnino, ki je ortogonalna na <math>v</math>.) Tukaj lahko uporabimo [[Pitagorov izrek]] : <math>u= \frac {\langle u, v \rangle} {\langle v, v \rangle} v+z</math> kar nam da : <math>\|u\|^2 = \left|\frac{\langle u, v \rangle}{\langle v, v \rangle}\right|^2 \|v\|^2 + \|z\|^2 = \frac{|\langle u, v \rangle|^2}{( \|v\|^2 )^2}\,\|v\|^2 +\|z\|^2= \frac{|\langle u, v \rangle|^2}{\|v\|^2} + \|z\|^2 \geq \frac{|\langle u, v \rangle|^2}{\|v\|^2}</math> in po množenju z <math>\| v \|^2</math> in odvzemom kvadratnega korena dobimo Cauchy-Schwarzovo neenakost. Še več, če je relacija <math>\geq</math> v zgornjem izrazu v bistvu enakost, potem je <math>\| z \|^2 = 0</math> in torej je <math>z = 0</math>; definicija od <math>z</math> torej oblikuje relacijo linearne odvisnosti med <math>u</math> in <math>v</math>. A če sta <math>u</math> in <math>v</math> linearno odvisna, potem obstaja tak <math>c \in \mathbb{F}</math>, da velja <math>u=c \cdot v</math> (<math>v \ne 0</math>). Torej : <math>|\langle u, v \rangle| = |\langle c \cdot v, v \rangle| = \left| c\|v\|^2 \right| = |c|\|v\|^2=\|c \cdot v\|\|v\|=\|u\|\|v\|.</math> To oblikuje izrek. === Drugi izrek === Naj bosta <math>u</math> in <math>v</math> arbitrarna vektorja notranjega produkta nad <math>\mathbb C</math>. V posebnem primeru, če je <math>v = 0</math>, je izrek trivialno pravilen. Sedaj predpostavimo, da je <math>v \ne 0</math>. Naj je <math> \lambda \in \mathbb{C}</math> podana kot <math>\lambda = \langle u, v \rangle / \|v\|^2</math>. Iz tega sledi : <math> \begin{align} 0 & \leq \| u - \lambda \cdot v \|^2 \\ & = \langle u, u \rangle - \langle \lambda \cdot v, u \rangle - \langle u,\lambda \cdot v \rangle + \langle \lambda \cdot v, \lambda \cdot v \rangle \\ & = \langle u, u \rangle - \lambda \langle v, u \rangle - \overline{\lambda} \langle u, v \rangle + \lambda \overline{\lambda} \langle v, v \rangle \\ & = \|u\|^2 - \lambda \overline{\langle u, v \rangle} - \overline{\lambda} \langle u, v \rangle + \lambda \overline{\lambda} \|v\|^2 \\ & = \|u\|^2 - \frac{|\langle u, v \rangle|^2}{\|v\|^2} - \frac{|\langle u, v \rangle|^2}{\|v\|^2} + \frac{|\langle u, v \rangle|^2}{\|v\|^2} \\ & = \|u\|^2 - \frac{|\langle u, v \rangle|^2}{\|v\|^2}. \end{align} </math> Torej je <math>0 \leq \|u\|^2 - \frac{|\langle u, v \rangle|^2}{\|v\|^2}</math> ali <math>|\langle u, v \rangle| \leq \|u\| \|v\|</math>. Če namesto neenakosti velja enakost, potem je <math>\| u - \lambda \cdot v \| = 0</math> in torej <math>u - \lambda \cdot v = 0</math>, tako da sta <math>u</math> in <math>v</math> linearno odvisna. A če sta <math>u</math> in <math>v</math> linearno odvisna, potem je <math>|\langle u, v \rangle| = \|u\| \|v\|</math>, kot je bilo že pokazano v prvem primeru. === Več dokazov === Obstaja še veliko različnih dokazov<ref>{{Navedi revijo|last=Wu|first=Hui-Hua|last2=Wu|first2=Shanhe|date=April 2009|title=Various proofs of the Cauchy-Schwarz inequality|journal=Octogon Mathematical Magazine|issn=1222-5657|isbn=978-973-88255-5-0|volume=17|issue=1|pages=221–229|url=http://www.uni-miskolc.hu/~matsefi/Octogon/volumes/volume1/article1_19.pdf|accessdate=18 May 2016|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.uni-miskolc.hu/~matsefi/Octogon/volumes/volume1/article1_19.pdf|url-status=dead}}</ref> Cauchy–Schwarzove neenakost, ki so še drugačni kot zgornja dva primera.<ref name="Steele"/><ref name=":0"/> ko pregledamo ostale vire, sta pogosto prisotna dva vira nesoglasij. Kot prvo, nekateri avtorji definirajo, da je {{Matematična formula|⟨⋅,⋅⟩}} linearen v [[Prehilbertov prostor|drugem argumentu]], raje kot v prvem. Kot drugo, pa so nekateri dokazi veljavni le takrat, ko je to polje nad <math>\mathbb R</math> in ne nad <math>\mathbb C</math>.<ref>{{Navedi knjigo|last=Aliprantis|first=Charalambos D.|last2=Border|first2=Kim C.|date=2007-05-02|title=Infinite Dimensional Analysis: A Hitchhiker's Guide|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=9783540326960|url=https://books.google.com/books?id=4hIq6ExH7NoC}}</ref> == Posebni primeri == === Titujeva lema === Titujeva lema (poimenovana po matematiku [[Titu Andreescu]], znana tudi kot T2 lema, Englova oblika ali Sedrakyanova neenakost) nam pravi, da za pozitivna realna števila velja : <math> \frac{\left( \sum_{i=1}^n u_i \right)^2 }{\sum_{i=1}^n v_i} \leq \sum_{i=1}^n \frac{u_i^2}{v_i}. </math> Kar je neposredna posledica Cauchy–Schwarzove neenakosti, ki jo dobimo s substitucijo <math>u_i' = \frac{u_i}{\sqrt{v_i}}</math> in <math>v_i' = \sqrt{v_i}.</math> Ta oblika je posebej priročna, ko neenakost vsebuje ulomke, kjer je števec popolni kvadrat. === R² (navaden dvodimenzionalni prostor === V navadnem 2-dimenzionalnem prostoru s [[Skalarni produkt|skalarnim produktom]], naj bosta <math>v = (v_1,v_2)</math> in <math>u = (u_1,u_2)</math>. Cauchy–Schwarzova neenakost je potem : <math>\langle u, v \rangle^2 = (\|u\| \|v\| \cos \theta)^2 \leq \|u\|^2 \|v\|^2,</math> kjer je <math>\theta</math> [[kot]] med <math>u</math> in <math>v.</math> Zgornja oblika je najverjetneje najlažja in najbolj razumljiva neenakost, ker je kvadrat kosinusa lahko največ 1, ko sta vektorja obrnjena v isto ali obratno smer. Lahko se jo tudi preuredi na osnovi vektorskih koordinat <math>v_1, v_2, u_1</math>in <math>u_2</math>, kot sledi : <math>(u_1v_1 + u_2v_2)^2 \leq (u_1^2 + u_2^2) (v_1^2 + v_2^2),</math> kjer velja enakost če in samo če je vektor <math>(u_1,u_2)</math> v enaki ali obratni smeri kot vektor <math>(v_1, v_2),</math> ali če je eden izmed obeh vektorjev enak 0. === R^''n'' (''n''-dimenzionalni Evklidski prostor) === V [[Evklidski prostor|Evklidskem prostoru]] <math>\mathbb R ^n</math> s standardnim notranjim produktom, je Cauchy-Schwarzova neenakost enaka : <math>\left(\sum_{i=1}^n u_i v_i\right)^2\leq \left(\sum_{i=1}^n u_i^2\right) \left(\sum_{i=1}^n v_i^2\right)</math> Cauchy–Schwarzova neenakost se lahko v tem primeru dokaže z uporabo samo idej iz elementarne algebre. Poglej recimo sledeči kvadratni polinom v <math>x</math> : <math>0 \leq (u_1 x + v_1)^2 + \cdots + (u_n x + v_n)^2 = \left( \sum u_i^2 \right) x^2 + 2 \left( \sum u_i v_i \right) x + \sum v_i^2.</math> Ker je nenegativen, ima lahko največ en realni koren za <math>x</math>, od tod je njegova [[diskriminanta]] manjša ali enaka nič. Torej : <math>\left(\sum ( u_i v_i ) \right)^2 - \sum {u_i^2} \sum {v_i^2} \le 0,</math> kar vodi v Cauchy–Schwarzovo neenakost. === L² === Za prostor notranjega produkta [[kvadratno integrabilne]] [[Funkcija|funkcije]] s kompleksno vrednostjo velja : <math>\left|\int_{\mathbb{R}^n} f(x) \overline{g(x)}\,dx\right|^2 \leq \int_{\mathbb{R}^n} |f(x)|^2\,dx \int_{\mathbb{R}^n} |g(x)|^2 \,dx.</math> Posplošitev tega je [[Hölderjeva neenakost]]. == Uporaba == === Analiza === Kot posledica Cauchy-Schwarzove neenakosti se včasih obravnava tudi trikotniško neenakost, kot sledi: če imamo podana vektorja ''x'' in ''y'': : <math>\begin{align} \|x + y\|^2 & = \langle x + y, x + y \rangle \\ & = \|x\|^2 + \langle x, y \rangle + \langle y, x \rangle + \|y\|^2 \\ & = \|x\|^2 + 2 \operatorname{Re} \langle x, y \rangle + \|y\|^2\\ & \le \|x\|^2 + 2|\langle x, y \rangle| + \|y\|^2 \\ & \le \|x\|^2 + 2\|x\|\|y\| + \|y\|^2 \\ & = (\|x\| + \|y\|)^2 \end{align}</math> Če vzamemo kvadratne korene iz obeh strani, potem dobimo trikotniško neenakost. : <math>\|x + y\| \le \|x\| + \|y\|</math> Cauchy-Schwarzova neenakost se tudi uporablja za dokazovanje, da je notranji produkt [[zvezna funkcija]] glede na [[Topologija|topologijo]], ki je inducirana s samim notranjim produktom.<ref>{{Navedi knjigo|last=Bachman|first=George|last2=Narici|first2=Lawrence|date=2012-09-26|title=Functional Analysis|publisher=Courier Corporation|isbn=9780486136554|pages=141|url=https://books.google.com/books?id=_lTDAgAAQBAJ}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Swartz|first=Charles|date=1994-02-21|title=Measure, Integration and Function Spaces|publisher=World Scientific|isbn=9789814502511|pages=236|url=https://books.google.com/books?id=SsbsCgAAQBAJ}}</ref> === Geometrija === Cauchy–Schwarzova neenakost dovoli razširitev pojma "kota med dvema vektorjema" do kateregakoli [[Realno število|realnega]] prostora notranjega produkta z definiranjem:<ref>{{Navedi knjigo|last=Ricardo|first=Henry|date=2009-10-21|title=A Modern Introduction to Linear Algebra|publisher=CRC Press|isbn=9781439894613|pages=18|url=https://books.google.com/books?id=s7bMBQAAQBAJ}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Banerjee|first=Sudipto|last2=Roy|first2=Anindya|date=2014-06-06|title=Linear Algebra and Matrix Analysis for Statistics|publisher=CRC Press|isbn=9781482248241|pages=181|url=https://books.google.com/books?id=WDTcBQAAQBAJ}}</ref> : <math>\cos\theta_{xy}=\frac{\langle x,y\rangle}{\|x\| \|y\|}.</math> Cauchy–Schwarzova neenakost dokaže, da je ta definicija občutljiva s tem, da pokaže, da desna stran leži na intervalu [&#x2212;1,&nbsp;1] in upravičuje, da so (realni) [[Hilbertov prostor|Hilbertovi prostori]] samo posplošitve [[Evklidski prostor|Evklidkega prostora]]. Lahko se tudi uporablja za definiranje kota v [[Kompleksno število|kompleksnih]] [[Prehilbertov prostor|prehilbertovih prostorih]], namreč z odvzemom absolutne vrednosti ali realnega dela na desni strani,<ref>{{Navedi knjigo|last=Valenza|first=Robert J.|date=2012-12-06|title=Linear Algebra: An Introduction to Abstract Mathematics|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=9781461209010|pages=146|url=https://books.google.com/books?id=7x8MCAAAQBAJ}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Constantin|first=Adrian|date=2016-05-21|title=Fourier Analysis with Applications|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107044104|pages=74|url=https://books.google.com/books?id=JnMZDAAAQBAJ}}</ref> kot se to naredi s pridobivanjem meritev iz [[Zvestoba kvantnih stanj|kvantne zvestobe]]. === Verjetnostni račun === Naj bosta ''X'', ''Y'' [[Slučajna spremenljivka|slučajni spremenljivki]]. Potem je kovariantna neenakost<ref>{{Navedi knjigo|last=Mukhopadhyay|first=Nitis|date=2000-03-22|title=Probability and Statistical Inference|publisher=CRC Press|isbn=9780824703790|pages=150|url=https://books.google.com/books?id=TMSnGkr_DxwC}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Keener|first=Robert W.|date=2010-09-08|title=Theoretical Statistics: Topics for a Core Course|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=9780387938394|pages=71|url=https://books.google.com/books?id=aVJmcega44cC}}</ref> podana z : <math>\operatorname{Var}(Y)\ge\frac{\operatorname{Cov}(Y,X)\operatorname{Cov}(Y,X)}{\operatorname{Var}(X)}.</math> Po definiranju notranjega produkta na množici slučajnih spremenljivk z uporabo predvidevanja njihovega produkta : <math>\langle X, Y \rangle := \operatorname{E}(X Y),</math> postane Cauchy–Schwarzova neenakost : <math>|\operatorname{E}(XY)|^2 \leq \operatorname{E}(X^2) \operatorname{E}(Y^2).</math> Da dokažemo kovariantno neenakost z uporabo Cauchy–Schwarzove neenakosti, naj bosta <math>\mu = \operatorname{E}(X)</math> in <math>\nu = \operatorname{E}(Y)</math>. Iz tega sledi : <math>\begin{align} |\operatorname{Cov}(X,Y)|^2 &= |\operatorname{E}( (X - \mu)(Y - \nu) )|^2 \\ &= | \langle X - \mu, Y - \nu \rangle |^2\\ &\leq \langle X - \mu, X - \mu \rangle \langle Y - \nu, Y - \nu \rangle \\ & = \operatorname{E}( (X-\mu)^2 ) \operatorname{E}( (Y-\nu)^2 ) \\ & = \operatorname{Var}(X) \operatorname{Var}(Y), \end{align}</math> kjer <math>\operatorname{Var}</math> označuje [[Varianca|varianco]] in <math>\operatorname{Cov}</math> označuje [[Kovarianca|kovarianco]]. == Posplošitve == Obstajajo različne posplošitve Cauchy–Schwarzove neenakosti. [[Hölderjeva neenakost]] jo posploši do norme <math>L^p</math>. Še bolj splošno se jo lahko opredeli kot poseben primer definicije norme linearnega operatorja na [[Banachov prostor|Banachovem prostoru]] (Namreč, ko je prostor [[Hilbertov prostor]]). Nadaljnje posplošitve izvirajo iz področja [[Teorija operatorjev|teorije operatorjev]], tj. za operatorsko-konveksne funkcije in [[Algebra operatorjev|algebro operatorjev]], kjer je domena in/ali razpon zamenjan z [[Algebra C*|algebro C*]] ali [[Von Neumannova algebra|algebro W*]]. Notranji produkt se lahko uporabi tudi pri dokazovanju [[Pozitivni linearni funkcional|pozitivnega linearnega funkcionala]]. Na primer za podan Hilbertov prostor <math>L^2(m)</math>, naj bo <math>m</math> končna mera, ki jo standardni notranji produkt poda k pozitivnemu funkcionalu <math>\varphi</math> z <math>\varphi (g) = \langle g, 1 \rangle</math>. Obratno se lahko vsak pozitivni linearni funkcional <math>\varphi</math> na <math>L^2(m)</math> uporabi za definiranje notranjega produkta <math>\langle f, g \rangle _\varphi := \varphi(g^*f)</math>, kjer je <math>g^*</math> [[Točkovni produkt|točkovni]] [[kompleksni konjugat]] od <math>g</math>. V tem jeziku torej Cauchy-Schwarzova neenakost postane<ref>{{Navedi knjigo|last=Faria|first=Edson de|last2=Melo|first2=Welington de|date=2010-08-12|title=Mathematical Aspects of Quantum Field Theory|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781139489805|pages=273|url=https://books.google.com/books?id=u9M9PFLNpMMC}}</ref> : <math>| \varphi(g^*f) |^2 \leq \varphi(f^*f) \varphi(g^*g),</math> kar se dobesedno razširi na pozitivne funkcionale na algebrah C*: '''Izrek''' (Cauchy–Schwarzova neenakost za pozitivne funkcionale na algebrah C*):<ref>{{Navedi knjigo|last=Lin|first=Huaxin|date=2001-01-01|title=An Introduction to the Classification of Amenable C*-algebras|publisher=World Scientific|isbn=9789812799883|pages=27|url=https://books.google.com/books?id=2qru8d7BCAAC}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Arveson|first=W.|date=2012-12-06|title=An Invitation to C*-Algebras|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=9781461263715|pages=28|url=https://books.google.com/books?id=d5TqBwAAQBAJ}}</ref> Če je <math>\varphi</math> pozitivni linearni funkcional na algebri C* <math>A,</math> potem za vse <math>a, b \in A</math> velja <math>|\varphi(b^*a)|^2 \leq \varphi(b^*b)\varphi(a^*a)</math>. naslednja dva izreka sta nadaljnja primera algebre operatorjev. '''Izrek''' (Kadison–Schwarzova neenakost,<ref>{{Navedi knjigo|last=Størmer|first=Erling|date=2012-12-13|title=Positive Linear Maps of Operator Algebras|series=Springer Monographs in Mathematics|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=9783642343698|url=https://books.google.com/books?id=lQtKAIONqwIC}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Kadison|first=Richard V.|date=1952-01-01|title=A Generalized Schwarz Inequality and Algebraic Invariants for Operator Algebras|jstor=1969657|journal=Annals of Mathematics|doi=10.2307/1969657|volume=56|pages=494–503}}</ref> poimenovana po [[Richard Kadison|Richardu Kadisonu]]): Če je <math>\varphi</math> enotska pozitivna preslikava, potem za vsak [[Normalni operator|normalni element]] <math>a</math> v njeni domedni dobimo <math>\varphi(a^*a) \ge \varphi(a^*) \varphi(a)</math> in <math>\varphi(a^*a) \ge \varphi(a) \varphi(a^*)</math>. To razširi dejstvo, da <math>\varphi(a^*a) \cdot 1 \ge \varphi(a)^* \varphi(a) = |\varphi(a)|^2</math>, ko je <math>\varphi</math> linearni funkcional. Primer, ko je <math>a</math> sama sebi sosed, tj. <math>a = a^*,</math> je znan tudi kot '''Kadisonova neenakost'''. '''Izrek''' (Spremenjena Schwarzova neenakost za 2-pozitivni preslikavi):<ref>{{Navedi knjigo|last=Paulsen|first=Vern|year=2002|title=Completely Bounded Maps and Operator Algebras|series=Cambridge Studies in Advanced Mathematics|volume=78|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521816694|page=40|url=https://books.google.com/books?id=VtSFHDABxMIC&pg=PA40}}</ref> Za 2-pozitivni preslikavi <math>\varphi</math> med algebrami C* ter za vse <math>a, b</math> v njeni domeni: : <math>\varphi(a)^*\varphi(a) \leq \Vert\varphi(1)\Vert\varphi(a^*a) \text{ in }</math> : <math>\Vert\varphi(a^*b)\Vert^2 \leq \Vert\varphi(a^*a)\Vert \cdot \Vert\varphi(b^*b)\Vert.</math> Sledeča posplošitev pa je izpopolnitev, ki se jo da dobiti z interpolacijo med obema stranema Cauchy-Schwarzove neenakosti: '''Izrek''' (Callebautova neenakost)<ref>{{Navedi revijo|last=Callebaut|first=D.K.|date=1965|title=Generalization of the Cauchy–Schwarz inequality|journal=J. Math. Anal. Appl.|volume=12|issue=3|pages=491–494|doi=10.1016/0022-247X(65)90016-8}}</ref> Za realna števila <math>0\leqslant s\leqslant t\leqslant 1</math>, : <math>\Bigl(\sum_{i=1}^{n}a_{i}b_{i} \Bigr) ^2\leqslant\sum_{i=1}^{n}a_{i}^{1+s}b_{i}^{1-s}\sum_{i=1}^{n}a_{i}^{1-s}b_{i}^{1+s} \leqslant\sum_{i=1}^{n}a_{i}^{1+t}b_{i}^{1-t}\sum_{i=1}^{n}a_{i}^{1-t}b_{i}^{1+t} \leqslant \sum_{i=1}^{n}a_{i}^2\sum_{i=1}^{n}b_{i}^2 . </math> Neenakost se lahko enostavno dokaže z uporabo [[Hölderjeva neenakost|Hölderjeve neenakosti]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Callebaut's inequality|publisher=Entry in the AoPS Wiki|url=https://artofproblemsolving.com/wiki/index.php?title=Callebaut%27s_Inequality}}</ref> Obstajajo pa tudi ne-komutativne verzije operatorjev in tenzorskih produktov matrik.<ref>{{Navedi arXiv|last=Moslehian|first=M.S.|last2=Matharu|first2=J.S.|last3=Aujla|first3=J.S.|title=Non-commutative Callebaut inequality|eprint=1112.3003|class=math.FA}}</ref> == Glej tudi == * [[Besslova neenakost]] * [[Jensenova neenakost]] * [[Kunita–Watanabejeva neenakost]] * [[Neenakost Minkowskega]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Viri == {{Refbegin}} * {{Citat|first=J. M.|last=Aldaz|first2=S.|last2=Barza|first3=M.|last3=Fujii|first4=M. S.|last4=Moslehian|title=Advances in Operator Cauchy—Schwarz inequalities and their reverses|journal=Annals of Functional Analysis|volume=6|year=2015|number=3|pages=275–295|doi=10.15352/afa/06-3-20}} * {{springer|id=b/b017770|title=Bunyakovskii inequality|first=V. I.|last=Bityutskov}} * {{Citat|first=V.|last=Bunyakovsky|author-link=Viktor Yakovlevich Bunyakovsky|title=Sur quelques inegalités concernant les intégrales aux différences finies|journal=Mem. Acad. Sci. St. Petersbourg|volume=7|number=1|year=1859|pages=9|url=http://www-stat.wharton.upenn.edu/~steele/Publications/Books/CSMC/bunyakovsky.pdf|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www-stat.wharton.upenn.edu/~steele/Publications/Books/CSMC/bunyakovsky.pdf|access-date=2020-02-09|archive-date=2022-10-09|url-status=dead}} * {{Citat|first=A.-L.|last=Cauchy|title=Sur les formules qui résultent de l'emploie du signe et sur > ou <, et sur les moyennes entre plusieurs quantités|journal=Cours d'Analyse, 1er Partie: Analyse Algébrique 1821; OEuvres Ser.2 III 373-377|year=1821}} * {{Citat|first=S. S.|last=Dragomir|title=A survey on Cauchy–Bunyakovsky–Schwarz type discrete inequalities|journal=Journal of Inequalities in Pure and Applied Mathematics|volume=4|number=3|year=2003|pages=142 pp|url=http://jipam.vu.edu.au/article.php?sid=301|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080720034744/http://jipam.vu.edu.au/article.php?sid=301|archivedate=2008-07-20}} *{{Citat|last=Grinshpan|first=A. Z.|title=General inequalities, consequences, and applications|doi=10.1016/j.aam.2004.05.001|year=2005|journal=Advances in Applied Mathematics|volume=34|number=1|pages=71–100}} * {{Citat|first=R. V.|last=Kadison|author-link=Richard V. Kadison|title=A generalized Schwarz inequality and algebraic invariants for operator algebras|journal=Annals of Mathematics|volume=56|year=1952|doi=10.2307/1969657|pages=494–503|jstor=1969657|number=3}}. * {{Citat|last=Lohwater|first=Arthur|title=Introduction to Inequalities|publisher=Online e-book in PDF fomat|url=http://www.mediafire.com/?1mw1tkgozzu|year=1982|isbn=|accessdate=2020-02-09|archive-date=2012-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20121014135812/http://www.mediafire.com/?1mw1tkgozzu|url-status=dead}} * {{Citat|first=V.|last=Paulsen|title=Completely Bounded Maps and Operator Algebras|publisher=Cambridge University Press|year=2003}}. * {{Citat|first=H. A.|last=Schwarz|year=1888|pages=318|journal=Acta Societatis Scientiarum Fennicae|volume=XV|title=Über ein Flächen kleinsten Flächeninhalts betreffendes Problem der Variationsrechnung|url=http://www-stat.wharton.upenn.edu/~steele/Publications/Books/CSMC/Schwarz.pdf|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www-stat.wharton.upenn.edu/~steele/Publications/Books/CSMC/Schwarz.pdf|access-date=2020-02-09|archive-date=2022-10-09|url-status=dead}} * {{springer|title=Cauchy inequality|id=C/c020880|first=E. D.|last=Solomentsev}} * {{Citat|url=http://www-stat.wharton.upenn.edu/~steele/Publications/Books/CSMC/CSMC_index.html|first=J. M.|last=Steele|title=The Cauchy–Schwarz Master Class|publisher=Cambridge University Press|year=2004|isbn=0-521-54677-X|archive-url=https://web.archive.org/web/20170627170910/http://www-stat.wharton.upenn.edu/~steele/Publications/Books/CSMC/CSMC_index.html|access-date=2020-02-09|archive-date=2017-06-27|url-status=dead}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * [http://jeff560.tripod.com/c.html Zgodnje uporabe: Nekaj zgodovinskega ozadja Cauchy-Schwarzove neenakosti.] * [http://people.revoledu.com/kardi/tutorial/LinearAlgebra/LinearlyIndependent.html#LinearlyIndependentVectors Primeri uporabe Cauchy–Schwarzove neenakosti, da se določi linearno odvisne vektorje] Vodič in interaktivni program. {{DEFAULTSORT:Cauchy-Schwarz inequality}} [[Kategorija:Matematična analiza]] [[Kategorija:Teorija operatorjev]] [[Kategorija:Linearna algebra]] [[Kategorija:Augustin Louis Cauchy]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] kcubyaq0bt583rfby0g2kykmlsttq7i 0 477358 6767903 6047835 2026-10-20T17:47:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767903 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Crochet hyperbolic kelp.jpg|sličica|Hiperbolični kvačkani vrt iz Institute For Figuring na razstavi v Los Angelesu - september 2006.]] '''Daina Taimiņa,''' [[Latvijci|latvijska]] [[Matematik|matematičarka]], * 19. avgust 1954<ref>Datum rojstva iz [http://id.loc.gov/authorities/names/n2001007663.html Library of Congress catalog entry], retrieved 2019-11-15</ref>, [[Riga]], [[Sovjetska Zveza]] Daina Taimiņa je izredna profesorica na [[Univerza Cornell|univerzi Cornell]], znana po [[Kvačkanje|kvačkanju]] predmetov za ponazoritev [[Hiperbolski prosto|hiperboličnega prostora]]. == Izobrazba in kariera == Taimiņa je vso formalno izobrazbo prejela v [[Riga|Rigi]] v Latviji, kjer je leta 1977 diplomirala in leta 1990 zaključila podiplomsko delo iz teoretičnega računalništva (pri prof. [[Rūsiņš Mārtiņš Freivalds]]). V tem času so doktorske disertacije morali zagovarjati izven Latvije, zato je Taimiņa svojo zagovarjala v [[Minsk|Minsku]]. To je razlaga, zakaj je Taimiņin doktorat uradno izdal Inštitut za matematiko [[Nacionalna akademija znanosti Belorusije |Nacionalne akademije znanosti Belorusije]]. Ko je Latvija leta 1991 ponovno pridobila neodvisnost, je Taimiņa prejela doktorat iz matematike na [[Univerza v Latviji|Univerzi v Latviji]], kjer je poučevala 20 let. Daina Taimiņa se je decembra 1996 zaposlila na oddelku za matematiko [[Univerza Cornell|Cornell]]. == Hiperbolično kvačkanje == Med obiskovanjem delavnice geometrije leta 1997 je videla krhke papirnate modele hiperboličnih ravnin, ki jih je oblikoval [[geometer]] [[William Thurston]].<ref name="math.cornell.edu">{{Navedi splet|url=http://www.math.cornell.edu/~dwh/papers/crochet/crochet.html|title=Body|website=www.math.cornell.edu|access-date=2020-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20120114055529/https://math.cornell.edu/~dwh/papers/crochet/crochet.html|archive-date=2012-01-14|url-status=dead}}</ref> Odločila se je za trajnejše modele in to storila tako, da jih je skvačkala. Zaradi njenega uspeha pri tem je bila povabljena skupaj s svojim možem [[David W. Henderson |Davidom Hendersonom]], profesorjem matematike na Cornellu, da se predstavi na delavnici v Cornellu.<ref name="nyt">{{Citat|last=York|first=Michelle|date=July 11, 2005|journal=[[The New York Times]]|title=Professor Lets Her Fingers Do the Talking|url=https://www.nytimes.com/2005/07/11/nyregion/11cornell.html}}.</ref> Kvačkani matematični modeli so se pozneje pojavili v treh učbenikih o geometriji, ki sta jih napisala skupaj, med katerimi je najbolj priljubljen ''Experiencing Geometry: Euclidean and Non-Euclidean With History'' <ref>{{Navedi splet|url=https://www.worldcat.org/title/experiencing-geometry-euclidean-and-non-euclidean-with-history/oclc/55518440|title=Experiencing Geometry: Euclidean and Non-Euclidean With History|date=|accessdate=12. april 2020|website=|publisher=worldcat.org|last=|first=}}</ref>. Članek o Taimiņini inovaciji v ''New Scientist'' so opazili v [[Institute For Figuring]], v majhni neprofitni organizaciji s sedežem v [[Los Angeles]]u, in jo povabili, naj govori govori o hiperboličnem prostoru in njegovih povezavah z naravo širšemu občinstvu, ki vključuje umetnike in filmske producente.<ref name="nyt"/> Taimiņino začetno predavanje in druge javne predstavitve so vzbudile veliko zanimanja za ta nov način raziskovanja konceptov hiperbolične geometrije, s čimer je ta napredna tema postala dostopna širšemu občinstvu. Taimiņa je prvotno ustvarjala izključno matematične modele in je kmalu postala priljubljena kot umetnica tekstila in javna predstavnica za splošno občinstvo, starejšega od pet let naprej. Junija 2005 je bilo njeno delo prvič prikazano kot umetnost na razstavi "Not The Knitting You know" v [[ Enajst enajst skulpturnih prostorov |Eleven Eleven Sculpture Space]], umetniški galeriji v [[Washington, D.C.|Washingtonu, DC]].<ref>{{Navedi splet|url=http://eleveneleven.50webs.com/taimina.html|title=Eleven Eleven -- Not The Knitting You Know: Daina Taimina|website=eleveneleven.50webs.com}}</ref> Od takrat naprej redno sodeluje na različnih razstavah v ameriških galerijah, v Veliki Britaniji, Latviji, Italiji, Belgiji in Irski. Njeno umetniško delo je v zbirkah več zasebnih zbiralcev, visokih šol in univerz, vključeno je tudi v zbirko ameriških matematičnih modelov [[Smithsonian Museum|muzeja Smithsonian]], [[Cooper-Hewitt, National Design Museum]] in [[Inštitut Henri Poincaré]] . Njeno delo je v medijih dobilo veliko pozornosti. O 'Knit Theory' so pisali v [[Discover (revija)|reviji Discover]]<ref>{{Navedi splet|url=http://discovermagazine.com/2006/mar/knit-theory|title=Knit Theory - DiscoverMagazine.com|website=discovermagazine.com}}</ref> in v časopisu The Times<ref name="Bellos">{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/article/how-crochet-solved-an-age-old-maths-problem-23b98wn89wv|last=[[Alex Bellos]]|title=How Crochet Solved age-old Math Problem|publisher=The Times|date=July 1, 2008}}</ref>, kjer je bilo razloženo, kako lahko ''spletemo'' hiperbolično ravnino s povečevanjem števila šivov: {{Citatni blok|text=For example, adding an extra stitch in the second line for every five stitches in the first. And for every five stitches in the second line, adding an extra one in the third. The number of stitches increases at an exponential rate. As the lines are longer, but joined together, the material quickly starts to fold in interesting ways.|source=The Times<ref name="Bellos"/>}} [[Margaret Wertheim|Margaret Wertheim je]] je intervjuvala Daina Taimiņo in Davida Hendersona za Cabinet Magazine.<ref>{{Citat|last=Wertheim|first=Margaret|date=Winter 2004–2005|journal=[[Cabinet (magazine)|Cabinet]]|title=Crocheting the Hyperbolic Plane: An Interview with David Henderson and Daina Taimiņa|url=http://www.cabinetmagazine.org/issues/16/crocheting.php|volume=16}}.</ref> Kasneje je Institute For Figuring izdal brošuro "''A Field Guide to Hyperbolic Space''". Leta 2005 se je IFF odločil vključiti Taimiņine ideje in pristop razlage hiperboličnega prostora v svoje poslanstvo popularizacije matematike in pripravil razstavo v galeriji Machine Project. == Knjige == Taimiņina knjiga "''Crocheting Adventures with Hyperbolic Planes''" (2009, {{ISBN|978-1-56881-452-0}})<ref>Reviews of ''Crocheting Adventures with Hyperbolic Planes'': </ref> je prejela britansko nagrado diagram za najbolj nenavaden knjižni naslov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/kako-povezati-kvackanje-in-hiperbolo/226741|title=Kako povezati kvačkanje in hiperbolo?|date=28. marec 2010|accessdate=12. april 2020|website=MMC RTV SLO|publisher=|last=|first=}}</ref> - [[Bookseller/Diagram Prize for Oddest Title of the Year]].<ref>{{Citat|last=Bloxham|first=Andy|date=March 26, 2010|journal=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|title=Crocheting Adventures with Hyperbolic Planes wins oddest book title award|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/books/bookprizes/7520047/Crocheting-Adventures-with-Hyperbolic-Planes-wins-oddest-book-title-award.html|place=London}}.</ref> Prav tako je leta 2012 osvojila [[Eulerjeva knjižna nagrada|Eulerjevo knjižno nagrado]] Matematičnega združenja Amerike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.maa.org/programs/maa-awards/journal-writing-awards/euler-book-prize/2012-euler-winner-announced|title=2012 Euler Winner Announced - Mathematical Association of America|website=www.maa.org}}</ref> Taimiņa je prispevala tudi h knjigi [[David W. Henderson|Davida W. Hendersona]] ''Differential Geometry: A Geometric Introduction'' (Prentice Hall, 1998) in skupaj s Hendersonom napisala ''Experiencing Geometry: Euclidean and Non-Euclidean with History'' (Prentice Hall, 2005). == Sklici == {{Sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Citat|date=December 23, 2006|journal=[[Science News]]|title=Crafty Geometry: Mathematicians are knitting and crocheting to visualize complex surfaces|url=https://www.sciencenews.org/article/crafty-geometry}} == Zunanje povezave == * [http://www.math.cornell.edu/~dtaimina/ Osebna spletna stran] na [[Univerza Cornell|univerzi Cornell]] * {{Citat|publisher=ACME Science|title=Strongly Connected Components|url=http://acmescience.com/shows/scc-shows/678|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110622235612/http://acmescience.com/shows/scc-shows/678|archivedate=2011-06-22}} * {{Citat|publisher=Crochet Insider|title=Crochet and Math meet beautiful mind|url=http://crochetinsider.com/interview/daina-taimina-crochet-and-math-meet-beautiful-mind|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110708204609/http://crochetinsider.com/interview/daina-taimina-crochet-and-math-meet-beautiful-mind|archivedate=2011-07-08}} * {{Citat|publisher=Community Arts Partnership|title=Daina Taimina|url=http://www.artspartner.org/artists/view/taimina-daina.html}} * {{Citat|publisher=The Institute For Figuring|title=Exhibition on Crocheting Hyperbolic Space|url=http://theiff.org/oexhibits/oe1.html}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Taimina, Daina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Cornell]] [[Kategorija:Latvijski matematiki]] [[Kategorija:Matematiki]] [[Kategorija:Latvijski pisatelji]] 576xswlsk2scdt8v8exr7o8v7elirzx 0 484680 6768104 6643661 2026-10-21T10:40:44Z ~2026-45085-22 264465 /* Slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in fotografija */ 6768104 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Šoštanj|Občine Šoštanj]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Gospodarstvo in obrt == *[[Srdan Arzenšek]], direktor (1950, [[Šoštanj]]) *[[Ivan Atelšek]], gospodarstvenik in politik (1928, [[Prihova, Nazarje|Prihova]] – 2011, [[Celje]]) *[[Rafko Berločnik]], gospodarstvenik in direktor (1941, [[Šempeter v Savinjski dolini]]) *[[Friderik Blagotinšek]], gospodarstvenik (1914, [[Šentvid pri Zavodnju]] – 2008, [[Velenje]]) *[[Vladimir Čadež]], gradbenik (1911, [[Ljubljana]] – 1994, [[Ljubljana]]) *[[Lidija Fijavž Špeh]], gospodarstvenica in direktorica (1956, [[Celje]]) *[[Jelka Fužir]], direktorica in humanitarna delavka (1947, [[Radegunda]]) *[[Bruno Gorogranc]], vrtnar (1922, [[Šoštanj]] – 2001, [[Šoštanj]]) *[[Hubert Hauke]], trgovec, podjetnik, župan in gostilničar (1905, [[Šoštanj]] – 1995, [[Šentvid ob Glini]], [[Avstrija]]) *[[Marjan Hudej]], gospodarstvenik, funkcionar in športnik (1957, [[Slovenj Gradec]]) *[[Helena Imperl]], direktorica in humanitarna delavka (1946, [[Šoštanj]]) *[[Ivan Kačič]], bančnik (1885, [[Šoštanj]] – 1924, [[Gorica]]) *[[Vladka Kaiser]], podjetnica in družbenopolitična delavka (1948, [[Šoštanj]]) *[[Marko Kmecl]], gozdarski strokovnjak, publicist in rokometaš (1934, [[Dobovec, Trbovlje|Dobovec]]) *[[Franc Krevzel]], podjetnik (1956, [[Celje]]) *[[Alojz Kojc]], vrtnar in fotograf (1898, [[Predel, Šmarje pri Jelšah|Predel]] – 1945, [[Gorice nad Šoštanjem]]) *[[Dimitrij Lap]], direktor in turistični delavec (1931, [[Ljubljana]] – 2010, [[Topolšica]]) *[[Vladimir Malenkovič]], gospodarstvenik (1966, [[Ruma]], [[Srbija]]) *[[Franc Melanšek]], usnjarski mojster in sodni cenilec (1896, [[Ljubno ob Savinji]] – 1978, [[Velenje]]) *[[Rudolf Mešič]], podjetnik (1932, [[Šoštanj]] – 1990, [[Šoštanj]]) *[[Ciril Mislej]], direktor{{Dummy ref|koga ali česa?}} (1916, [[Perast]], [[Črna gora]] – [[Velenje]]) *[[Ivan Movh]], obrtnik (1929, [[Šoštanj]] – 2019, [[Šoštanj]]) *[[Vladislav Ostervuh]], podjetnik v gradbeništvu in veteran osamosvojitvene vojne za RS (1955, [[Celje]]) *[[Jože Polak]], obrtnik (1928 – 2011) *[[Franc Polovšak]], obrtnik (1903, [[Skorno pri Šoštanju]] – 1966, [[Skorno pri Šoštanju]]) *[[Fran Rajšter]], gostilničar in župan (1852, [[Mozirje]] – 1922, [[Šoštanj]]) *[[Avgust Rednak]], čebelar (1883, [[Velenje]] – 1985, [[Šoštanj]]) *[[Ivan Rogelšek]], mizarski mojster in obrtnik (1912, [[Šoštanj]] – 1994, [[Šoštanj]]) *[[Jurij Rotovnik]], rudar (1937, [[Slovenj Gradec]] – 1996, [[Topolšica]]) *[[Uroš Rotnik]], direktor{{Dummy ref|koga ali česa?}} (1968, [[Slovenj Gradec]]) *[[Ivan Senica]], trgovec, posestnik in politik (1879, [[Celje]] – po 1919) *[[Franc Skornšek]], turistični delavec (1955, [[Lepa Njiva]]) *[[Andrej Stegnar]], gospodarstvenik (1906, [[Tržič]] – 1981, [[Ljubljana]]) *[[Milica Ljudmila Tičič]], gospodarstvenica (1954, [[Zavodnje]]) *[[Cvetka Tinauer]], gospodarstvenica in funkcionarka (1957, [[Šoštanj]]) *[[Franc Tretjak]], ekonomist (1914, [[Trbovlje]] – 2009) *[[Simon Tot]], gospodarstvenik in direktor (1960, [[Slovenj Gradec]]) *[[Vladimir Vlado Videmšek]], rudar, gasilec (1948, [[Škale]] – 2003, [[Gaberke]]) *[[Jakob Volk]], obrtnik, kulturni delavec in gasilec (konec 19. stoletja, [[Šoštanj]] – 1959) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]], tovarnar in politik (1851, [[Šoštanj]] – 1933, [[Ptuj]]) *[[Franz Xaver Woschnagg]], slovensko-nemški podjetnik in tovarnar (1832, [[Šoštanj]] – 1912, [[Šoštanj]]) *[[Franz Woschnagg]], slovensko-nemški podjetnik in tovarnar (1865, [[Šoštanj]] – 1931, [[Šoštanj]]) *[[Martin Zeichen]], izdelovalec orgel (1821, [[Trbovlje]] – 1866, [[Polzela]]) == Humanistika in znanost == *[[Miran Aplinc]], zgodovinar in muzealec (1963, [[Maribor]]) *[[Mirko Bizjak]], rudarski inženir, partizan in gospodarstvenik (1920, [[Pribišje]] – 1999, [[Topolšica]]) *[[Oki Blatnik]], strojnik (1980, [[Slovenj Gradec]] – 2012, [[Ljubljana]]) *[[Valter Braz]], germanist in pedagog (1914, [[Trst]], [[Italija]] – 1988, [[Ljubljana]]) *[[Rafael Cajhen]], elektrotehnik (1933, [[Ljubljana]]) *[[Zvone Anton Čebul]], zbiratelj (1933, [[Šoštanj]]) *[[Vilma Fece]], ekologinja, pedagoginja in direktorica (1958, [[Lokovica, Šoštanj|Lokovica]]) *[[Andrej Fekonja]], literarni zgodovinar in duhovnik (1851, [[Negova]] – 1920, [[Šoštanj]]) *[[Boris Goličnik]], župan, komunalni inženir in gasilec (1975, [[Slovenj Gradec]]) *[[Franc Hribernik]], zgodovinar, ravnatelj, pedagog in kronist (1887, [[Braslovče]] – 1965, [[Mozirje]]) *[[Ferdinand Kavčnik]], filozof in literat (1947, [[Zavodnje]] – 1986, [[Logarska dolina]]) *[[Nataša Kopušar]], doktorica znanosti (1971, [[Slovenj Gradec]]) *[[Anton Kugonič]], kinolog in družbenopolitični delavec (1938, [[Bele Vode]]) *[[Maksimiljan Lomšek]], publicist (1925, [[Gaberke]] – 2013, [[Celje]]) *[[Benjamin Lukman]], fizik, diplomat in funkcionar (1942, [[Topolšica]]) *[[Milan Medved]], rudarski strokovnjak in direktor (1960, [[Celje]]) *[[Uroš Merc]], elektrotehnik in direktor (1976, [[Slovenj Gradec]]) *[[Boris Mezgec]], elektrotehnik (1949, [[Postojna]]) *[[Edo Roblek]], slavist in šahist (1932, [[Ljubljana]] – 2008, [[Topolšica]]) *[[Friderik Rolle]], geolog in paleontolog (1827, [[Bad Homburg von der Höhe]], [[Nemčija]] – 1887, [[Bad Homburg von der Höhe]], [[Nemčija]] *[[Anton Seher]], rudarski strokovnjak (1918, [[Borovlje]] – 2015, [[Topolšica]]) *[[Ivan Sevšek]], elektrotehnik in kulturni delavec (1949, [[Celje]]) *[[Marta Svetina Veder]], geologinja in direktorica (1963, [[Celje]]) *[[Natalija Špeh]], doktorica znanosti (1972, [[Slovenj Gradec]]) *[[Emil Šterbenk]], ekolog, igralec in politik (1962, [[Slovenj Gradec]]) *[[Ivan Vizovišek]], kemik (1918, [[Žalec]] – 1989, [[Ljubljana]]) *[[Nives Vrbič Kugonič]], biologinja (1961, [[Celje]]) *[[Stojan Zalar]], metalurg (1921, [[Šoštanj]] – 1990, [[Poughkeepsie]], [[Združene države Amerike]]) *[[Milan Ževart]], zgodovinar in muzealec (1927, [[Podkraj pri Velenju]] – 2006, [[Slovenj Gradec]]) == Kultura == === Glasba === *[[Robert Goličnik]], glasbenik (1976, [[Slovenj Gradec]]) *[[Viktor Hladin]], glasbenik in kulturni delavec (1914, [[Velenje]] – 1987, [[Podkraj pri Velenju]]) *[[Anka Jazbec]], zborovodkinja (1963, [[Celje]]) *[[Dunya Tinauer Verbovšek]], operna in koncertna pevka ter pedagoginja (1988, [[Šoštanj]]) *[[Franja Burja Kocuvan]], glasbenica (1901, [[Šoštanj]] – 1970, [[Láznĕ Darkov]], [[Češka]]) *[[Ivan Marin ml.]], glasbenik, ravnatelj in pedagog (1938, [[Trbovlje]]) *[[Ivan Ocvirk (glasbenik)|Ivan Ocvirk]], glasbenik, skladatelj in organist (1883, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 1951, [[Sisek]], [[Hrvaška]]) *[[Ladislav Pal]], glasbenik (1936, [[Beograd]], [[Srbija]] – 2010, [[Topolšica]]) *[[Danica Pirečnik]], zborovodkinja in pedagoginja (1954, [[Šoštanj]]) *[[Branko Rajšter]], dirigent, glasbeni pedagog in skladatelj (1930, [[Šoštanj]] – 1989, [[Maribor]]) *[[Branko Škruba]], glasbenik in pedagog (1946, [[Javorje]]) *[[Janez Šuligoj]], glasbenik in pedagog (1964, [[Celje]]) *[[Dejan Tamše]], glasbenik (1972, [[Šoštanj]]) *[[Silvester Tamše]], dirigent in glasbenik (1927, [[Gaberke]] – 1993, [[Šoštanj]]) *[[Jurče Vreže]], zborovodja in glasbenik (1906, [[Bobovo pri Šmarju]] – 1987, [[Celje]]) *[[Janez Vinko Zacirkovnik]], glasbenik in gradbenik (1946, [[Celovec]]) *[[Zdravko Zupančič (glasbenik)|Zdravko Zupančič]], glasbenik, godbenik, dirigent (1937, [[Šoštanj]] – 2010, [[Celje]]) === Gledališče in film === *[[Tomo Čonkaš]], filmski ustvarjalec (1963, [[Slovenj Gradec]]) *[[Kajetan Čop]], gledališki ustvarjalec in direktor (1974, [[Slovenj Gradec]]) *[[Marija Ana Djordjevič]], kulturna delavka in direktorica (1930, [[Škale]]) *[[Marija Kolar]], gledališka ustvarjalka (1933, [[Velenje]]) *[[Janez Napotnik]], gledališčnik, fotograf, pisec in kulturni delavec (1956, [[Slovenj Gradec]]) *[[Blaž Rogelšek]], filmski ustvarjalec, producent in podjetnik (1992, [[Celje]]) *[[Karl Seme]], gledališki ustvarjalec, pedagog, družbenopolitični delavec in veteran [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojne za Slovenijo]] (1947, [[Trbovlje]]) *[[Mitja Tavčar]], filmski igralec (1961, [[Šoštanj]] – 1992) *[[Marinka Theureschuh]], gledališka ustvarjalka (1935, [[Šoštanj]] – 1986, [[Trst]], [[Italija]]) === Književnost === *[[Milojka Bačovnik Komprej]], literatka in kulturna delavka (1963, [[Slovenj Gradec]]) *[[Dušan Brešar Mlakar]], literat (1959, [[Celje]]) *[[Karel Destovnik – Kajuh]], pesnik, prevajalec in narodni heroj (1922, [[Šoštanj]] – 1944, [[Šentvid pri Zavodnju]]) *[[Ivan Fajdiga]], pisatelj in publicist (1854, [[Kamnik]] – 1935, [[Kamnik]]) *[[Alenka Glazer]], pesnica, prevajalka, urednica in literarna zgodovinarka (1926, [[Maribor]] – 2020, [[Topolšica]]) *[[Danijela Hliš]], literatka in prevajalka (1949, [[Šoštanj]]) *[[Jože Klančnik]], literat, kulturni delavec, gledališki ustvarjalec, novinar in založnik (1931, [[Šoštanj]] – 2013, [[Ljubljana]]) *[[Karl Klančnik]], literat, prevajalec, novinar in publicist (1928, [[Šoštanj]] – 1988, [[Podkraj pri Velenju]]) *[[Borut Korun]], literat, kulturni delavec, publicist, svetovni popotnik in politik (1946, [[Ljubljana]]) *[[Irina Kralj]], literatka (1961, [[Topolšica]]) *[[Adolf Lipnik]], literat in družbenopolitični delavec (1925, [[Škale]] – 2020, [[Topolšica]]) *[[Nežka Mlakar]], literatka in udeleženka [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1926, [[Ljubljana]] – 2004) *[[Davorin Ravljen]], pisatelj, novinar, urednik in prevajalec (1898, [[Šoštanj]] – 1965, [[Ljubljana]]) *[[Alojz Rebula]], pisatelj, dramaturg in prevajalec (1924, [[Šempolaj]], [[Italija]] – 2018, [[Topolšica]]) *[[Pavla Rovan]], pesnica in pisateljica (1908, [[Frastanz]], [[Avstrija]] – 1999, [[Topolšica]]) *[[Ivo Stropnik]], literat in kulturni delavec (1966, [[Celje]]) *[[Vincenc Šmajs]], literat, publicist in pedagog (1924, [[Parižlje]] – 2016, [[Topolšica]]) *[[Apolonija Šumnik]], literatka in slikarka (1920, [[Bele Vode]] – 2000, [[Šoštanj]]) *[[Anton Tanc]], pisatelj, publicist in kulturnoprosvetni delavec (1887, [[Modrič]] – 1947, [[Maribor]]) *[[Zdenko Zavadlav]], pisatelj, novinar in udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1924, [[Šoštanj]] – 2006, [[Ljubljana]]) *[[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]], dramatik, dramaturg in knjižničar (1924, [[Šoštanj]] – 2019, [[Slovenj Gradec]]) *[[Vlado Vrbič]], pisatelj, kulturni delavec, direktor in publicist (1955, [[Šoštanj]]) === Slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in fotografija === *[[Adi Arzenšek]], slikar in grafik (1932, [[Novo mesto]] – 1994, [[Ljubljana]]) *[[Vojko Babič]], slikar (1940, [[Hrastnik]]) *[[Ciril Cesar]], kipar in industrijski oblikovalec (1923, [[Mozirje]] – 2024, Velenje) *[[Stojan Knežević]], slikar (1979, [[Slovenj Gradec]]) *[[Ivan Kolar]], slikar (1939, [[Vojnik]]) *[[Andrej Krevzel]], slikar (1956, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Milojko Kumer]], restavrator in kipar (1951, [[Šoštanj]]) *[[Majda Kurnik]], slikarka in kulturna delavka (1920, [[Škale]] – 1967, [[Beograd]]) *[[Peter Matko]], slikar in pedagog (1955, [[Celje]]) *[[Drago Mazej]], slikar in športnik (1946, [[Šoštanj]]) *[[Adi Miklavc]], arhitekt in projektant (1937, [[Polzela]] – 2002, [[Velenje]]) *[[Jožef Miklavc]], fotograf in novinar (1950, [[Celje]]) *[[Ivan Napotnik]], kipar (1888, [[Zavodnje]] – 1960, [[Šoštanj]]) *[[Gregor Petkovnik]], kipar (1970, [[Bele Vode]]) *[[Adi Pirtošek]], slikar (1941 – 2020, [[Topolšica]]) *[[Denis Senegačnik]], slikar (1969, [[Ljubljana]]) *[[Bernard Sešel]], kipar in slikar (1946, [[Završe]]) *[[Oskar Sovinc]], slikar in turistični delavec (1944, [[Ravne, Šoštanj|Ravne]]) *[[Rudolf Strmčnik]], rokodelski obrtnik in rudar (1944, [[Plešivec, Velenje|Plešivec]] – 2010, [[Topolšica]]) *[[Jože Svetina]], slikar in pedagog (1934, [[Šmartno pod Šmarno goro]]) *[[Stojan Špegel]], slikar in literat (1963, [[Slovenj Gradec]]) *[[Miroslav Šumnik]], slikar (1951, [[Zavodnje]]) *[[Marjan Tekauc]], fotograf in podjetnik (1950, [[Šoštanj]]) *[[Vlado Valenčak]], slikar, udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]], publicist in politik (1920, [[Velenje]] – 1976) *[[Edvard Vučina]], arhitekt (1962, [[Slovenj Gradec]]) *[[Ivan Žlebnik - Vanč]], grafik, okoljevarstvenik in rezbar (1955, [[Šentvid]]) *[[Joco Žnidaršič]], fotograf (1938, [[Šoštanj]]) == Politika, uprava in pravo == *[[Rudi Bajec|Rudi Zajec - Januar]], pravnik, udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] in funkcionar (1922, [[Slovenske Konjice]] – 1995, [[Šoštanj]]) *[[Jožef Berdnik]], družbenopolitični delavec in publicist (1928, [[Šmartno ob Paki]] – 2015) *[[Anton Bole]], politik in gospodarstvenik (1916, [[Bled]] – 1990, [[Ljubljana]]) *[[Anton Božič]], pravnik in odvetnik (1876, [[Stročja vas]] – 1933, [[Celje]]) *[[Edvard Centrih]], pravnik in funkcionar (1933, [[Klenovnik]], [[Srbija]] – 1998, [[Velenje]]) *[[Janez Dvornik]], družbenopolitični delavec (1956, [[Celje]]) *[[Jože Globačnik]], družbenopolitični delavec in politik (1923, [[Ravne, Šoštanj|Ravne]] – 2007, [[Maribor]]) *[[Jože Goričar]], pravnik in sociolog (1907, [[Mozirje]] – 1985, [[Novi Sad]], [[Srbija]]) *[[Teodor Gorogranc]], poslanec v zboru občine Velenje, turistični delavec in predsednik turističnega društva Šoštanj (1948, [[Šentilj pri Mariboru]] - 2015, [[Celje]]) *[[Milan Goršek]], gostilničar (1965, [[Šoštanj]]) *[[Karl Emil Haebler]], plemič, baron, ustanovitelj steklarn in bombažne predilnice na [[Poljska|Poljskem]] (1855, [[Žitava]], [[Nemčija]] – 1934, [[Bruselj]], [[Belgija]]) *[[Maria Louise Haebler]], plemkinja, baronica, literatka in prevajalka (1873, [[Dunaj]], [[Avstrija]] – 1948, [[Bruselj]], [[Belgija]]) *[[Kristian Hrastel]], družbenopolitični delavec in direktor (1936, [[Celje]]) *[[Marjan Jakob]], politik in direktor (1954, [[Celje]]) *[[Milan Kopušar]], župan, poslanec in politik (1960, [[Celje]]) *[[Vincenc Ježovnik|Vincenc (Vinko) Ježovnik]], župan in politik (1856, [[Velenje]] – 1910, [[Velenje]]) *[[Lucijan Koritzky]], uradnik in kulturni delavec (pred 1900 – po 1945) *[[Franc Korun]], župan, družbenopolitični delavec in direktor (1933, [[Ljubljana]] – 2000, [[Topolšica]]) *[[Marija Emilija Kovač]], humanitarna delavka, političarka, športnica in direktorica (1936, [[Slovenske Konjice]]) *[[Peter Martin Krapež]], župan, gospodarstvenik in družbenopolitični delavec (1935, [[Celje]]) *[[Anton Lovrec]], družbenopolitični delavec (1956, [[Rjavci]]) *[[Ludvik Mali]], župan, ravnatelj in direktor (1919, [[Cerklje na Gorenjskem]] – 2010, [[Velenje]]) *[[Jože Marolt]], župan, politik in šolnik (1924, [[Plešivec, Velenje|Plešivec]] – 2009, [[Celje]]) *[[Stanislav Mazej]], družbenopolitični delavec, strojnik in projektant (1932, [[Zavodnje]]) *[[Fran Mayer]], župan in pravnik (1866, [[Sevnica]] – 1940, [[Šoštanj]]) *[[Darko Menih]], župan, politik in učitelj (1948, [[Topolšica]]) *[[Magdalena Majda Menih]], družbenopolitična, turistična in humanitarna delavka (1939, [[Maribor]]) *[[Anton Močilnik]], župan (1927, [[Mežica]] – 2012, [[Topolšica]]) *[[Maks Podlesnik]], družbenopolitični in kulturni delavec ter udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1925, [[Ljubno ob Savinji]] – 1996, [[Velenje]]) *[[Franc Podvratnik]], poslanec, župan in udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1922, [[Lepa Njiva]] – 1972, [[Slovenj Gradec]]) *[[Franc Rapoc]], pravnik in notar (1842, [[Malečnik]] – 1882, [[Maribor]]) *[[Stane Ravljen]], politik in udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1928, [[Šoštanj]] – 1977) *[[David Ravnjak]], družbenopolitični delavec in veteran [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojne za Slovenijo]] (1946, [[Slovenj Gradec]]) *[[Janko Sernec (mlajši)]], pravnik, sodnik in pisec (1881, [[Celje]] – 1942) *[[Ignac Sitter]], politični delavec (1875, [[Zagorje ob Savi]] – 1939, [[Trbovlje]]) *[[Bernard Skarlovnik]], družbenopolitični delavec (1929, [[Plešivec, Velenje|Plešivec]] – 2019, [[Gaberke]]) *[[Josip Skaza]], župan, posestnik in gostilničar (1866, [[Velenje]] – 1947, [[Velenje]]) *[[Gvidon Srebre]], pravnik (1839, [[Šoštanj]] – 1926, [[Brežice]]) *[[Karl Stropnik]], družbenopolitični delavec in funkcionar (1942, [[Škale]]) *[[Štefan Szabo]], politik in športnik (1939, [[Šoštanj]]) *[[Franc Šmon]], politični delavec, pisec in duhovnik (1907, [[Loke, Tabor]] – 1985, [[Slovenj Gradec]]) *[[Eberhard Šoštanjski]], plemič (12. in začetek 13. stoletja) *[[Herman Šoštanjski]], plemič (12. in začetek 13. stoletja) *[[Ivan Štravs]], politik ([[Šebrelje]], 1875 – ?, [[Šoštanj]]) *[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]], pravnik in narodni buditelj (1820, [[Bučkovci]] – 1885, [[Celje]]) *[[Miran Topolovec]], pravnik (1919, [[Ljubljana]] – 1987, [[Topolšica]]) *[[Cilka Trobej]], družbenopolitična delavka in pedagoginja (1897, [[Velenje]] – 1988, [[Šoštanj]]) *[[Miha Valenci]], občinski odbornik in gasilec (1923, [[Velenje]] – 2007, [[Topolšica]]) *[[Erika Veršec]], družbenopolitična delavka in direktorica (1942, [[Proseniško]]) *[[Ivan Verzolak]], politik, poslanec in strojni tehnik (1944, [[Škale]] – 2020, [[Topolšica]]) *[[Miloš Volk]], župan, gasilec in družbenopolitični delavec (1902, [[Šoštanj]] – 1992, [[Velenje]]) *[[Josip Vošnjak]], politik, zdravnik in pisatelj (1834, [[Šoštanj]] – 1911, [[Visole pri Slovenski Bistrici]]) *[[Mihael Vošnjak]], poslanec, politik, gospodarstvenik in ustanovitelj hranilništva na Slovenskem (1837, [[Šoštanj]] – 1920, [[Glion]], [[Švica]]) *[[Herman Vovbrški]], plemič (13. stoletje – 1322) *[[Olga Vrabič]], družbenopolitična delavka in farmacevtka (1916, [[Šmohor]] – 2001, [[Celje]]) *[[Hans Woschnagg]], slovensko-nemški župan, poslanec, podjetnik in tovarnar (1862, [[Šoštanj]] – 1911, [[Catania]], [[Italija]]) *[[Jaroslav Vrtačnik]], družbenopolitični delavec in direktor (1950) *[[Nestl Žgank]], župan in direktor (1909, [[Dolenja vas, Prebold|Dolenja vas]] – 2004, [[Topolšica]]) == Religija == *[[Jožef Castelliz]], duhovnik, redovnik in jezuit (1710, [[Šoštanj]] – po 1773, [[Gradec]], [[Avstrija]]) *[[Vaclav Čeh]], duhovnik (1866, [[Lukavec]], [[Češka]] – 1941, [[Frankolovo]]) *[[Pavel Gril]], duhovnik (1890, [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] – 1963, [[Šoštanj]]) *[[Blaž Kocen]], duhovnik, geograf in pedagog (1821, [[Hotunje]] – 1871, [[Dunaj]], [[Avstrija]]) *[[Anton Koren]], redovnik (1910, [[Šoštanj]] – 1985, [[Rim]], [[Italija]]) *[[Marijan Mihael Kuk]], duhovnik (1927, [[Gabrovlje]] – 2012, [[Topolšica]]) *[[Jože Lampret]], duhovnik in udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1903, [[Šoštanj]] – 1969, [[Ljubljana]]) *[[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]], teolog, pedagog, književnik in publicist (1862, [[Gorica pri Raztezu]] – 1925, [[Maribor]]) *[[Jože Pribožič]], duhovnik, župnik, dekan, ekonom škofije (1947, [[Gorica pri Raztezu]]) *[[Marijan Veternik]], duhovnik in eksorcist (1957, [[Ravne, Šoštanj|Ravne]]) *[[Lavrencij Vošnjak]], duhovnik (1830, [[Velenje]] – 1896, [[Šoštanj]]) *[[Rafael Wegund]], duhovnik (1803, [[Škale]] – 1858, [[Bele Vode]]) == Šolstvo == *[[Anton De Costa]], pedagog, tabornik in politik (1942, [[Celje]]) *[[Franc Hudomal]], pedagog, literat in kulturni delavec (1927, [[Korpe]] – 2022, ?) *[[Marija Hudomal]], pedagoginja in literatka (1927, [[Malahorna]] – 2010, [[Celje]]) *[[Stanislav Klančnik]], pedagog in inovator (1951, [[Maribor]]) *[[Edmund Kmecl]], pedagog (1908, [[Celje]] – 1992, [[Topolšica]]) *[[Matjaž Kmecl]], pedagog, literat, publicist in politik (1934, [[Dobovec, Trbovlje|Dobovec]]) *[[Fran Kocbek]], pedagog, publicist in funkcionar (1863, [[Ločki Vrh]] – 1930, [[Gornji Grad]]) *[[Viktor Kojc]], pedagog, likovni kritik, slikar, kipar in kulturni delavec (1925, [[Ločki Vrh|Šoštanj]] – 2000, [[Gornji Grad|Šoštanj]]) *[[Karel Kordeš]], ravnatelj in pedagog (1928, [[Slivnica pri Mariboru]] – 1991, [[Velenje]]) *[[Ivan Koropec]], pedagog in funkcionar (1973, [[Studenice]] – 1944, [[Poljčane]]) *[[Marija Lesničar]], ravnateljica, pedagoginja in družbenopolitična delavka (1937, [[Verd]]) *[[Leopoldina Lukič]], pedagoginja in ravnateljica (1934, [[Loke pri Zagorju]] – 2013, [[Topolšica]]) *[[Mihael Macur]], pedagog (1941, [[Polje ob Sotli]]) *[[Martin Mencej]], pedagog in publicist (konec 19. stoletja – po 1939) *[[Jože Melanšek]], pedagog, planinec, družbenopolitični delavec in direktor (1932, [[Velenje]]) *[[Alenka Mlinšek]], pedagoginja in zborovodkinja (1943 – 2020, [[Celje]]) *[[Adolf Mravlagg]], ravnatelj (1885, [[Lenart v Slovenskih goricah]] – 1932, [[Baden, Avstrija]]) *[[Juliana Modrijan]], pedagoginja, družbenopolitična delavka in igralka (1943, [[Šoštanj]]) *[[Peter Musi]], pedagog, bibliotekar, kmetovalec in hranilničar (1799, [[Vransko]] – 1875, [[Šoštanj]]) *[[Matjaž Natek]], pedagog, športnik, trener in funkcionar (1933, [[Šoštanj]] – 2002, [[Celje]]) *[[Martin Pustatičnik]], pedagog (1940, [[Plešivec, Velenje|Plešivec]]) *[[Terezija Pušnik]], ravnateljica in pedagoginja (1940, [[Ločica pri Vranskem]]) *[[Toni Rehar]], pedagog, trener in novinar (1939, [[Žalec]]) *[[Peter Robida]], pedagog in direktor (1933, [[Laško]]) *[[Janka Ivetta Rozman]], pedagoginja in prevajalka (1947, [[Rimavská Sobota]], [[Slovaška]]) *[[Vida Rudnik]], ravnateljica in pedagoginja (1947, [[Podgora, Šmartno ob Paki|Podgora]]) *[[Boris Oblišar]], pedagog in slikar (1964, [[Celje]]) *[[Ivan Smolnikar]], pedagog (1862, [[Celje]] – 1936, [[Šoštanj]]) *[[Maša Stropnik]], pedagoginja, kulturna delavka in družbenopolitična delavka (1978, [[Slovenj Gradec]]) *[[Veronika Svetina]], pedagoginja in slikarka (1935, [[Kasaze]]) *[[Anica Šuligoj]], pedagoginja, kulturna in družbenopolitična delavka (1927, [[Šmihel nad Mozirjem]]) *[[Avgust Tanšek]], pedagog in turistični delavec (1931, [[Škale]]) *[[Ivan Theuerschuh]], pedagoški pisec (1904, [[Ljubljana]] – 1982, [[Trst]], [[Italija]]) *[[Marta Trampuš]], pedagoginja in kulturna delavka (1912, [[Velenje]] – 2003, [[Topolšica]]) *[[Alojzij Trobej]], šolski upravitelj, sadjar, pedagog in čebelar (1861 – po 1925) *[[Mira Videčnik]], pedagoginja, ravnateljica in družbenopolitična delavka (1945, [[Žiče, Slovenske Konjice|Žiče]] – 2005, [[Topolšica]]) *[[Jože Zakošek]], pedagog (1935, [[Hrastje]] – 2011, [[Topolšica]]) *[[Ema Zapušek]], pedagoginja in orglarica (1962, [[Celje]]) *[[Tanja Zrnič]], pedagoginja in novinarka (1948, [[Celje]]) *[[Rudolf Ževart]], pedagog, trener, športni delavec, novinar in veteran [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojne za Slovenijo]] (1935, [[Velenje]]) == Šport == *[[Karl Drago Bizjak]], športnik, športni delavec, rudar in družbenopolitični delavec (1944, [[Topolšica]] – 2001, [[Topolšica]]) *[[Stanislav Brunšek]], športni delavec in gasilec (1942, [[Rečica ob Paki]] – 2005, [[Topolšica]]) *[[Viktor Češnovar - Vika]], dirkač prikoličar, predsednik krajevne skupnosti Skorno-Florjan (1950, [[Šoštanj]]) *[[Franc Dobrovnik]], dirkač prikoličar, mehanik, gostinc-podjetnik (1954, [[Šoštanj]] - 2022, [[Šoštanj]]) *[[Maks Dvornik]], športnik, športni delavec in igralec (1916, [[Šoštanj]] – 2008, [[Slovenj Gradec]]) *[[Milogoj Jarnovič]], športni delavec in pedagog (1903, [[Dramlje]] – 1981, [[Šoštanj]]) *[[Štefan Kac]], športnik in trener (1945, [[Šoštanj]]) *[[Zoran Kedačič]], odbojkarski trener (1984, [[Šoštanj]]) *[[Zoran Kompan]], športnik in trener (1955, [[Šoštanj]]) *[[Nejc Kortnik]], športnik in gasilec (1984, [[Slovenj Gradec]]) *[[Ivan Kotnik (alpinist)|Ivan Kotnik - Ivč]], alpinist, pedagog, metalurg in direktor (1951, [[Zavodnje]]) *[[Janko Lukner]], športni delavec in direktor (1953, [[Družmirje]]) *[[Rudi Mešič]], reprezentant športnega ribolova (1955, [[Celje]] – 1976, [[Šoštanj]]) *[[Vlado Mešič]], tekmovalec športnega ribolova in podjetnik (1961, [[Celje]] – 2009, [[Šoštanj]]) *[[Matic Nežmah]], športnik (1983, [[Slovenj Gradec]]) *[[Vinko Pejovnik]], planinski vodnik (1937, [[Omsk]], [[Rusija]]) *[[Jure Djordje Piano]], športni delavec in funkcionar (1934, [[Beograd]], [[Srbija]] – 2012, [[Topolšica]]) *[[Anton Preinfalk]], šahist (1911, [[Gradec]], [[Avstrija]] – 2011, [[Topolšica]]) *[[Iztok Puc]], športnik (1966, [[Slovenj Gradec]] – 2011, [[San Diego]], [[Združene države Amerike]]) *[[Franc Rogelšek - Franjo]], dirkač prikoličar (1947, [[Lokovica, Šoštanj]] – 2000, [[Šmartno ob Paki]]) *[[Ivan Sevčnikar]], smučarski učitelj in oskrbnik planinskih koč ([[Podkraj pri Velenju]] – [[Maribor]]) *[[Sebastjan Sovič]], športnik in trener (1976, [[Slovenj Gradec]]) *[[Tone Tratnik]], športnik in rokodelski obrtnik (1954, [[Nova Štifta]] – 2004, [[Topolšica]]) *[[Ivan Vajdl]], športnik in trener (1957, [[Šoštanj]]) *[[Franci Verko - Verč]], alpinist (1947, [[Topolšica]] – 2016, [[Topolšica]]) *[[Jože Založnik]], športni delavec (1931, [[Celje]] – 1997, [[Šmartno ob Paki]]) == Vojska == *[[Stane Dobovičnik|Stane Dobovičnik - Krt]], partizanski komandant (1914, [[Tržič, Italija]] – 1944, [[Topolšica]]) *[[Stane Jamnikar]], udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] in planinski vodnik (1927, [[Velenje]] – 2005, [[Topolšica]]) *[[Franc Knez (partizanski kurir)|Franc Knez]], partizanski kurir (1888 – 1944, [[Bele Vode]]) *[[Srečko Majer]], [[Rudolf Maister|Maistrov]] borec, pedagog in sadjar (1899, [[Maribor]] – 1969, [[Šoštanj]]) *[[Dušan Mayer]], kapitan in športnik (1900, [[Šoštanj]] – 1971, [[Šoštanj]]) *[[Jože Menhart]], [[Rudolf Maister|Maistrov]] borec in udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1899, [[Maribor]] – 1978, [[Topolšica]]) *[[Božo Mravljak|Božo Mravljak - Bombi]], udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1917, [[Šoštanj]] – 1942, [[Maribor]]) *[[Dušan Mravljak|Dušan Mravljak - Mrož]], udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] in narodni heroj (1914, [[Šoštanj]] – 1943, [[Osankarica na Pohorju]]) *[[Anton Novak]], partizanski kurir (1924 – 1944, [[Topolšica]]) *[[Miha Pintar|Miha Pintar - Toledo]], partizanski komandir in narodni heroj (1913, [[Celovec|Šentrupert pri Celovcu]], [[Avstrija]] – 1942, [[Lokovica, Šoštanj|Lokovica]]) *[[Ivan Pirečnik]], udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1941, [[Šoštanj]] – 1995, [[Šoštanj]]) *[[Ivan Rahten]], udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] in družbenopolitični delavec (1920, [[Škale]] – 2010, [[Topolšica]]) *[[Ivan Blaž Röck|Ivan Blaž Röck - Biba]] (ilegalno ime tudi Silvo), partizan in udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1914, [[Šoštanj]] – 1942, [[Maribor]]) *[[Jože Rogelšek - Zvone]], udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1908, [[Šoštanj]] – 1942, [[Šoštanj|Pesek - Rogla)]] *[[Ivan Samonigg]], avstrijski oficir slovenskega rodu in reorganizator avstrijskega vojaškega šolstva (1839, [[Šoštanj]] – 1915, [[Baden, Avstrija|Baden]], [[Avstrija]]) *[[Alojz Slavko Stropnik]], udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] in kmetovalec (1918, [[Družmirje]] – 2008, [[Topolšica]]) *[[Valentin Škrabanja|Valentin Škrabanja - Zdravko]], komandir (? – 1945, [[Zavodnje]]) *[[Janko Vrabič]], revolucionar in prvoborec (1903, [[Šoštanj]] – 1943, [[Prijepolje]], [[Srbija]]) == Zdravstvo == *[[Franc Blatnik]], veterinar, direktor in športnik (1951, [[Velenje]]) *[[Alojzij Fijavž]], zdravnik in direktor (1926, [[Ljubljana]] – 2003, [[Topolšica]]) *[[Adolf Hofer]], zobozdravnik (1943, [[Šmartno ob Paki]] – 2006, [[Topolšica]]) *[[Tomaž Hudoletnjak]], bolničar in humanitarni delavec (1921, [[Strmec Podravski]], [[Hrvaška]] – 1992, [[Velenje]]) *[[Janez Lempaurer]], zdravnik (18. stoletje) *[[Hans Lichtenegger]], zdravnik (pred 1875, [[Nemčija]] – 1929, [[Šoštanj]]) *[[Milan Matko]], veterinar (1958, [[Celje]]) *[[Stane Medič]], zdravnik (1898, [[Fram]] – 1966, [[Šoštanj]]) *[[Bogdan Menih]], zdravnik in družbenopolitični delavec (1938, [[Topolšica]] – 1999, [[Topolšica]]) *[[Ivana Plešnik]], družinska negovalka (1940, [[Spodnji Razbor]]) *[[Janez Poles]], zdravnik, publicist in direktor (1951, [[Slovenj Gradec]]) *[[Franc Polh|Franc Polh - Izak]] (ilegalno ime tudi Egon Kos), zdravnik in udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1915, [[Velenje]] – 1989, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Pučnik (zdravnik)|Ivan Pučnik]], zdravnik, pianist in skladatelj (1915, [[Trbovlje]] – 1991, [[Slovenj Gradec]]) *[[Seydlein]], zdravnik (14. stoletje) *[[Jurij Srebre]], zdravnik ([[Železna Kapla]], [[Avstrija]] – 1869, [[Maribor]]) *[[Jože Stropnik]], zdravnik (1923, [[Družmirje]] – 1982, [[Ljubljana]]) *[[Jovan Stupar]], zdravnik (1947, [[Mali Iđoš]], [[Srbija]] – 2020, [[Topolšica]]) *[[Milorad Štimac]], zobozdravnik in družbenopolitični delavec (1932, [[Tetovo]], [[Makedonija]] – 1998, [[Topolšica]]) *[[Ivan Urbanc]], zdravnik (1963, [[Šoštanj]]) *[[Mihael Valenzi pl.]], zdravnik (1728, [[Šoštanj]] – 1813, [[Brno]], [[Češka]]) *[[Ivan Zagožen]], veterinar (1942, [[Bočna]]) == Osebnosti od drugod == *[[Rudi Ahčan]], montanist in rudarski inženir (1918, [[Zagorje ob Savi]] – 2008, [[Ljubljana]]) *[[Leopold Andrée ml.]], elektrotehnik (1910, [[Ljubljana]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Viktor Avbelj]], politik (1914, [[Prevoje]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Srečko Brodar]], arheolog in geolog (1893, [[Ljubljana]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Dolničar|Ivan Dolničar - Janošik]], prvoborec, partizan, politični komisar, vojaški pedagog, general in politik (1921, [[Šujica]] – 2011, [[Ljubljana]]) *[[Fanči Gostiša]], slikarka (1913, [[Idrija]] – 1997, [[Ljubljana]]) *[[Matevž Hace]], pisatelj, partizan, gasilec in družbenopolitični delavec (1910, [[Podcerkev]] – 1979, [[Podcerkev]]) *[[Tomaž Hren]], rimskokatoliški duhovnik, ljubljanski škof in mecen (1560, [[Ljubljana]] – 1630, [[Gornji Grad]]) *[[Stane Ilc|Stane Ilc - Krištof]], sekretar komiteja KPS ( – 1944, Lokovica) *[[Jože Letonja|Jože Letonja - Kmet]], udeleženec [[Narodno osvobodilni boj|NOB]] (1914, [[Veliki Vrh]] – 1942, [[Ljubno ob Savinji]]) *[[Alexander Löhr]], nemški vojni zločinec, vojaški pilot in general (1885, [[Turnu-Severin]], [[Romunija]] – 1947, [[Beograd]], [[Srbija]]) *[[Bojan Paradiž]], meteorolog (1930, [[Kočevje]] – 2012, [[Ljubljana]]) *[[Zoran Rant]], strojnik in profesor (1904, [[Ljubljana]] – 1972, [[München]], [[Nemčija]]) *[[Franc Rozman - Stane]], vojaški poveljnik in generallajtnant (1912, [[Spodnje Pirniče]] – 1944, [[Lokve, Črnomelj|Lokve]]) *[[Jožef Staner]], kipar (1701, [[Irdning]], [[Avstrija]] – 18. stoletje) *[[Peter Stante|Peter Stante - Skala]], slovenski general, partizan in narodni heroj (1914, [[Celje]] – 1980, [[Črna pri Kamniku]]) *[[Janez Andrej Strauss]], slikar in pozlatar (1721, [[Slovenj Gradec]] – 1783, [[Slovenj Gradec]]) *[[Arpad Šalamon]], pedagog, umetnik in modelar (1930, [[Subotica]], [[Srbija]]) *[[Ante Trstenjak]], slikar in grafik (1894, [[Slamnjak]] – 1970, [[Maribor]]) *[[Ivan Vavher]], podobar in mizar (1803, [[Šmihel nad Mozirjem]] – 1867, [[Radegunda]]) *[[Karel Verstovšek]], politik in filolog (1871, [[Velenje]] – 1923, [[Maribor]]) *[[Stanislav Vovk]], novinar in fotograf (1945, [[Hrastovec, Velenje|Hrastovec]]) *[[Franc Ksaver Zajec]], kipar in podobar (1821, [[Sovodenj]] – 1888, [[Ljubljana]]) *[[Angelo Zoratti]], slikar, rezbar in pozlatar (1839, [[Videm]], [[Italija]] – 1913, [[Maribor]]) *[[Aristid Zornik]], slikar in pedagog (1913, [[Koper]] – 1985, [[Velenje]]) *[[Klavdij Ivan Zornik]], slikar (1910, [[Koper]] – 2009, [[Ljubljana]]) *[[Fran Zupan]], slikar (1887, [[Ljubljana]] – 1975, [[Ljubljana]]) == Viri in literatura == *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] *[http://www.celjskozasavski.si/ Spletni biografski leksikon celjskega območja in Zasavja] *[http://www.saleskibiografskileksikon.si/ Šaleški biografski leksikon] {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Šoštanj]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Šoštanj]] 34yj052p7f39griga970v1iq16rat9x 0 499180 6768123 6502109 2026-10-21T11:04:35Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6768123 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]], filologov in leksikografov.''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Jolanta Antas]] == B == * [[Jerzy Bartmiński]] (1939–2022) * [[Jan Niecisław Baudouin de Courtenay|Jan Ignacy Niecisław Baudouin de Courtenay]] * [[Agnieszka Będkowska-Kopczyk]] * [[Urszula Bijak]] * [[Maria Bobrownicka]] * [[Ireneusz Bobrowski]] * [[Jakub Bobrowski]] * [[Andrzej Bogusławski]] * [[Aleksander Brückner]] * [[Kazimierz Bulas]] * [[Monika Buława]] * [[Jan Bystroń]] == C == * [[Przemysław Chojnowski]] * [[Marek Roman Cybulski]] (kašubščina) * [[Eugeniusz Czaplejewicz]] *[[Jan Czekanowski]] *[[Barbara Czopek-Kopciuch]] == D == * ([[Zdzisław Darasz]]) * [[Ewa Dzięgiel]] == E == * [[Maciej Eder]] == G == * [[Andrzej Gawroński]] * [[Rafał Ludwik Górski]] * [[Barbara Grabka]] * [[Helena Grochola-Szczepanek]] * [[Maciej Grochowski]] == J == * [[Maja Jasińska]] == K == * [[Emil Kalużniacki]] (1845–1914) ([[Černovci]]) * [[Stanisław Karolak]] ( * [[Grzegorz Knapski]] * [[Władysław Kopaliński]] (1907–2007), prevajalec * [[Onufry Kopczyński]] * [[Alfred Korzybski]] * [[Anna Kostecka-Sadowa]] * [[Krystyna Kowalik]] * [[Urszula Kowalska]] * [[Mikołaj Kruszewski]] *[[Władysław Kryzia]] *[[Marian Kucała]] (1927–2014) *Andrzej Kucharski *[[Renata Kucharzyk]] *[[Halina Kurek]] *[[Jerzy Kuryłowicz]] == L == * [[Władysław Łaciak]] * [[Roman Laskowski]] (1936–2014) * [[Anna Ledzińska]] *[[Tadeusz Lehr-Spławiński]] *[[Maria Lemkowska]] *[[Tadeusz Lewaskiewicz]] *[[Samuel Bogumił Linde]] *[[Jan Łoś]] (1860–1928) *[[Władysław Lubaś]] (1932–2014) == M == *[[Agnieszka Maciąg-Fiedler]] *[[Jan Mączyński]] *[[Małgorzata Magda-Czekaj]] *[[Mieczysław Małecki]] *[[Halina Mierzejewska]] *[[Jan Miodek]] *[[Marzena Miśkiewicz]] *[[Kazimierz Morawski]] *[[Kazimierz Moszyński]] *[[Leszek Moszyński]] == N == * [[Kazimierz Nitsch]] *[[Maria Magdalena Nowakowska]] == O == * [[Bożena Ostromęcka-Frączak]] (1944) * [[Bogumił Ostrowski]] == P == * [[Włodzimierz Pianka]] (1937–2022) * [[Iwo Cyprian Pogonowski]] (1921–2016) *[[Kazimierz Polański]] (1929–2009) *Wanda Pomianowska (1919–2003) *[[Renata Przybylska]] *[[Jadwiga Puzynina]] (1928–2025) == R == * Janusz Rieger * [[Michał Rzepiela]] * [[Kazimierz Rymut]] (1935–2006) == S == * [[Anna Siewierska]] * [[Mirosław Skarżyński]] (1952–2019) * Jerzy Skowronek (1937–1996) * [[Katarzyna Skowronek]] * [[Joanna Sławińska]] *[[Stanisław Słoński]] *[[Edward Stankiewicz]] *[[Jan Stanisławski]] *[[Zdzisław Stieber]] *[[Janusz Strutyński]] *[[Antoni Józef Śmieszek]] == T == * [[Michel Thomas]] * ([[Bożena Tokarz]]) * [[Emil Tokarz]] * [[Zuzanna Topolińska]] (1931-) * [[Anna Tyrpa]] == U == * [[Stanisław Urbańczyk]] (1909-2001) == W == * [[Maria Wacławek]] * [[Jadwiga Waniakowa]] * [[Zdzisław Wąsik]] * [[Wiesław Widra]] *[[Anna Wierzbicka]] (1938-) (poljsko-avstralska) *[[Tomasz Wicherkiewicz]] *[[Kazimierz Wozniak]] *[[Maria Wtorkowska|Maria Zofia Wtorkowska]] == Z == * [[Ludwik Lazarus Zamenhof]] == Ž == * [[Piotr Żmigrodzki]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] *[[Slavistika in slovenistika na Poljskem]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Poljski jezikoslovci|*]] 7d8yexixjh1ylmnjntp8ogqxks11nvg 0 501958 6768008 6574057 2026-10-21T06:27:34Z Upwinxp 126544 v -> na Gornjem Seniku 6768008 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Oroslan | director = [[Matjaž Ivanišin]] | producer = Miha Černec<br>Jordi Niubó | screenplay = Matjaž Ivanišin<br>Nebojša Pop Tasić | based on = ''Pa ravno tako je bilo'' ([[Zdravko Duša]]) | music = Branko Rožman<br>Ivan Antić | cinematography = [[Gregor Božič]] | editing = Matic Drakulić | studio = Staragara | distributor = Demiurg | released = 2. oktober 2019 (Slovenija) | runtime = 72 minut | country = Slovenija<br>[[Češka]] | language = slovenščina | budget = 622.340 € }} '''''Oroslan''''' je [[Slovenija|slovenski]] celovečerni dramski film iz leta [[2019]]. Scenarij je nastal po kratki zgodbi ''Pa ravno tako je bilo'' [[Zdravko Duša|Zdravka Duše]], ki se dogaja v [[Tolmin|Tolminu]]. Naredila je močan vtis na režiserja [[Matjaž Ivanišin|Ivanišina]] ter ga začela spominjati na nekoga, ki ga je poznal.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=»Fajn človek je bil«|url=http://ekran.si/oroslan_2/|website=Revija Ekran|date=2020-01-26|accessdate=2021-06-26|language=sl-SI|first=Petra|last=Meterc|archive-date=2021-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210626224522/http://ekran.si/oroslan_2/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Oroslan|url=http://koridor-ku.si/filmtv/oroslan/|website=Koridor – križišča umetnosti|date=2021-03-27|accessdate=2021-06-26|language=sl-SI|last=Kokol|first=Neža}}</ref> V vlogah vaščanov razen Margit Gyecsek, Milivoja Mikija Roša in Dejana Spasića nastopajo naturščiki.<ref name=":2" /><ref name=":1" /><ref name=":3" /> Film je bil posnet s 16 mm kamero<ref>{{Navedi splet|title=Oroslan|url=https://www.rtvslo.si/kultura/recenzije/oroslan/501467|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-26|language=sl|date=6. oktober 2019|last=Valič|first=Denis}}</ref> na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]]. Po besedah Ivanišina Oroslanov svet ni socialni realizem, ampak je skrajno poetičen. Z izbiro filmskega traku sta Ivanišin in Božič hotela doseči občutek brezčasnosti.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Matjaž Ivanišin: "Porabje doživljam kot poetičen svet, zame to ni socialni realizem"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/matjaz-ivanisin-porabje-dozivljam-kot-poeticen-svet-zame-to-ni-socialni-realizem/501589|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-26|language=sl|date=8. oktober 2019}}</ref> === Zgodba === V drami, ki posnema slog etnografskih dokumentarcev, prebivalci maloštevilne in odročne [[Porabski Slovenci|porabske vasi]] pripovedujejo o pokojnem Oroslanu, neporočenem moškem, ki je delal v mesnici, trpel za [[Epilepsija|epilepsijo]] in rad posedel v [[Gostilna|gostilni]]. Pričevanja podkrepijo črnobele fotografije pokojnika in njegovega brata v mladih letih.<ref name=":1" /> Film je razdeljen na tri poglavja. Prvo prikaže razvoz hrane, drugo pa nem odziv skupnosti na Oroslanovo smrt. Neka gospa opazi njegovo nepobrano menažko s hrano, gre v gostilno po pomoč in do pokojnika, ki ga gledalec ne vidi, stopita dva mlajša gosta, nato pa še policisti in pogrebniki. Ko odnesejo njegovo truplo, njegova prijateljica Eva zapahne vrata.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Oroslan in etika dobro povedanega|url=http://ekran.si/oroslan_1/|website=Revija Ekran|date=2020-01-26|accessdate=2021-06-26|language=sl-SI|first=Ciril|last=Oberstar|archive-date=2021-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210626224522/http://ekran.si/oroslan_1/|url-status=dead}}</ref><ref name=":1" /> Ivanišina v filmu ponazarja Spasić v vlogi ljubljanskega kamermana, ki v vas pride z Oroslanovim bratom, ki se je odzval na novico o bratovi smrti.<ref name=":1" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Oroslan|url=https://www.filmcenter.cz/cs/filmy-tvurci/1112-oroslan|website=www.filmcenter.cz|accessdate=2021-06-26|language=cs}}</ref><ref name=":4" /> == Financiranje == Delovni naslov projekta je bil ''Zadušnica''. Ocenjen je na 622.340 evrov. Podprli so ga Slovenski filmski center (340.000 evrov),<ref name=":0">[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2018/04/18/Program_dela_2018.pdf Program dela za leto 2018]. SFC. pridobljeno 26. junija 2021</ref> Češki filmski sklad (800.000 kč oz. pribl. 30.963 evrov)<ref>{{Navedi splet|title=The Czech Film Fund to Support 10 Minority Coproductions|url=https://www.filmcenter.cz/en/news/1334-the-czech-film-fund-to-support-10-minority-coproductions|website=www.filmcenter.cz|accessdate=2021-06-26|date=5. oktober 2017|language=en}}</ref> in [[mestna občina Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title=Oroslan|url=http://www.staragara.com/si/filmska/?v=oroslan|website=www.staragara.com|accessdate=2021-06-26|archive-date=2021-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210626223019/http://www.staragara.com/si/filmska/?v=oroslan|url-status=dead}}</ref> Tehnične usluge je nudil [[Viba film]] (144.950 evrov).<ref name=":0" /> Producenta sta bila Miha Černec (Staragara) in Jordi Niubó (I/O post). == Odziv kritikov in gledalcev == === Kritiki === * Ciril Oberstar je pohvalil kvalitetno pripoved natuščikov, ki daje vtis žive vaške skupnosti.<ref name=":2" /> * Igorju Harbu je bilo všeč, da se film neprijetnih tem loti brez zamorjenosti, pomilovanja in neprimernega humorja (ocena: 4).<ref>{{Navedi splet|title=Filmska ocena: Oroslan|url=http://gledalbom.com/film/filmska-ocena-oroslan/|website=Gledal_a bom|date=2019-10-02|accessdate=2021-06-26|last=Harb|first=Igor}}</ref> * Vid Šteh je napisal, da je film dolgočasen, pretenciozen, neganljiv, obsojen na pozabo ter poln nepotrebnih prizorov in izpovedi (ocena: 4 od 10).<ref>{{Navedi splet|title=Oroslan (2020)|url=https://vidsteh84.wordpress.com/2020/12/23/oroslan-2020/|website=RAZGLEDANO|date=2020-12-23|accessdate=2021-06-26|last=Šteh|first=Vid}}</ref> === Obisk v kinu === Film si je ogledal 601 gledalec.<ref>[https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2020/11/09/Statistika_2019.pdf Statistični podatki za leto 2019]. SFC. pridobljeno 26. junija 2021</ref> == Zasedba == * [[Milivoj Miki Roš]]: Dušan Zrim,<ref name=":5" /> Oroslanov brat * Dejan Spasić: snemalec * Gregor Prah * Ana Duša * Lara Vouk * Margit Gyecsek == Ekipa == * fotografija: [[Gregor Božič]] * glasba: Branko Rožman in Ivan Antić * montaža: Matic Drakulić * zvok: [[Julij Zornik]] == Nagrade == * 2021: [[nagrada Prešernovega sklada]] za celovečerni film: Matjaž Ivanišin * 2020: [[Nagrada Franceta Štiglica|Štigličev pogled za režijo]]: Matjaž Ivanišin ([[Društvo slovenskih režiserjev]]) * Glazerjeva listina: Matjaž Ivanišin (mestna občina Maribor) === [[Festival slovenskega filma 2019]] === * vesna za stransko vlogo: Milivoj Roš === Nominacije === * iris za fotografijo (Združenje filmskih snemalcev Slovenije) == Izdaje na nosilcih == * Oroslan. video DVD. [Črni Vrh nad Idrijo] : Demiurg, 2020 == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.staragara.com/si/filmska/?v=oroslan Podatki o filmu na straneh producenta Staragara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210626223019/http://www.staragara.com/si/filmska/?v=oroslan |date=2021-06-26 }} * {{BSF|id=oroslan/}} * {{IMDb-naslov|id=10852876}} [[Kategorija:Filmi leta 2019]] [[Kategorija:Slovenski dramski filmi]] p4qublspqcxme8c8yauzcr8aybtwfmy 0 507652 6767789 6761571 2026-10-20T14:18:29Z TadejM 738 +zp: ime tedna 6767789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Rahela Durič|birth_date=|occupation=|website=}} '''Rahela Durič''' (-Barić), [[Slovenci|slovenska]] [[zborovodkinja]], * [[1988]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Trenutno vodi [[Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani|APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani]] in Chor der Musikpädagogik (zbor študentov glasbene pedagogike [[Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec|Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu]]).<ref>{{Navedi splet|title=Dirigentka|url=https://apz-tt.si/zasedba/dirigent/|website=Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani|accessdate=2021-11-02|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MePZ Obala - MUSIKPÄDAGOGIK CHOR|url=http://zborobala.net/page/index.php/sl/nastopajoci/nastopajoci-2|website=zborobala.net|accessdate=2021-11-02|archive-date=2021-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211102145147/http://zborobala.net/page/index.php/sl/nastopajoci/nastopajoci-2|url-status=dead}}</ref> == Šolanje == Osnovno in srednjo glasbeno šolo je obiskovala v Mariboru. Svojo glasbeno pot je začela kot violinistka in jo po maturi (2007) nadaljevala v Gradcu, kjer je študirala zborovsko dirigiranje pri prof. Johannesu Prinzu in orkestrsko dirigiranje pri prof. Wolfgangu Dörnerju. Iz orkestrskega dirigiranja je diplomirala leta 2011, dve leti kasneje pa z odliko zaključila še magistrski študij zborovskega dirigiranja. Od oktobra 2016 dela kot pomožna profesorica za zborovsko dirigiranje na Univerzi za glasbo v Gradcu (Avstrija), v razredu prof. Johannesa Prinza. Prav tako je aktivna kot referentka na seminarjih za izobraževanje zborovodij in učiteljev po vsej Avstriji, pa tudi v Sloveniji in Italiji.<ref>{{Navedi splet|title=Rahela Duric {{!}} Chorleiterin {{!}} Biografie|url=https://www.raheladuric.com/bio|website=mysite|accessdate=2021-11-02|language=en}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Coming up/Events Rahela Duric Choreiterin|url=https://www.raheladuric.com/coming-up|website=mysite|accessdate=2021-11-02|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20211102145154/https://www.raheladuric.com/coming-up|archive-date=2021-11-02|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Avstrijec ni hotel peti z njo, ker je Slovenka|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/avstrijec-ni-hotel-peti-z-njo-ker-je-slovenka/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-11-02|language=sl-si}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Štajerka, ki dirigira v Gradcu: »Pri petju ne zvenijo le glasilke, ampak človek kot celota«|url=https://ptujinfo.com/novica/kultura/stajerka-ki-dirigira-v-gradcu-pri-petju-ne-zvenijo-le-glasilke-ampak-clovek-kot|website=Ptujinfo.com|accessdate=2021-11-02|language=sl}}</ref> == Zbori == Med leti 2014 in 2019 je aktivno sodelovala pri projektu SUPERAR, ki je namenjen otrokom iz socialno šibkejših družin, predvsem v osnovnih šolah z visokim deležem migrantov. Leta 2016 je pomagala ustanoviti projekt meet4music, ki je poskus integracije pribežnikov in ljudi s posebnimi potrebami preko glasbe. V tem okviru je do junija 2018 vodila mesečna srečanja open singing na Univerzi za glasbo v Gradcu.<ref name=":0" /> == Dosežki in nagrade == Leta 2015 je na mednarodnem tekmovanju za mlade dirigente v Torinu prejela nagrado za obetavno mlado dirigentko in štipendijo sklada Noel Minet.<ref>{{Navedi splet|title=Rahela Duric, Chorleitung|url=https://oe1.orf.at/artikel/429392/Rahela-Duric-Chorleitung|website=oe1.orf.at|accessdate=2021-11-02|language=de|last=oe1.orf.at}}</ref> Januarja 2016 je bila izbrana za talent meseca na radiu Ö1. Prejela je tudi štipendijo mesta Gradec za nadarjene študente. Marca 2019 je na mednarodnem tekmovanju za zborovske dirigente Aegis Carminis v Kopru osvojila absolutno 1. nagrado in nagrado občinstva.<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodno tekmovanje zborovskih dirigentov|url=https://www.aegiscarminis.si/sl/arhiv/aegis-carminis-2019/rezultati/mednarodno-tekmovanje-zborovskih-dirigentov|website=Aegis carminis|accessdate=2021-11-02|archive-date=2021-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211102145147/https://www.aegiscarminis.si/sl/arhiv/aegis-carminis-2019/rezultati/mednarodno-tekmovanje-zborovskih-dirigentov|url-status=dead}}</ref> Septembra 2025 je na mednarodnem zborovskem tekmovanju Baltskega morja osvojila nagrado za najboljšega dirigenta.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Latviji slavil APZ Tone Tomšič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/na-mednarodnem-zborovskem-tekmovanju-v-latviji-slavil-apz-tone-tomsic/758300|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=A.|last=P}}</ref> Z APZ Tone Tomšič je leta 2024 osvojila prvo mesto na državnem zborovskem tekmovanju [[Naša pesem]].<ref>{{Navedi splet|title=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|url=https://www.jskd.si/glasba/zborovska/prireditve_zborovska/nasa_pesem/maribor_24/uvod_nasa_pesem_24.htm|website=www.jskd.si|accessdate=2025-07-30}}</ref> Leta 2025 je z istim zborom osvojila absolutno 1. mesto na mednarodnem zborovskem tekmovanju Baltskega morja.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175254635 Rahela Durič: Zbor je vedno našel pot povezovanja]. Ime tedna (5. oktober 2026). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] {{DEFAULTSORT:Durič_Rahela}} cla1h9v25hal52uvawhq4xwfh12fs7g 0 520211 6768086 6441374 2026-10-21T10:02:15Z ~2026-56268-80 267681 Dodatek novosti glede osebe - nove nominacije in nagrade 6768086 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Anja Urška Belehar''', [[Slovenci|slovenska]] [[prevajalec|prevajalka]] in [[pesnik|pesnica]], * [[1986]], [[Celje]]. == Delo == Anjuša Belehar je odraščala v Celju. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze iz Ljubljane]] je leta 2016 diplomirala iz češčine in ruščine. Živi in dela v [[Praga|Pragi]]. Prevaja predvsem sodobno češko literaturo. Med drugim je prevedla romane Michala Ajvaza, Kateřine Tučkove, Jiříja Hájíčka, Biance Bellove, Petre Soukupove, Michala Viewegha in Pavle Horákove ter revijalno izbore pesniških del Petra Borkovca, Ewalda Murrerja, Pavla Zajíčka, Zbyňka Hejde idr. Skupaj z [[Drago Bajt|D. Bajtom]] in [[Sara Špelec|S. Špelec]] je soprevedla zbirko kratkih zgodb [[Viktor Jerofejev|Viktorja Jerofejeva]] iz ruščine. Ukvarja se tudi z literarnimi prevodi iz slovenščine v češčino ([[Vitomil Zupan]]). Za svoje delo prejela študentsko nagrado Katedre za zahodnoslovansko filologijo in bila nominirana za [[Lirikonov zlát|Lirikonov zlat]] za najboljši prevod iz poezije (2008). Leta 2025 je prejela Lirikonov zlat za najboljši prevod poezije (Kamil Bouška, Ewald Murrer). Istega leta je bila za prevod dela Pot na jug (Michal Ajvaz) nominirana za Sovretovo nagrado.<ref>{{Navedi splet |last=G. |first=P. |date=10.6.2025 |title=Kdo so nominiranci za nagrade in lavreati 24. Lirikonfesta Velenje? |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-so-nominiranci-za-nagrade-in-lavreati-24-lirikonfesta-velenje/748518 |access-date=2026-10-21 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Leta 2026 je izdala roman v prostem verzu Downtown down (Litera, 2026), v katerem se ukvarja z vprašanji ženske osamljenosti, pripadnosti, ljubezni do krajev in krhkosti jezika.<ref>{{Navedi splet |date=2025-09-12 |title=Nominacije za Sovretovo nagrado 2025 - Društvo slovenskih književnih prevajalcev |url=https://www.dskp-drustvo.si/znane-nominacije-za-sovretovo-nagrado-2025/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}</ref> == Viri == * O prevajalki. v: Pavla Horáková: Teorija čudnosti. Ljubljana: Sanje, 2021 == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Belehar, Anjuša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Belehar, Anjuša]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Belehar, Anjuša]] 3xigklpi7izeu61qgmjlzjxdu1cjlk9 6768087 6768086 2026-10-21T10:04:03Z ~2026-56268-80 267681 link 6768087 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Anja Urška Belehar''', [[Slovenci|slovenska]] [[prevajalec|prevajalka]] in [[pesnik|pesnica]], * [[1986]], [[Celje]]. == Delo == Anjuša Belehar je odraščala v Celju. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze iz Ljubljane]] je leta 2016 diplomirala iz češčine in ruščine. Živi in dela v [[Praga|Pragi]]. Prevaja predvsem sodobno češko literaturo. Med drugim je prevedla romane Michala Ajvaza, Kateřine Tučkove, Jiříja Hájíčka, Biance Bellove, Petre Soukupove, Michala Viewegha in Pavle Horákove ter revijalno izbore pesniških del Petra Borkovca, Ewalda Murrerja, Pavla Zajíčka, Zbyňka Hejde idr. Skupaj z [[Drago Bajt|D. Bajtom]] in [[Sara Špelec|S. Špelec]] je soprevedla zbirko kratkih zgodb [[Viktor Jerofejev|Viktorja Jerofejeva]] iz ruščine. Ukvarja se tudi z literarnimi prevodi iz slovenščine v češčino ([[Vitomil Zupan]]). Za svoje delo prejela študentsko nagrado Katedre za zahodnoslovansko filologijo in bila nominirana za [[Lirikonov zlát|Lirikonov zlat]] za najboljši prevod iz poezije (2008). Leta 2025 je prejela Lirikonov zlat za najboljši prevod poezije (Kamil Bouška, Ewald Murrer). Istega leta je bila za prevod dela Pot na jug (Michal Ajvaz) nominirana za Sovretovo nagrado.<ref>{{Navedi splet |last=G. |first=P. |date=10.6.2025 |title=Kdo so nominiranci za nagrade in lavreati 24. Lirikonfesta Velenje? |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kdo-so-nominiranci-za-nagrade-in-lavreati-24-lirikonfesta-velenje/748518 |access-date=2026-10-21 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Leta 2026 je izdala roman v prostem verzu Downtown down<ref>{{Navedi splet |title=Downtown down |url=https://emka.si/products/downtown-down |access-date=2026-10-21 |website=EMKA |language=sl-SI}}</ref> (Litera, 2026), v katerem se ukvarja z vprašanji ženske osamljenosti, pripadnosti, ljubezni do krajev in krhkosti jezika.<ref>{{Navedi splet |date=2025-09-12 |title=Nominacije za Sovretovo nagrado 2025 - Društvo slovenskih književnih prevajalcev |url=https://www.dskp-drustvo.si/znane-nominacije-za-sovretovo-nagrado-2025/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}</ref> == Viri == * O prevajalki. v: Pavla Horáková: Teorija čudnosti. Ljubljana: Sanje, 2021 == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Belehar, Anjuša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Belehar, Anjuša]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Belehar, Anjuša]] 7w7qq5k97ehb6j1raqqqsu1r395m56b 0 526217 6767735 6732984 2026-10-20T12:07:47Z ~2026-45085-22 264465 /* Gradbeništvo in industrija */ 6767735 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]]''' zajema osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. *[[Štefan Podričnik]] (1922, [[Mežica]] – 1988, [[Maribor]]), direktor Impola, poslanec skupščine SRS *[[Laura Lešnik]] (2. januar 1920, [[Trst]] – 19. december 1996, [[Slovenska Bistrica]]), finančna uradnica, prva slovenjebistriška profesionalna knjižničarka *[[Frančiška Ludvik]] (10. oktober 1874, [[Bač]] – 14. oktober 1944, [[Srijemske Laze]]), posestnica, gostilničarka *[[Ivan Ludvik]] (11. julij 1870, [[Bač]] – 14. oktober 1944, [[Srijemske Laze]]), solastnik gostilne *[[Jožica Ludvik]] (1905, [[Bač]] – 18. november 1944, [[Auschwitz]]), uradnica *[[Viktor Maček]] (1. november 1942, [[Slovenska Bistrica]] – 13. januar 1988, [[Maribor]]), ekonomist, inženir, direktor Impola *[[Minka Namestnik]] – Sonja (26. avgust 1926, [[Ruše]] – 8. januar 1943, Trije žeblji na [[Lukanja|Osankarici]]), trgovka, borka Pohorskega bataljona *[[Peter Novak]] (20. december 1854, [[Podbrdo]] – 26. september 1922, [[Slovenska Bistrica]]), gostilnec, deželni poslanec, narodni buditelj, čitalničar *[[Oskar Lang]] (15. maj 1934, [[Slovenska Bistrica]] – 3. februar 2022, [[Slovenska Bistrica]]), elektrotehnik, planinec, alpinist *[[Jakob Potočnik]] (1865, [[Ravne]] – 1945 (predvidoma) [[Slovenska Bistrica]]), orožniški narednik, župan Pragerskega *[[Jurij Schaumberg]] (15.−16. stoletje), posestnik Slovenske Bistrice in tamkajšnjega gradu *[[Hinko Sernc]] (21. marec 1926, Sv. [[Areh]] na Pohorju – 3. februar 2018, [[Šmartno na Pohorju]]), gostilnec, glasbenik, član PGD *[[Engelbert Sicherl]] (1874, ? – 1937, ?), posestnik, trgovec, društveni delavec, župan Spodnje Polskave *[[Franc Steinklauber]] (1859 – 5. april 1921, [[Pragersko]]), tovarnar, ustanovitelj opekarne na Pragerskem *[[Vincenc Sternberger]] (5. februar 1827 – 29. maj 1912, [[Zgornja Bistrica]]), tovarnar, vzpostavil je prve zametke tovarne Impol *[[Albert Stieger]] (3. oktober 1847, [[Slovenska Bistrica]] – 24. december 1933, [[Slovenska Bistrica]]), tovarnar, župan, častni občan, ustanovitelj predhodnice sedanje tovarne olja Gea *[[Ida Stieger]] (22. september 1884, [[Slovenska Bistrica]] – 9. maj 1945, [[Slovenska Bistrica]]), trgovka, tovarnarka, lastnica predhodnice sedanje tovarne olja Gea *[[Franc Kokoschineg]] (15. februar 1809, [[Vitanje]] – 17. januar 1880), predstojnik okraja v Slovenski Bistrici *[[Matija Kotnik]] (1862 – 29. november 1939, [[Spodnja Polskava]]), posestnik, župan občine Spodnja Polskava *[[Ivan Kos]] (24. avgust 1880, [[Kostanjevec]] – 28. april 1968, [[Slovenska Bistrica]]), trgovec, gostilničar, župan Slovenske Bistrice, posojilničar *[[Franjo Jagodič]] (20. julij 1902, [[Zgornja Polskava]] – 25. marec 1990, [[Mekinje]]), elektrotehnik, inženir, publicist *[[Josipina Krulc]] (7. marec 1879, [[Videž]] – 6. april 1969, [[Slovenska Bistrica]]), gostilničarka, hotelirka, posestnica *[[Jože Ingolič]] (2. marec 1921, [[Spodnja Polskava]] – 1. oktober 2011, [[Mengeš]]), ekonomist, veleposlanik, politik *[[Marko Drnovšek]] (16. junij 1925, [[Slovenska Bistrica]] – 22. april 2003, [[Maribor]]), gospodarstvenik *[[Rado Gospodarič]] (14. januar 1933, [[Pragersko]] – 12. februar 1988, [[Ljubljana]]), geolog in speleolog *[[Jože Ajd]] (16. februar 1920, [[Slovenska Bistrica]] – ? [[Nemčija]]), gozdni delavec *[[Rudolf Bader]] (? – po koncu 2. svetovne vojne), trgovec *[[Karmelo Budihna]] (21. januar 1916, [[Ustje, Ajdovščina]] – 10. januar 1991,[[Ljubljana]]), gozdar, upravitelj gozdne uprave Slovenska Bistrica *[[Vladimir Dušej]] (25. september 1946, [[Tinjska Gora]] – 21. avgust 1996, [[Maribor]]), trgovec, inšpektor, samostojni podjetnik, predsednik SZDL, športni pilot, ustanovitelj prve privatne pilotske šole v Sloveniji *[[Herta Haas]] (29. marec 1914, [[Slovenska Bistrica]] – 5. marec 2010, [[Beograd]]), ekonomistka, druga Titova žena *[[Josip Hojnik]] (19. marec 1845, [[Bukovec]] – 19. oktober 1915, [[Zgornja Polskava]]), veleposestnik, župan Zgornje Polskave, načelnik podružnice CMD *[[Jožef Hrastnik]] (21. februar 1806, [[Spodnja Polskava]] – 20. marec 1870, [[Spodnja Polskava]]), posestnik, prvi župan občine Spodnja Polskava *[[Karel Hrastnik]] (11. november 1845, [[Spodnja Polskava]] – 20. marec 1870, [[Spodnja Polskava]]), posestnik, župan občine Spodnja Polskava *[[Marija Godec]] (30. december 1928, [[Sele pri Polskavi]] – 20. oktober 2012, [[Zgornja Polskava]]), direktorica banke, družbena in kulturna delavka *[[Alfonz Šarh]] (25. avgust 1893, [[Zgornja Bistrica]] – 8. januar 1943, Trije žeblji na [[Lukanja|Osankarici]]), kmet, udeleženec 1. svetovne vojne, Maistrov borec, borec Pohorskega bataljona, narodni heroj *[[Rado Šturm]] 26. julij 1893, [[Zgornja Bistrica]] – 8. februar 1960, [[Ljubljana]]), agronom, publicist, Maistrov borec *[[Ivan Tomažič]] (31. januar 1919, [[Zgornja Bistrica]] – 5. oktober 1982, [[Ptuj]]), gospodarstvenik, direktor Perutnine Ptuj *[[Alojz Vezjak]] (6. oktober 1926, [[Poljčane]] – 2. avgust 2012, [[Poljčane]]), ustanovitelj Emi-ja, župan občine Slovenska Bistrica, lokalni aktivist *[[Martin Žnideršič]] (21. januar 1934, [[Slovenska Bistrica]] – 5. februar 2020, [[Ljubljana]]), ekonomist, založnik, knjigotržec, novinar, zbiratelj ==Gradbeništvo in industrija== *[[Joseph Hueber]] (1715, [[Dunaj]] – 26. september 1787, [[Gradec]]), baročni gradbenik, prenavljal je bistriški grad *[[Gvidon Pongratz]] (4. januar 1822, [[Slovenska Bistrica]] – 31. december 1889, [[Zagreb]]), gradbenik in industrialec *[[Anton Pešak]] (12. junij 1932, [[Vrhole pri Slovenskih Konjicah]] – 14. December 2013 [[Maribor]]), gradbenik in industrialec *[[Marko Cvahte]] (14. marec 1942, [[Zgornja Ložnica]] – 5. julij 2014, [[Slovenska Bistrica]]), gradbenik, inženir, amaterski igralec *[[Jožef Hofer]] (1696, [[Maribor]] – 2. februar 1762, [[Maribor]]), arhitekt *[[Slavko Jelinek]] (31. avgust 1925, [[Spodnja Polskava]] – 27. februar 2014, [[Zagreb]]), arhitekt *[[Igor Kraševac]] (25. marec 1959, [[Maribor]] – 28. september 2020, [[Maribor]]), arhitekt, urbanist, lionist, direktor Ibisa Slovenska Bistrica *[[Branko Kraševec]] (31. marec 1927, [[Koprivnica]] – 16. junij 2016, [[Radenci]]), arhitekt, industrijski oblikovalec *[[Ivan Kladnik]] (23. junij 1912, [[Spodnja Ložnica]] – 24. november 1947, [[Ljubljana]]), gladbeni tehnik *[[Franjo Kikec]] (8. september 1923 , [[Ljutomer]] – 12. januar 2012, [[Maribor]]), inženir, predsednik GZS, tehnični direktor Impola, direktor SOZD Unial *[[Maksimilijan Ozimič|Maksimilijan (Maks) Ozimič]] (12. junij 1927, [[Slovenska Bistrica]] – 21. junij 2021, [[Slovenska Bistrica]]), strojni tehnik, poznavalec polpretekle zgodovine mesta Slovenska Bistrica *[[Hans Pascher]] (19. junij 1858, [[Tamsweg]] – po 1945, [[Maribor]]), arhitekt *[[Peter Anton Pigrato]] (aktiven med letoma 1558 in 1593), arhitekt, gradbenik *[[Edvard Lepoša]] (4. oktober 1921, [[Maribor]] – 2. maj 2016, [[Maribor]]), inženir, gospodarstvenik, tehnični direktor Impola *[[Miroslav Gregorič]] (5. februar 1930, [[Krško]] – 1. oktober 2018, [[Slovenska Bistrica]]), metalurg, kulturni delavec *[[Milan Veber]] (17. december 1938, [[Maribor]] – 18. julij 1998, [[Slovenska Bistrica]]), inženir, direktor in tehnični direktor Impola, lokalni aktivist *[[Jakob Versolatti]] (13. junij 1848, [[Šlovrenc ob Soči]] – 27. marec 1932, [[Slovenska Bistrica]]), gradbenik, cesarski svetnik, častni občan Slovenske Bistrice ==Kmetijstvo== *[[Doroteja Ozimič]] (1. februar 1928, [[Slovenska Bistrica]] – 5. oktober 2009, [[Slovenska Bistrica]]), inženirka kmetijstva, učiteljica, politična zapornica *[[Stanko Čurin]] (6. november 1929, [[Vodranci]] – 6. julij 2017, [[Ptuj]]), vinogradnik, vinar ''(opravljal je poklicno vojaško službo v Slovenski Bistrici)'' *[[Ivan Arbeiter]] (16. april 1926, [[Ličenca]] – 9. oktober 1977, [[Maribor]]), enolog, direktor *[[Matija Batier]] (5. februar 1880, [[Spodnja Gorica|Gorica]] pri Pragerskem – december 1945), kmet, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe *[[Anton Brauče]] (8. junij 1890, [[Ritoznoj]] – 8. januar 1963, [[Ritoznoj]]), organizator viničarskega gibanja na slovenjebistriškem *[[Anton Frelih]] (23. december 1909, [[Podbrdo]] pri Škofji Loki – 21. julij 1985, [[Maribor]]), kmet, prevoznik − furman, prvi župan Slovenske Bistrice po 2. svetovni vojni *[[Vinko Gornjak]] (17. januar 1899, [[Smolnik]] – 31. maj 1993, [[Slovenska Bistrica]]), agronom, sadjar, banski svetnik *[[Anton Hrastnik]] (6. maj 1892, [[Zgornja Polskava]] – 10 april 1971, [[Zgornja Polskava]]), kmet, strojar, usnjar *[[Ivan Korošec]] (november 1895, [[Spodnja Nova vas]] – 20. julij 1969, [[Zgornja Polskava]]), kmet, društveni in kulturni delavec, župan Zgornje Polskave *[[Viktor Kodelič]] (1889, [[Pokoše]] – april 1959 [[Črešnjevec]]), kmet, župan Črešnjevca in Pragerskega *[[Franjo Ledinek]] (28. marec 1931, [[Skomarje]] – 8. januar 2011, [[Maribor]]), agronom, direktor, politik, poslanec, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica *[[Albin Orthaber]] (26. oktober 1910, [[Spodnja Polskava]] – 14. oktober 1972, [[Ljubljana]]), agronom, publicist *[[Marija Stegne]] (10. oktober 1925, [[Urh]] – 20. oktober 2012, [[Tinjska Gora]]), kmetica, ljudska pevka, društvena delavka ==Obrtništvo== *[[Jože Alt]] (19. december 1922, [[Maribor]] – 28. april 1942, [[Maribor]]), livar *[[Anton Arzenšek]] (1883, [[Slovenska Bistrica]] – 1963, [[Gradec]]), kovač, župan Slovenske Bistrice *[[Aslan Bečirović]] (29. november 1912, [[Dobri Dol, Vrapčište]] – 27. april 1994, [[Slivniško Pohorje]]), slaščičar, podpornik športa v občini *[[Karel Ingolič]] (11. avgust 1925, [[Spodnja Polskava]] – 9. december 2015, [[Slovenska Bistrica]]), mizar, lovec, kinolog, lokalni aktivist, direktor *[[Alojz Jedlovčnik]] (30. april 1901, [[Koroška]] – 11. maj 1983, [[Slovenska Bistrica]]), čevljar, čebelar *Jože Kozelj (16. februar 1921, [[Leskovec]] – 20. april 2009, [[Slovenska Bistrica]]), zadnji poklicni [[Lončarstvo|lončar]] v Slovenski Bistrici, pečar *[[Janez Kapun]] (12. januar 1910, [[Slovenske Konjice]] – 26. februar 2009, [[Slovenska Bistrica]]), mojster soboslikarske in pleskarske obrti *[[Maksimilijan Kandolini]] (3. avgust 1852, [[Slovenska Bistrica]] – 5. februar 1916, [[Ljubljana]]), čevljar, železniški delavec, narodni buditelj *[[Ivan Kancler]] (11. junij 1922, [[Spodnja Polskava]] – 5. november 1942, [[Občina Zreče]]), ključavničar, borec Pohorskega bataljona *[[Anton Kancler]] (30. maj 1919, [[Spodnja Polskava]] – 8. januar 1943, Trije žeblji na [[Lukanja|Osankarici]]), kovač, borec Pohorskega bataljona *[[Ivan Ojcinger]] (16. december 1882, [[Slovenska Bistrica]] – 30. junij 1964, [[Slovenska Bistrica]]), krojaški mojster, skrbnik otrok *[[Anton Opravš]] (9. junij 1873 – 18. oktober 1935, [[Zgornja Polskava]]), pekovski mojster, lastnik pekarne, lastnik gostilne *[[Franc Padežnik]] (5. oktober 1922, [[Bukovec]] – 29. maj 2001, [[Zgornja Polskava]]), mizar, računovodja, kulturni delavec *[[Josip Pelko]] (18. marec 1881, [[Kostrivnica]] – 1962, [[Slovenska Bistrica]]), urar, fotograf *[[Ivan Pivec]] (2. februar 1919, [[Sele pri Polskavi]] – februar 1991), oljar *[[Vinko Polanec]] (22. januar 1926, [[Slovenska Bistrica]] – 4. marec 2004, [[Maribor]]), kovač *[[Jožef Anton Quadrio]] (med 1675 in 1680, [[Benetke]] – 1730), štukater *[[Bruno Rajtmajer]] (27. avgust 1912, [[Stari Log]] – 11. maj 1945, [[Borovlje]]), ključavničar, železničar *[[Jožko Sagadin]] (2. marec 1883, [[Spodnja Polskava]] – 12. april 1945, Sredce pri [[Mostečno|Mostečnem]]), mizar, narodni buditelj *[[Franc Sernec]] (1860, [[Slovenska Bistrica]] – ?), mizar, politik *[[France Skobl]] (7. april 1877, [[Spodnja Polskava]] – 10. julij 1964, [[Stopno]]), čevljar, stenograf, politik, publicist *[[Gvido Smolar]] (1. september 1909, [[Troblje]] – 28. julij 1996, [[Slovenska Bistrica]]), lesni manipulant, tovarnar, direktor Emmi-ja, društveni delavec *[[Mihael Spindler]] (28. oktober 1941, [[Kuršinci]] – 13. december 2019, [[Maribor]]), metalurg, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, direktor Emmi-ja *[[Herbert Stremšek]] (19. februar 1923, [[Pragersko]] – 1. avgust 1947, [[Ljubljana]]), strugar, sodelavec [[Gestapo|gestapa]] *[[Jurij Ačko]] (26. marec 1878, [[Visole]] – 14. februar 1947, [[Slovenska Bistrica]]), slikopleskar, slikarski mojster == Znanost == *[[Rado Gospodarič]] (14. januar 1933, [[Pragersko]] – 12. februar 1988, [[Ljubljana]]), geolog, krasolog, publicist *[[Roman Dorn]] (10. maj 1952, [[Slovenska Bistrica]] – 23. junij 2023, Slovenska Bistrica), slovenski računalnikar, učitelj *[[Max Vogrin]] (20. september 1899, [[Črešnjevec]] – 11. junij 1985, [[Gradec]]), geodet, vojak častnik *[[Maruša Bradač]] (9. januar 1978, [[Maribor]]), astrofizičarka ''(odraščala je v Slovenski Bistrici, kjer je 1984–92 obiskovala osnovno šolo)'' *[[Zora Cvahte]] (14. marec 1936, [[Slovenska Bistrica]] – 20. januar 2019, [[Maribor]]), defektologinja, folkloristka, amaterska igralka *[[Slavko Kovačič]] (23. februar 1919, [[Makole]] – 30. november 202,0 [[Slovenska Bistrica]]), biolog, kulturni delavec, tabornik, planinec, urednik časopisa Metalurg *[[Milan Kac]] (25. oktober 1924, [[Lendava]] – 21. december 2010, [[Maribor]]), matematik *[[Vida Pohar]] (9. julij 1934, [[Beograd]] – 2022), geologinja *[[Gabriela Zemljič]] (9. marec 1919, [[Maribor]] – 17. februar 2014, [[Maribor]]), prva slovenjebistriška farmacevtka, direktorica tukajšnje lekarne ==Zdravstvo== *[[Josef von Wurzian]] (9. marec 1806, [[Slovenska Bistrica]] – 27. maj 1858 [[Dunaj]]), osebni zdravnik avstrijskega feldmaršala [[Josef Wenzel Radetzky von Radetz|Josefa Grafa Radetzkega]] *[[Zora Janžekovič]] (30. september 1918, [[Slovenska Bistrica]] – 17. marec 2015 [[Radenci]]), zdravnica, specialistka plastične kirurgije '' (razvila je nov postopek zdravljenja globokih opeklin)'' *[[Karel Erdlen]] (1. junij 1923, [[Trbovlje]] – 12. februar 1999, [[Slivniško Pohorje]]), veterinar ''(služboval je v Slovenski Bistrici)'' *[[Ivo Antolič]] (14. april 1919, [[Ljutomer]] – 13. julij 2001, [[Ljubljana]]), zobozdravnik, ortodont ''(dve leti je deloval v Slovenski Bistrici)'' *[[Paul Adami]] (18. januar 1736, [[Slovaška]] – 11. november 1814, [[Dunaj]]), zdravnik, veterinar ''(V decembru 1779 in 1780 je opravil obsežen in zahteven poskus zaščitnega cepljenja proti omenjeni bolezni na živih živalih v Slovenski Bistrici in bližnji okolici)'' *[[Jernej Černe]] (1903, [[Šmartno v Rožni dolini]] – 1982, [[Slovenska Bistrica]]), zdravnik, zobozdravnik *[[Štefka Hribar]] (25. december 1921, [[Domžale]] – 19. julij 1993, [[Slovenska Bistrica]]), zdravnica, upravnica ZD Slovenska Bistrica *[[Ivan Jurečko]] (12. april 1884, [[Kočno ob Ložnici]] – 15. marec 1964), zdravnik, narodni buditelj, udeleženec 1. svetovne vojne *[[Jože Jeras]] (30. oktober 1920, [[Pragersko]] – september 2013), zdravnik, pediater, publicist *[[Simon Jagodič]] (12. oktober 1892, [[Veliko Tinje]] – 16. oktober 1967, [[Slovenska Bistrica]]), zdravnik, upravnik zdravstvenega doma Slov. Bistrica *[[Cvetka Križaj]] (5. september 1935, [[Ljubljana]] – 27. marec 1990, [[Slovenska Bistrica]]), zdravnica, pediatrinja *[[Anton Klasinc]] (1876 – avgust 1945, [[Pragersko]]), zdravnik *[[Leon Lemež]] (1895, [[Slovenska Bistrica]] – 1933), zdravnik, specialist za otroške bolezni *[[Jože Lokar]] (21. januar 1939, [[Slovenska Bistrica]] – 2. december 1996, [[Ljubljana]]), zdravnik, nevropsihiater, publicist *[[Maks Murmayr]] (1871 – 1947), zdravnik, medicinski svetnik, župan Slovenske Bistrice *[[Lujo Polanec]] (1922 – april 1999, [[Maribor]]), veterinar, publicist, režiser, kulturni delavec *[[Ivan Rahle]] (17. september 1939, [[Zgornja Bistrica]] – 17. september 1995, [[Zgornja Bistrica]]), veterinar *[[Srečko Rainer]] (25. maj 1922, [[Zgornja Bistrica]] – 2. marec 2000, [[Ljubljana]]), zdravnik, ginekolog, patolog, publicist *[[Ivan Rajšp]] (26. februar 1885, [[Spodnja Polskava]] – 24. avgust 1948, [[Zagreb]]), zdravnik *[[Josip Vošnjak]] (4. januar 1834, [[Šoštanj]] – 21. oktober 1911, [[Visole]]), zdravnik, politik, pisatelj, čitalničar ==Humanistika== *[[Zora Tomič]] (16. avgust 1929, [[Slovenska Bistrica]] – junij 2021), sociologinja, političarka in socialna aktivistka *[[Jurij Titl]] (24. november 1914, [[Vrhole pri Slovenskih Konjicah]] – januar 2014 [[Izola]]), geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec *[[Janko Čar]] (11. februar 1932, [[Veliko Tinje]] – 10. julij 2017, [[Slovenska Bistrica]]), slavist, jezikoslovec, pesnik, pisatelj in kulturni delavec *[[Lovro Stepišnik]] (28. julij 1834, [[Arclin]] – 16. februar 1912, [[Slovenska Bistrica]]), prvi slovenski potujoči knjižničar, bukovnik *[[Marijan Gerdelj]] (14. april 1948, [[Vinarje]] – 20. avgust 2020, [[Dolga Brda]]), arhivist, zborovodja, teolog *[[Jože Stabej (zgodovinar)|Jože Stabej]] (6. marec 1896, [[Preloge]] – 22. december 1980, [[Ljubljana]]), zgodovinar, publicist, kulturni organizator *[[Jože Hudeček]] (24. februar 1937, [[Ljubljana]] – 18. junij 2011, [[Ljubljana]]), umetnostni zgodovinar, novinar, pisatelj, urednik, publicist, alpinist *[[Jože Koropec]] (17. marec 1923, [[Bukovec]] – 28. april 2004, [[Maribor]]), zgodovinar, publicist *[[Ignac Kamenik]] (1. oktober 1926, [[Solčava]] – 17. julij 2002, [[Maribor]]), slovenist, pisatelj, režiser, kulturni delavec *[[Stanko Pahič]] (21. oktober 1924, [[Lokanja vas]] – 6. december 2003, [[Maribor]]), arheolog, publicist, vojni ujetnik *[[Ferdinand Šerbelj]] (18. marec 1949, [[Zgornje Prebukovje]]), umetnostni zgodovinar *[[Ivan Urbančič]] (12. november 1930, [[Robič]] – 7. avgust 2016, [[Ljubljana]]), filozof, prevajalec, publicist *[[Nina Ditmajer]] (26. marec 1988, [[Maribor]]), raziskovalka zgodovine slovenske književnosti in jezika, asistentka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ''(svoje otroštvo je preživela v Slovenski Bistrici)'' *[[Martin Žnidaršič]] (21. januar 1934, [[Slovenska Bistrica]] – 5. februar 2020, [[Ljubljana]]), ekonomist, založniški strokovnjak, knjigotrški strokovnjak, novinar ==Šolstvo== *[[Vlado Janžič]] (11. oktober 1936, [[Frajhajm]] – 23. september 2016, [[Ljubljana]]), učitelj, politik, športni delavec *[[Marija Goričan]] (24. marec 1884, [[Šoštanj]] – 15. januar 1963, [[Slovenska Bistrica]]), učiteljica, kulturna delavka, knjižničarka *[[Marija Hrastnik]] (22. marec 1922, [[Spodnja Polskava]] – 5. maj 1988, [[Maribor]]), učiteljica *[[Martin Dernjač]] (1816 – 1885, [[Spodnja Polskava]]), učitelj, nadučitelj, častni občan Spodnje Polskave *[[Slavoj Dimnik]] (31. julij 1887, [[Postojna]] – 1. oktober 1932, [[Maribor]]), učitelj, kartograf *[[Otilija Feigel]] (18. oktober 1876, [[Volče]] – 26. marec 1946, [[Slovenska Bistrica]]), učiteljica, knjižničarka, čitalničarka, kulturna delavka *[[Jože Tomažič]] (9. marec 1906, [[Veliko Tinje]] – 6. januar 1970, [[Jesenice]]), pedagog, dramatik, mladinski pisatelj, gledališki igralec, režiser in publicist *[[Jože Leskovar]] (22. avgusta 1934, [[Slovenska Bistrica]]), učitelj glasbe, ravnatelj na OŠ *[[Josip Brinar]] (1. november 1874, [[Studence]] – 11. marec 1959, [[Celje]]), pedagog, pedagoški pisec ''(služboval je na osnovnih šolah Slovenska Bistrica (1893–96))'' *[[Janko Bezjak]] (15. april 1862, [[Gorca]] – 29. november 1935, [[Maribor]]), šolnik, jezikoslovec, pedagoški pisec ''(od 1893 je bil nadzornik šolskih okrajev v Slovenski Bistricai)'' *[[Miljutin Arko]] (16. april 1910, [[Ig]] – 24. januar 1991, [[Zgornja Polskava]]), učitelj, prvi ravnatelj Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica in ljubiteljski etnolog *[[Vida Topolovec]] (14. junij 1940, [[Podlože]] – 28. junij 2019, [[Slovenska Bistrica]]), učiteljica ter dolgoletna novinarka Radia Ormož in Radia Tednik Ptuj *[[Janez Amring]] (najverjetneje leta 1764 – 1824), učitelj, kmet, mlinar *[[Franc Brelih]] (? – pred 1870), učitelj, prvi posveten učitelj na Zgornji Ložnici *[[Ludovik Vazzaz]] (27. julij 1880, [[Žabljek]] – 17. oktober 1976, [[Ljubljana]]), šolnik, geograf *[[Avgust Kopriva]] (9. avgust 1883, [[Kamnica]] – 1956, [[Gradec]]), učitelj *[[Slavko Kleindeinst]] (14. junij 1936, [[Maribor]] – 23. marec 2016, [[Slovenska Bistrica]]), učitelj, defektolog, ravnatelj, čebelar, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica *[[Anton Kancler]] (15. junij 1914, [[Zgornja Polskava]] – 1987, [[Slovenske Konjice]]), učitelj, vodja šole *[[Miroslav Lešnik]] (8. december 1923, [[Maribor]] – 7. januar 2013, [[Maribor]]), učitelj, prevajalec, športnik, kulturni delavec *[[Gabriel Majcen]] (6. julij 1858, [[Zgornja Velka]] – 13. marec 1940, [[Maribor]]), učitelj, publicist *[[Milan Mlakar]] (12. avgust 1948, [[Ptuj]] – 29. avgust 1991, [[Maribor]]), učitelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kulturni delavec *[[Jurij Novak]] (5. april 1916, [[Vratišinec]] – 14. november 1984, [[Maribor]]), učitelj, ravnatelj, šolski inšpektor, pesnik *[[Simon Pernat]] (1801, [[Spodnja Polskava]] – 1888, [[Zgornja Polskava]]), učitelj, kmet, gostilničar, organist *[[Anton Pešak]] (12. junij 1932, [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] – 14. december 2013, [[Maribor]]), učitelj, kulturni delavec *[[Franc Pliberšek]] (14. september 1934, [[Kalše]] – 28. avgust 2015, [[Slovenska Bistrica]]), učitelj, ravnatelj OŠ Šmartno na Pohorju, društveno-kulturni delavec *[[Anton Podvršnik]] (22. maj 1897, [[Šmartno na Pohorju]] – ?), učitelj, šolski upravitelj v Zrečah, društveno-kulturni delavec *[[Ivan Povh]] (29. maj 1858, [[Vešenik]] – 17. oktober 1932, [[Zgornja Ložnica]]), učitelj, sadjar, glasbenik, zborovodja, čebelar *[[Hedvika Povh Leben]] (20. september 1902, [[Hoče]] – 13. januar 1996, [[Maribor]]), učiteljica, režiserka, kulturna delavka *[[Stanko Povh]] (11. november 1895, [[Zgornja Ložnica]] – 18. januar 1986, [[Maribor]]), učitelj, kulturni delavec *[[Josip Rainer]] (? – 6. november 1936, [[Zgornja Polskava]]), nadučitelj, društveni delavec *[[Srečko Rajh]] (17. oktober 1932, [[Maribor]] – 31. december 1984, [[Maribor]]), učitelj, ravnatelj OŠ Črešnjevec, društveno‒kulturni delavec *[[Marija Rasteiger]] (6. avgust 1906, [[Spodnje Preloge]] – po 10. januarju 1946), učiteljica *[[Jožef Repolusk]] (? – 1800), organist, prvi izprašani učitelj v Slovenski Bistrici *[[Josip Sabati]] (28. februar 1856, [[Zgornja Kungota]] – 1941, [[Zgornja Polskava]]), učitelj, lokalni politik, sadjar *[[Ludvik Sagadin]] (16. avgust 1884, [[Spodnja Polskava]] – 12. april 1945, Sredce, [[Mostečno]]), učitelj, sadjar *[[Ana Sernec]] (1. junij 1847, [[Slovenska Bistrica]] – 12 oktober 1940, [[Avstrija]]), učiteljica, kulturna delavka *[[Ivan Sernec]] (10. november 1936, [[Maribor]] – 7. januar 2009, [[Maribor]]), učitelj, pedagoški svetovalec, šolski inšpektor *[[Jelka Sernec]] (8. marec 1942, [[Slovenska Bistrica]] – 6. julij 2006, [[Maribor]]), učiteljica, pisateljica, pesnica *[[Branko Sorčnik]] (24. julij 1920, [[Slovenska Bistrica]] – 6. september 2011, [[Ljubljana]]), učitelj, ravnatelj, ljubiteljski dendrolog *[[Mirko Majcen]] (16. junij 1890, [[Slovenska Bistrica]] – 1. avgust 1977, [[Ptuj]]), učitelj, kulturni delavec *[[Avgusta Šantel]] (21. julij 1876, [[Gorica]] – 2. december 1968, [[Ljubljana]]), učiteljica, slikarka *[[Kristina Šega]] (23. julij 1941, [[Dobovec]] – 26. marec 1989, [[Ljubljana]]), učiteljica, knjižničarka ‒ ravnateljica knjižnice Slovenska Bistrica, pesnica, kulturna delavka *[[Josip Šegula]] (Pec) (12. februar 1903, [[Ptujska Gora]] – 17. avgust 1980, [[Ljubljana]]), učitelj, glasbeni pedagog, dirigent, kapelnik, zborovodja *[[Oskar Štakul]] (21. maj 1918, [[Spodnja Avstrija]] – 15. december 1992, [[Slovenska Bistrica]]), glasbeni pedagog, ustanovitelj in prvi ravnatelj GŠ Slovenska Bistrica *[[Janez Jurij Tabernik]] (12. marec 1729, [[Slovenska Bistrica]] – 1. maj 1813, [[Slovenska Bistrica]]), učitelj, ustanovitelj šole na Spodnji Polskavi *[[Julij Titl]] (24. november 1914, [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] – 9. januar 2014, [[Izola]]), učitelj, geograf, gospodarski zgodovinar, publicist *[[Vida Marija Topolovec]] (14. junij 1940, [[Podlože]] – 28. junij 2019, [[Slovenska Bistrica]]), učiteljica, novinarka, urednica, društvena delavka *[[Ernest Tribnik]] (? – avgust 1905, [[Spodnja Polskava]]), nadučitelj, soustanovitelj PGD Spodnja Polskava *[[Martin Ulaga]] (1904, [[Lože]] – november 1968, [[Ljubljana]]), glasbeni pedagog, organist *[[Ludovik Vazzaz]] (27. julij 1880, [[Žabljek]] – 17. oktober 1976, [[Ljubljana]]), učitelj, geograf *[[Avgust Vidmar]] (21. maj 1934, [[Planina pod Šumikom]] – 28. junij 2017, [[Slovenska Bistrica]]), učitelj, ravnatelj OŠ, kulturno-prosvetni delavec, lokalni aktivist *[[Jožef Vodošek]] (2. marec 1866, [[Maribor]] – 31. avgust 1915, [[Spodnja Polskava]]), nadučitelj, soustanovitelj spodnjepolskavske gasilske godbe *[[Ivan Vokač]] (31. december 1903, [[Studenci]] – 24. december 1986, [[Zgornja Polskava]]), učitelj, upravitelj OŠ, kulturni in družbenopolitični delavec ==Kultura== *[[Bojan Sinič]] (5. avgust 1954, [[Maribor]] – 22. februar 2018, [[Laporje]]), novinar, ustanovitelj tednika Panorama, urednik *[[Ana Mlakar]] (7. junij 1922, [[Slovenska Bistrica]] – 24. september 1997, [[Ljubljana]]), radijska napovedovalka, inštruktorica za govorno tehniko *[[Koni Steinbacher]] (1. oktober 1940, [[Zgornje Prebukovje]] pri [[Šmartno na Pohorju|Šmartnem na Pohorju]]), kulturni delavec, risar, režiser, učitelj *[[Milan Vidic]] 15. januar 1919, [[Ljubljana]] – avgust 1992, [[Slovenska Bistrica]]), režiser, kulturni delavec *[[Marko Žitnik]] 9. april 1913, [[Črešnjevec]] – 29. junij 1942, [[Križni Vrh]]), trgovec, režiser, kulturni delavec ==Pisateljevanje in publicistika== *[[Martin Žnideršič]] (21. januar 1934, [[Slovenska Bistrica]] – 5. februar 2020), založnik in zaslužni profesor *[[Vinko Gaberc]] (13. januar 1886, [[Pretrež]] – 23. november 1966, [[Piran]]), časnikar *[[Ivan Matelič]] (18. januar 1887, [[Trst]] – 3. marec 1967, [[Ljubljana]]), učitelj ''(zaključič je oficirski tečaj v Slovenski Bistrici)'' *[[Anica Černej]] (3. april 1900, [[Čadram]] – 3. maj 1944, [[Nemčija]]), pedagoginja, pesnica, pisateljica ''(po njej se imenujejo ulice v Slovenski Bistrici)'' *[[Paolo Santonino]] (okoli 1440, [[Umbrija]] – med 1508 in 1510, [[Videm]]), potopisec, kronist *[[Silvester Kopriva]] (1. december 1908, [[Laporje]] – 30. april 1991, [[Ljubljana]]), filolog, prevajalec, publicist *[[Ina Mejak]] (1. november 1886, [[Slovenska Bistrica]] – 20. september 1973, [[Hartberg]]), pisateljica *[[Ella von Hutten]] (2. aprila 1874, [[Slovenska Bistrica ]] – ?), pisateljica *[[Ina Mejak]] (1. november 1886, [[Slovenska Bistrica]] – 20. september 1973, [[Hartberg]]), pisateljica *[[Franc Pajtler]] (6. november 1941, [[Rače]] – 6. avgust 2009, [[Pragersko]]), zbiratelj, publicist *[[Rosa Pitschl]] (5. avgust 1861, [[Slovenska Bistrica]] – 17. december 1943, [[Slovenska Bistrica]]), založnica, knjigarnarka *[[Gabrijela Verdeljak|Gabrijela Verdeljak (Jelka)]] 22. julij 1920, [[Studenci]] – 19. maj 1983, [[Veliko Tinje]]), pesnica, pisateljica, zbiralka ljudskega blaga, društveno kulturna delavka *[[Ivan Železnikar]] 28. december 1839, [[Stiška vas]] – 26. januar 1892, [[Ljubljana]]), časnikar, urednik Slovenskega naroda *[[Silvo Husu]] (ni znano), avtor in urednik ''(urednik krajevnega biogr. leksikona)'' *[[Marija Vojskovič]] (25. oktober 1915, [[Ljubljana]] – 22. marec 1997, [[Maribor]]), pisateljica, davčna uradnica ==Umetnost== *[[Simon Juda Stupan]] (? – 1693, [[Slovenska Bistrica]]), slikar *[[Milan Rožmarin]] (5. julij 1946, [[Slovenska Bistrica]] – december 2017), slikar *[[Marjan Hlastec]] (30. avgust 1936, [[Zgornja Ložnica]]), igralec *[[Tine Lesjak]] (21. junij 1957, [[Kot na Pohorju]] – 29. julij 2019, [[Maribor]]), skladatelj narodnozabavne glasbe, harmonikar, pevec, zbiratelj in poustvarjalec ljudskih pesmi *[[Josip Pišof]] (15. junij 1911, [[Pragersko]] – 4. oktober 1986, [[Maribor]]), slikar *[[ Bojan Cvetrežnik]] (11. 6. 1971, [[Maribor]]), violist, violinist, glasbeni pedagog ''(vodi godalne delavnice za učence in učitelje v Slovenski Bistrici)'' *[[Branimir Ritonja]] (23. februar 1961, [[Slovenska Bistrica]]), mojster fotografije *[[Lojze Avžner ]] (1913, [[Podgrad]] – 28. oktober 1944, [[Šmartno v Tuhinju]]), ogranist, kulturnik *[[Branko Gombač]] (3. marec 1924, [[Poljčane]] – 31. januar 1997, [[Maribor]]), režiser, gledališki igralec, kulturni delavec, soustanovitelj celjskega poklicnega gledališča, ustanovitelj Borštnikovega srečanja *[[Franc Gornik]] (10. julij 1857, [[Malečnik]] – 14. julij 1908, [[Malečnik]]), cerkveni slikar *[[Jožef Holzinger]] (3. april 1735, [[Limbuš]] – 27. marec 1797, [[Maribor]]), kipar *[[Franc Horvat]] (30. november 1870, [[Cerkvenjak]] – 1944, [[Maribor]]), slikar *[[Božidar Jakac]] (16. julij 1899, [[Novo mesto]] – 20. november 1989, [[Ljubljana]]), slikar, grafik *[[Joseph Kuwasseg]] (25. november 1799, [[Trst]] – 19. marec 1859, [[Gradec]]), krajinski slikar, litograf *[[Janez Martin Kremser Schmidt]] (25. september 1718, [[Spodnja Avstrija]] – 28. junij 1801, [[Spodnja Avstrija]]), slikar *[[Ignac Krajnc Grablec]] (30. junij 1861, [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] – 22. junij 1948, [[Vrhole pri Slov. Konjicah]]), glasbeni samouk, skladatelj, dirigent, kapelnik, kulturni delavec *[[Rudolf Kotnik]] (8. januar 1931, [[Štajerska]] – 25. oktober 1996, [[Hoče]]), slikar *[[Jakob Kos]] (26. junij 1879, [[Studence]] – 4. julij 1932, [[Slovenska Bistrica]]), organist, čitalničar, čebelar, hmeljar, udeleženec 1. svetovne vojne *[[Veit Königer]] (1. julij 1729, [[Južna Tirolska]] – 2. december 1792, [[Gradec]]), kipar, rezbar *[[Roman Klasinc]] (16. julij 1907, [[Pragersko]] – 1990), pianist, glasbeni pedagog, dirigent *[[Hermine Katzmayr]] (25. oktober 1856, [[Dunaj]] – 2. april 1933, [[Slovenska Bistrica]]), operna pevka, učiteljica petja *[[Franz Kässmann]] (1751, [[Slovenska Bistrica]] – 1. december 1837, [[Dunaj]]), kipar *[[Lojze Lavrič]] (4. junij 1914, [[Črni Potok pri Dragi]] – 15. september 1954, [[Ljubljana]]), kipar, rezbar, učitelj, lutkar, avtor spomenika NOB v Slovenski Bistrici *[[Anton Jožef Lerchinger]] (okoli 1720, [[Rogatec]] – po 1792), slikar *[[Janez Jurij Mersi]] (1725, [[Rogatec]] – 1788 ,[[Slovenj Gradec]]), kipar, rezbar *[[Janez Valentin Metzinger]] (19. april 1699, [[Lotaringija]] – 12. marec 1759 , [[Ljubljana]]), slikar *[[Alojz Osvatič]] (18. junij 1874, [[Slovenske Konjice]] – 23. februar 1959, [[Linz]]), slikar *[[Karel Paj]] (3. november 1918, [[Pragersko]] – 17 marec 1945, [[Andraž nad Polzelo]]), glasbenik *[[Dušan Pečnik]] (17. junij 1933, [[Maribor]] – 27. maja 2010, [[Maribor]]), glasbenik, kapelnik, kulturni delavec *[[Makso Pirnik]] (28. avgust 1902, [[Preloge]] – 12. avgust 1993, [[Šempeter pri Gorici]]), skladatelj, zborovodja, kulturni delavec *[[Ivan Polanec]] (1. avgust 1887 – 8. julij 1959, [[Slovenska Bistrica]]), glasbenik, organist, zeliščar, izumitelj *[[Franc Krištof Reiss]] (?, [[Lipnica]] – 25. marec 1711, [[Maribor]]), kipar *[[Arnold Tovornik]] 13. marec 1916, [[Selnica ob Dravi]] – 4. junij 1976, [[Maribor]]), igralec, častnik *[[Franc Turk]] 15. avgust 1906, [[Predjama]] – 5. maj 1976, [[Slovenska Bistrica]]), kapelnik, glasbeni pedagog ==Politika, uprava, pravo== *[[Franc Mlakar]] (1. december 1857, [[Hošnica]] – 31. julij, 1909 [[Hošnica]]), politik *[[Ivan Pučnik]] (17. avgust 1927, [[Črešnjevec]] – 5. december 2008, [[Črešnjevec]]), politik, poslanec, župan, kmet, sadjar *[[Peter Novak]] (20. december 1854, Podbardo ([[italijanščina|it.]] Cesariis) pri [[Čenta|Čenti]], [[Beneška Slovenija]] – 26. december 1922 [[Slovenska Bistrica]]), narodni buditelj v Slovenski Bistrici *[[Jože Pučnik]] (9. marec 1932, [[Črešnjevec]] – 11. januar 2003, [[Nemčija]]), politik in sociolog *[[Ivan Žolger]] (22. oktober 1867, [[Devina]] – 16. maj 1925, [[Avstrija]]), pravnik in diplomat *[[Alojz Goričan]] (19. maj 1888, [[Spodnja Ložnica]] – 17. februar 1968, [[Celje]]), pravnik in politik *[[Rudi Rizman]] (22. marec 1944, [[Slovenska Bistrica]]), sociolog in politolog *[[Josip Vošnjak]] (4. januar 1834, [[Šoštanj]] – 21. oktober 1911, [[Visole pri Slovenski Bistrici]]), politik, zdravnik in pisatelj *[[Jožef Jerovšek]] (2. marec 1921, [[Spodnja Nova vas]]), politik, poslanec in kemik *[[Vlado Janžič]] (11. oktober 1936, [[Frajhajm]] –2016), učitelj, politik in športni delavec *[[France Skobl]] (7. april 1877, [[Spodnja Polskava]] – 10. julij 1964, [[Stopno]]), stenograf in politik *[[Oskar Pongratz]] (25. december 1826, [[Slovenska Bistrica]] – 29. april 1892, [[Dunaj]]), odvetnik in industrialec *[[Janko Sernec]] (19. oktober 1834, [[Slovenska Bistrica]] – 25. januar 1909, [[Maribor]]), pravnik, narodni buditelj, politik, sociolog *[[Štefan Sagadin]] (9. julij 1878, [[Spodnja Polskava]] – 18. junij 1947, [[Beograd]]), pravnik, sodnik *[[Maksimilijan Kandolini]] (3. avgust 1852, [[Slovenska Bistrica]] – 5. februar 1916, [[Ljubljana]]), narodni buditelj, politični aktivist *[[Anton Bergauer]] (29. 8. 1950, [[Maribor]]), politik ''(zaključil je Kovinarsko in lesno predelovalno šolo za učence v gospodarstvu Slovenska Bistrica)'' *[[Friderik Babnik]] (16. avgust 1883, [[Zgornja Polskava]] – 4. december 1941, [[Mauthausen]]), pravnik, tovarnar, lokalni aktivist, narodni buditelj, *[[Janko Babnik]] (13. avgust 1926, [[Dunaj]] – 1. september 1987, [[Ljubljana]]), pravnik, sodnik *[[Anton Brumen]] (7. januar 1857, [[Biserjane]] – 28. november 1930, [[Ptuj]]), sodnik, odvetnik, publicist *[[Rudolf Grad Ganziti]] (10. april 1905, [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] – 27. julij 1987, [[Ljubljana]]), politik, sindikalist *[[Alojz Goričan]] (19. maj 1888, [[Spodnja Ložnica]] – 17. februar 1968, [[Celje]]), odvetnik, politik, župan Celja *[[Josip Jaklin]] (22. februar 1860, [[Slovenska Bistrica]] – 1933), politik *[[Alojz Kores]] (16. junij 1930, [[Kovača vas]] – 29. januar 2006, [[Kovača vas]]), politik, predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, poslanec, društveni delavec, član PGD *[[Franc Karner]] (23. oktober 1925, [[Slovenska Bistrica]] – 5. maj 1952, [[Krnica]]), sodni uslužbenec, planinec, alpinist *[[Urban Lemež]] (17. maj 1858 – 19. marec 1933, [[Slovenska Bistrica]]), pravnik, narodni buditelj, posojilničar, čitalničar *[[Ervin Mejak]] (19. april 1899, [[Slovenska Bistrica]] – 14. oktober 1989, [[Polzela]]), pravnik, odvetnik, pisatelj, vojak, Maistrov borec *[[Franc Mlakar]] (1. december 1857, [[Hošnica]] – 31. avgust 1909, [[Hošnica]]), lokalni politik, narodni buditelj *[[Ferdinand Prenj]] (18. oktober 1876, [[Oplotnica]] – 1957, [[Mostar]]), pravnik, publicist, društveni delavec *[[Avguštin Reisman]] (28. avgust 1889, [[občina Pesnica]] – 20. februar 1975, [[Mostar]]), pravnik, odvetnik, publicist *[[Boštjan Schaubach]] (7. februar 1886, [[Koroška]] – 18. marec 1953, [[Slovenska Bistrica]]), pravnik, odvetnik, politik, župan Slovenske Bistrice *[[Janko Sernec]] (19. oktober 1834, [[Slovenska Bistrica]] – 25. januar 1909, [[Maribor]]), pravnik, publicist, čitalničar, narodni buditelj *[[Josip Sernec]] (4. marec 1844, [[Slovenska Bistrica]] – 18. september 1925, [[Ljubljana]]), pravnik, politik, publicist, čitalničar, pisatelj *[[Teodor Tominšek]] (16. oktober 1902, [[Kranj]] – 16. februar 1996, [[Ljubljana]]), pravnik, publicist, prvoborec ‒ spomeničar *[[Julian Železnikar]] (3. julij 1878, [[Slovenska Bistrica]] – 14. november 1902, [[Ljubljana]]), pravnik, član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge *[[Ivan Žolger]] (22. oktober 1867, [[Slovenska Bistrica]] – 16. maj 1925, [[Štajerska]]), pravnik, minister, publicist ==Vojska== *[[Pavla Mede]] (29. junij 1919, [[Strahinj]] – 8. januar 1943, [[Lukanja]]), komunistka, partizanka in narodna herojinja *[[Dušan Mravljak]] (21. februar 1914, [[Šoštanj]] – 8. januar 1943, [[Lukanja]]), partizan in narodni heroj *[[Drago Magdič]] (27. marec 1962, [[Slovenska Bistrica]]), častnik *[[Fritz Eugen Heigel]] (21. september 1895, [[Pragersko]] – 11. december 1930, [[Dunaj]]), častnik, inženir *[[Ernest Kopriva]] (10. september 1907, [[Laporje]] – 26. februar 1974, [[Obrov]]), pomorski častnik, publicist *[[Jože Kodelič]] (15. marec 1920, [[Črešnjevec]] – 5. februar 2015, [[Črešnjevec]]), častnik, prvoborec ‒ spomeničar *[[Marijan Strehar]] (3. marec 1952, [[Planina pod Šumikom]] – 24. maj 2012, [[Pohorje]]), častnik, vojak, čebelar, veteran vojne za Slovenijo, častni občan občine Slovenska Bistrica *[[Marijan Vidmajer|Marjan Vidmajer]] (6. maj 1955, [[Slovenska Bistrica]] – 5. avgust 2010, [[Slovenska Bistrica]]), častnik, vojak, veteran vojne za Slovenijo *[[Julius Cuscoleca]] (26. julij 1872 , [[Slovenska Bistrica]] – 5. oktober 1935, [[Innsbruck]]), častnik *[[Drago Tomažič]] (28. januarja 1914, [[Veliko Tinje]] – 12. oktober 1943, [[Mozelj]]), uradnik, član vaških straž, četnik (plavogardist) *[[Alojz Vindiš]] (16. maj 1926, [[Pragersko]] – 3. marec 2010, [[Spodnja Polskava]]), častnik, *[[Max Vogrin]] (20. september 1899, [[Črešnjevec]] – 11. junij 1985 [[Gradec]]), geodet, častnik, vojak ==Religija== *[[Jakob Prašnikar]] (21. julij 1784, [[Kolovrat, Zagorje ob Savi]] – 13. oktober 1841, [[Spodnja Polskava]]), duhovnik, učitelj in dobrotnik [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] *[[Gregor Zafošnik]] (30. avgust 1902, [[Spodnja Nova vas]] – 2. julij 1994, [[Maribor]]), duhovnik in skladatelj *[[Ivan Tomažič]] (17. junij 1919, [[Pregarje]] – 22. februar 2014 [[Ilirska Bistrica]]), rimskokatoliški duhovnik, organizator, mecen, publicist in venetolog *[[Ignac Franc Zimmermann]] (26. julij 1777, [[Slovenska Bistrica]] – 28. september 1843, [[Šentandraž v Labotski dolini]]), duhovnik, škof *[[Simon Gaberc]] (3. oktober 1838, [[Črešnjevec]] – 12. januar 1916, [[Maribor]]), narodni gospodar, pridigar, nabožni pesnik, duhovnik *[[Štefan Kušer]] (10. december 1910, [[Zgornja Brežnica]] – 19. avgust 2002, [[Celje]]), duhovnik, občinski nagrajenec *[[Janez Arlič]] (27. december 1812, [[Nova Cerkev]] – 17. junij 1879, [[Prihova]]), duhovnik, pesnik Slomškovega kroga *[[Friderik Mirko Aužner]] (25. marec 1916, [[Podgrad]] – 24. februar 1987, [[Maribor]]), duhovnik *[[Jože But]] (17. februar 1924, [[Kostrivnica]] – 9. september 1998, [[Slovenska Bistrica]]), duhovnik *[[Jožef Cerjak]] (1863, [[Podsreda]] – 1933, [[Slovenska Bistrica]]), duhovnik *[[Marija Serafina Černe]] (8. marec 1908, [[Kromberk]] – 1977), redovnica, misijonarka *[[Josip Drobnič]] (18. april 18128, [[Sveta Ema, Podčetrtek]] – 5. avgust 1861, [[Gradec]]), duhovnik, pisatelj, publicist, čitalničar, kulturni delavec *[[Martin Gaberc]] (29. september 1883, [[Črešnjevec]] – 6. april 1941, [[Gornja Radgona]]), duhovnik, kulturni delavec *[[Rudolf Gašparič]] (7. februar 1917, [[Kraljevica]] – 18. avgust 2006, [[Maribor]]), duhovnik *[[Pankracij Gregorc]] (7. maj 1867, [[Videm pri Ptuju]] – 15. avgust 1920, [[Slovenske Konjice]]), duhovnik, pesnik in pisatelj *[[Mihael Grešak]] (11. september 1914, [[Griže]] – 22. julij 1942, [[Celje]]), duhovnik *[[Anton Hajšek]] (5. junij 1829, [[Stari Grad]] – 1907, [[Slovenska Bistrica]]), duhovnik, posojilničar, čitalničar *[[Jožef Hašnik|Josip Hašnik]] (16. marec 1811, [[Trbonje]] – 6. marec 1883, [[Šentjur]]), duhovnik, nabožni pesnik, publicist *[[Franc Heber]] ( 1852, [[Velika Nedelja]] – 13. april 1921, [[Spodnja Polskava]]), duhovnik, katehet, kronist *[[Jožef Heržič]] ( ? – 29. april 1897, [[Ptuj]]), duhovnik, prošt, kronist, častni občan občine Spodnja Polskava *[[Aleksandr Hoffer]] (25. februar 1839, [[Kot]] – 4. september 1914, [[Travnik]]), duhovnik, jezuit, zgodovinar *[[Anton Jerovšek]] (23. maj 1874, [[Spodnja Nova vas]] – 31. oktober 1932, [[Maribor]]), duhovnik, publicist, politik *[[Štefan Kušar]] (10. december 1910, [[Križni Vrh]] – 19. avgust 2002, [[Celje]]), duhovnik, lokalni aktivist *[[Karl Križe]] (24. avgust 1802, [[Slovenska Bistrica]] – 20. junij 1858), duhovnik, kurat *[[Franc Kovačič]] (25. marec 1867, [[Veržej]] – 19. marec 1939 [[Maribor]]), duhovnik, zgodovinar, časnikar, publicist, diplomat *[[Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja]] (19.−21. stoletje), redovnice *[[Franc Ksaver Lukman ]] (24. november 1880, [[Loke]] – 12. junij 1958, [[Ljubljana]]), duhovnik, publicist, teolog, filozof *[[Vincenc Novak]] (5. september 1807, [[Braslovče]] – 8. marec 1869, [[Spodnja Polskava]]), duhovnik, nabožni pesnik *[[Ivan Orel]] (18. oktober 1899, [[Mozirje]] – 30. maj 1970, [[Zgornja Polskava]]), duhovnik *[[Jožef Ozimič]] (28. februar 1882, [[Zgornja Ložnica]] – ?), duhovnik, dekan *[[Jakob Prašnikar]] (21. julij 1784, [[Kolovrat]] – 13. oktober 1841, [[Spodnja Polskava]]), duhovnik, učitelj *[[Jožef Soler]] (18. april 1829, [[Slovenska Bistrica]] – 5. januar 1870, [[Zgornja Ložnica]]), duhovnik, kurat *[[Ivan Šolinc]] (15. junij 1897, [[Cerovec]] – 17. marec 1976, [[Krško]]), duhovnik *[[Jožef Virk]] (15. marec 1810, [[Podrečje]] – 4. januar 1880, [[Loče]]), duhovnik, pesnik *[[Matevž Vrečko]] (10. september 1826, [[Vojnik]] – 10. julij 1893, [[Šmarje pri Jelšah]]), duhovnik, ustanovitelj prve knjižnice v Slovenski Bistrici *[[Ivan Zakošek]] (21. marec 1876, [[Šentvid pri Planini]] – 25. maj 1951, [[Zgornja Ložnica]]), duhovnik, provizor *[[Jožef Gašpar Zamlik]] (1680, [[Vitanje]] – 22. julij 1750, [[Slovenska Bistrica]]), duhovnik *[[Franc Žagar (duhovnik)]] (3. april 1826, [[Spodnja Polskava]] – 23. november 1891), duhovnik, doktor teologije ==Šport== *[[Memi Bečirovič]] (1. marec 1961, [[Slovenska Bistrica]]), košarkarski trener *[[Rene Mlekuž]] (25. avgust 1975, [[Slovenska Bistrica]]), alpski smučar *[[Franc Očko]] (31. marec 1960, [[Slovenska Bistrica]]), judoist *[[Ivan Vidmajer]] (24. december 1949, [[Slovenska Bistrica]]), judoist *[[Urška Žigart]] (4. december 1996, [[Slovenska Bistrica]]), kolesarka *[[Kaja Korošec]] (17 November 2001, [[Slovenska Bistrica]]), nogometašinja *[[Sani Bečirović]] (19. 5. 1981, [[Maribor]]), košarkar ''(zaključil je OŠ v Slovenski Bistrici)'' *[[Marijan Štimec]] (3. april 1951, [[Maribor]] – 11. november 2020, [[Maribor]]), samostojni podjetnik, direktor Zavoda za šport Slovenska Bistrica, športnik, trener *[[Stanko Topolčnik]] (12. december 1947, [[Slovenska Bistrica]] – 13. april 2013, [[Kovača vas]]), judoist, olimpijec *Jože Uršič (19. marec 1927, [[Devina]] - 5. maj 1952, [[Krnica]]), Milan Uršič (21. september 1928, [[Devina]] – med 4. in 5. majem 1952 , [[Krnica]]), Ivan Vanč Uršič (16. januar 1931, [[Devina]] – 3. maj 1952, [[Krnica]]), študent, planinec, alpinist ==Plemstvo== *[[Attemsi|Rodbina Attems]] (13.−21. stoletje), plemiči, lastniki Bistriškega gradu od 1717 do 1945 **[[Ignacij Marija I. Attems]] (15. avgust 1652, [[Ljubljana]] – 1. december 1732, [[Gradec]]), plemič, prvi lastnik bistriškega gradu iz rodbine Attems, pravnik, mecen **[[Kristina Attems]] (1658 – 27. april 1737), hčerka Jurija Günterja grofa Herbersteina († 1677), plemkinja, druga žena Ignaca Marije I. grofa Attemsa **[[Franc Dizma Attems]] (6. avgust 1688, [[Gradec]] – 10. maj 1750, [[Gradec]]), plemič, svetnik, predsednik vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja **[[Ignacij Marija II. Attems]] (27. februar 1714 , [[Gradec]] – 15. junij 1762, [[Dunaj]]), vnuk Ignaca Marije I. Attemsa, plemič, ustanovitelj bistriške veje rodbine Attemsov Svetokriških **[[Ferdinand Marija I. Attems]] (22. januar 1746 – 23. maj 1820, [[Gradec]]), plemič, štajerski deželni glavar **[[Ignacij Marija III. Attems]] (24. februar 1774, [[Gradec]] – 17. december 1861, [[Gradec]]), plemič, štajerski deželni glavar **[[Ferdinand Marija II. Attems]] (4. december 1809, [[Gradec]] – 27. november 1878, [[Gradec]]), plemil, vladni svetnik **[[Emil Attems]] (1. oktober 1857, [[Linz]] – 13. januar 1921, [[Slovenska Bistrica]]), plemič, cesarsko-kraljevski komornik, oče in ded zadnjih bistriških Attemsov **[[Ferdinand Marija III. Attems]] (14. avgust 1885, [[Wels]] – 1946), plemič, zadnji Attems, ki je bil lastnik bistriškega gradu, doktor gozdarstva, doktor ekonomije **[[Eleonore Maria Mauritia Attems]] (4. oktober 1886, [[Pardubice]] – 19. maj 1922, [[Gradec]]), plemkinja, prva žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa **[[Vanda Marija Terezija Attems]] (7. oktober 1887, [[Pardubice]] – 1946), plemkinja, druga žena Ferdinanda Marije III. grofa Attemsa **[[Ignacij V. Attems]] (23. junij 1918, [[Dunaj]] – 24. februar 1986 , [[Dunaj]]), plemič, inženir gozdarstva, vojak **[[Emil Hans Attems]] (25. september 1921, [[Gradec]] – 1945 (domnevno)), plemič, inženir **[[Edmund Attems]] (16. september 1924, [[Gradec]] – 4. januar 2006, [[Dunaj]]), plemič, ekonomist **[[Franc Dizma Attems (duhovnik)]] (26. oktober 1926, [[Gradec]] – 13. maj 1999, [[Gradec]]), plemič, duhovnik, profesor *[[Babenberžani|Grofje rodbine Babenberžani]] (okoli 976−1264), plemiška rodbina, posestniki Slovenske Bistrice *[[Celjski grofje|Grofje rodbine Celjskih]] (14.−15. stoletje), plemiška rodbina, posestniki mesta in gradu Slovenska Bistrica *[[Rodbina Dietrichstein]] (izpričani med 16. in 18. stoletjem), plemiška rodbina, lastniki polskavskih zemljiških gospostev *[[Anton Grasl]] (izpričan med letoma 1455 in 1485), plemič, posestnik, gradnik *[[Elle Hutte]] (2. april 1874, [[Slovenska Bistrica]] – ? [[Dunaj]]), plemkinja, pisateljica *[[Janez Jurij Idunspeug]] (? – 1572, [[Slovenska Bistrica]]), plemič, posestnik bistriškega gradu *[[Theodor Kravina]] (1720, [[Slovenska Bistrica]] – 1789, [[Spodnja Avstrija]]), plemič, rektor, publicist, duhovnik, jezuit *[[Adalbert Neipperg]] (31. marec 1890, [[Meran]] – 23. december 1948, [[Vršac]]), plemič, duhovnik *[[Otokarji|Rodbina Otokarjev]] (1050 − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice *[[Oskar Pongratz]] (25. december 1826, [[Slovenska Bistrica]] − 1192), bavarska plemiška rodbina, mejni grofje Karantanske krajine, posestniki ozemlja Slovenske Bistrice *[[Gvidon Pongratz]] (4. januar 1822, [[Zbelovo]] − 29. april 1892, [[Dunaj]]), plemič, gospodarstvenik, pravnik *[[Krištof Prafer]] (izpričan v 2. polovici 16. stoletja), plemič, gospodar gradu Gromberk *[[Rodbina Spanheim]] (11.−13. stoletje), plemiči, prvi znani posestniki ozemlja Slovenske Bistrice *[[Stupan Ehrenstein Simon]] (? − 1692, [[Slovenska Bistrica]]), plemič, slikar *[[Rodbina Vetter von der Lillie]] (16.−17. stoletje), plemiči, prvi privatni lastniki bistriškega gradu med 1584 in 1681 *[[Josef Wurzian Ritter]] (9. marec 1805, [[Slovenska Bistrica]]− 27. maj 1858, [[Dunaj]]), zdravnik, plemič ==Razno== *[[Eva Ingolič]] (druga polovica 17. in prva polovica 18. stoletja), osumljena čarovništva ==Viri== *[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] *[https://www.slovenska-biografija.si/nsbl Slovenski biografski leksikon] *[https://veza.sigledal.org/ Sigledal] *[https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=142/ Locutio] *[https://https://www.geni.com/ Geni] *[https://biografski-sb.si/ Spletni biografski leksikon občine Slovenska Bistrica] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Slovenska Bistrica]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Slovenska Bistrica]] s1qbwvcrxokba1xnr4jcjezv2hm9fkq 0 546911 6767966 6294446 2026-10-20T22:16:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767966 wikitext text/x-wiki [[File:Bangladesh LOC 1996 map.jpg|right|upright=1|thumb|Zemljevid prikazuje glavne reke v Bangladešu, vključno z Džamuno.]] [[File:সারিবদ্ধ ভাবে মাছ ধরা.jpg|thumb|left|Ribiški čolni na reki Džamuna]] '''Reka Džamuna''' ({{lang-bn|যমুনা|yamunā}} ''Jomuna'') je ena od treh glavnih rek [[Bangladeš]]a. Je spodnji tok reke [[Brahmaputra]], ki izvira v [[Tibet]]u kot [[Yarlung Tsangpo]], preden se izlije v Indijo in nato jugozahodno v Bangladeš. Džamuna teče proti jugu in se združi z reko Padma (Pôdda), blizu Goalundo Gata, preden se sreča z reko Meghna blizu Čandpurja. Nato se izliva v [[Bengalski zaliv]] kot reka Meghna. Brahmaputra-Džamuna je klasičen primer prepletene reke in je zelo dovzetna za selitev kanalov in avulzije.<ref name="Catling1992">{{navedi knjigo|last=Catling|first=David|title=Rice in deep water|url=https://books.google.com/books?id=N5JxwKx1RAgC&pg=PA177|access-date=23 April 2011|year=1982|publisher=International Rice Research Institute|isbn=978-971-22-0005-2|page=177}}</ref> Zanjo je značilna mreža prepletenih kanalov s številnimi peščenimi gredami med njimi. Peščene grede, v bengalščini znani kot ''čars'', ne zasedajo stalnega položaja. Reka jih odloži v enem letu, zelo pogosto se kasneje uničijo, in jih ponovno odloži v naslednji deževni sezoni. Proces erozije brežin in nanosov skupaj s ponovnim odlaganjem poteka nenehno,<ref>{{Cite journal|last1=Mount|first1=Nick J.|last2=Tate|first2=Nicholas J.|last3=Sarker|first3=Maminul H.|last4=Thorne|first4=Colin R.|title=Evolutionary, multi-scale analysis of river bank line retreat using continuous wavelet transforms: Jamuna River, Bangladesh|journal=Geomorphology|volume=183|pages=82–95|doi=10.1016/j.geomorph.2012.07.017|year=2013|bibcode=2013Geomo.183...82M|url=http://eprints.nottingham.ac.uk/28050/1/Mount%20et%20al%20-%20Exploring%20bank%20line%20migration%20using%20wavelets%2C%20Geomorphology%2C%20Postprint.pdf|access-date=24 July 2019|archive-date=22 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180722032908/http://eprints.nottingham.ac.uk/28050/1/Mount%20et%20al%20-%20Exploring%20bank%20line%20migration%20using%20wavelets%2C%20Geomorphology%2C%20Postprint.pdf|url-status=dead}}</ref> zaradi česar je težko natančno razmejiti mejo med okrožjem Pabna na eni strani in okrožji Mimensingh, Tangail in Dhaka na drugi strani. Zlom ''čara'' ali nastanek novega je tudi vzrok za veliko nasilja in sodnih sporov. Sotočje reke Džamuna in reke Padma je nenavadno nestabilno in dokazano je, da se je med letoma 1972 in 2014 preselilo proti jugovzhodu za več kot štirinajst kilometrov.<ref>{{Cite journal|last1=Dixon|first1=Simon J.|last2=Smith|first2=Gregory H. Sambrook|last3=Best|first3=James L.|last4=Nicholas|first4=Andrew P.|last5=Bull|first5=Jon M.|last6=Vardy|first6=Mark E.|last7=Sarker|first7=Maminul H.|last8=Goodbred|first8=Steven|title=The planform mobility of river channel confluences: Insights from analysis of remotely sensed imagery|journal=Earth-Science Reviews|volume=176|pages=1–18|doi=10.1016/j.earscirev.2017.09.009|year=2018|bibcode=2018ESRv..176....1D |doi-access=free}}</ref> == Potek == [[File:A view of Jamuna River from Jamuna Bridge.jpg|thumb|Pogled na reko Jamuna z mostu Jamuna]] V Bangladešu se Brahmaputri pridruži reka Testa (ali Tista), eden njenih največjih pritokov. James Rennell je opravil raziskavo med letoma 1764 in 1777 in njegovi zemljevidi so eni najzgodnejših verodostojnih zemljevidov Bengalije. Na teh zemljevidih je prikazano, da Testa teče skozi severno Bengalijo v več krakih - Punarbhaba, Atrai, Karatoya itd. Vsi ti potoki so se nižje združili z Mahanando, ki je zdaj najzahodnejša reka v severni Bengaliji in prevzela ime Hoorsagar, ki se je končno izlila v Ganges pri Džafarganju, blizu sodobnega Goalunda. Reka Hoorsagar še vedno obstaja, saj je skupni izliv Barala, razlivnega kanala Gangesa, Atraija, Džamune ali Džamunesvari (ni glavne Džamune, skozi katero zdaj teče Brahmaputra) in Karatoje, vendar namesto ko pade v Ganges, pade v glavno Džamuno, nekaj kilometrov nad sotočjem s Padmo pri Goalundu.<ref name="Majumdar1941">Majumdar, S.C., Chief Engineer, Bengal, ''Rivers of the Bengal Delta'', Government of Bengal, 1941, reproduced in ''Rivers of Bengal'', Vol I, 2001, p. 45, published by Education department, Government of West Bengal.</ref> [[File:1776 Rennell - Dury Wall Map of Bihar and Bengal, India - Geographicus - BaharBengal-dury-1776.jpg|thumb|200px|Zemljevid Jamesa Rennella iz leta 1776 prikazuje glavni tok Brahmaputre skozi Jamalpur in Mymensingh ter veliko ožjo Jamuno ali Jamuneswari pred potresom leta 1762, in Teesta R., ki teče v 3 kanalih do Gangesa pred poplavo leta 1787.]] Pod Testo se Brahmaputra razdeli na dve razvodni veji. Zahodni krak, ki zajema večino toka reke, se nadaljuje proti jugu kot Džamuna (Džomuna), da se združi s spodnjim tokom Gangesa, imenovanega reka Padma (Pôdda). Vzhodna veja, prej večja, zdaj pa precej manjša, se imenuje spodnja ali stara Brahmaputra (''Bromhoputro''). Zavije proti jugovzhodu, da se združi z reko Meghna blizu [[Daka|Dake]]. Padma in Meghna se združita blizu Čandpurja in se izlijeta v Bengalski zaliv. Ta zadnji del reke se imenuje Meghna. V preteklosti je bil tok spodnje Brahmaputre drugačen in je potekal skozi okrožji Džamalpur in Mimensingh. V velikem<ref>{{navedi knjigo |last=Chowdhury |first=Sifatul Quader |year=2012 |chapter=Fault |chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Fault |editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link= |editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh |archive-url=https://web.archive.org/web/20211020010805/https://en.banglapedia.org/index.php?title=Fault |archive-date=2021-10-20 |access-date=2023-07-31 |url-status=dead}}</ref> [[potres]]u 2. aprila 1762 se je glavni kanal Brahmaputre na točki Bhahadurabad preusmeril proti jugu in odprl kot Džamuna zaradi rezultata tektonskega dviga trakta Madhupur.<ref>{{navedi knjigo|author1=Suess, E. |author2=Sollas, W.J. |author3=Sollas, H.B.C. |year=1904|title=The face of the earth: (Das antlitz der erde)|publisher=Clarendon press|url=https://archive.org/details/faceearthdasant00sollgoog}}</ref> Džamuna je zelo široka reka. Med deževjem je od brega do brega približno 8–13 km. Tudi v sušnem obdobju, ko se vode umirijo, je širina komaj manjša od 3–5 km. Džamuna je bila do leta 1996 ovira pri vzpostavljanju neposredne cestne povezave med glavnim mestom Daka in severnim delom Bangladeša, bolj znanim kot Rajšahi Division. To je bilo ublaženo z dokončanjem večnamenskega mostu Džamuna.<ref>{{navedi knjigo|last1=Akhter|first1=Farida|title=Japan ODA: Cause of river erosion, displacement and environmental destruction in Bangladesh?|date=2005|publisher=The Reality of Aid: Asia-Pacific|pages=63–75|url=http://www.realityofaid.org/wp-content/uploads/2013/02/Pages-from-ROA_Asia_2005_31.pdf|access-date=21 June 2014}}</ref> Je tudi zelo pomembna plovna pot. Plovna je vse leto z velikimi tovornimi in potniškimi parniki. Pred delitvijo Bengalije leta 1947 so potniški parniki vozili do Dibrugarha v zvezni državi [[Asam]] v indijski Uniji. Trenutno dve trajektni liniji povezujeta okrožje Pabna z okrožji Mimensingh, Tangail in Daka. Bangladeška železnica vzdržuje trajektno povezavo med Seradžganjem v Pabni in Džaganathganjem v Mimensinghu. Drugo trajektno storitev med Nagarbarijem v Pabni in Aričo v Daki upravlja oddelek C & B. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Jamuna River}} * {{citation|authors=Masud Hasan Chowdhury|chapter=Jamuna River|chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Jamuna_River|title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |editor=Sirajul Islam and Ahmed A. Jamal |publisher=Asiatic Society of Bangladesh |year=2012 |edition=Second}} {{Coord|23|49|N|89|45|E|type:waterbody_region:BD_dim:300km|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Bangladešu]] [[Kategorija:Pritoki Gangesa]] a778q7ue88d295n9xf1tm9wdetbxd24 0 549358 6767765 6764726 2026-10-20T13:22:04Z Sportomanokin 14776 6767765 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 275 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|20. oktober 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''265'''||bgcolor=yellow align=center|'''275''' |} <small>Posodobitev: 20. oktober 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|275 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|406 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 20. oktober 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] 203s9t8qdm5ckrc2ydppdxfvg69tcyn 0 557103 6767912 6765449 2026-10-20T18:58:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 0a5baxb45rw1vyisdv1j8ba3eny1kkl 0 557721 6767784 6705186 2026-10-20T14:06:01Z Erardo Galbi 166658 6767784 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" ! rowspan="2" | # ! colspan="2" | Trajanje ! colspan="3" rowspan="2" | Vlada ! rowspan="2" | Obdobje |- !Dni !Let in dni |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- {{Aktiven}} |26. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |4. junij 2026 – ''danes'' |- |27. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |28. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! rowspan="2" |Slika ! rowspan="2" |Ime<br>(rojen–umrl) ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dni !Let in dni |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>{{small|(1950–2008)}} |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Boris Kraigher]]'''<br>{{small|(1914–1967)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miha Marinko]]'''<br>{{small|(1900–1983)}} |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- {{Aktiven}} | {{#expr: 2642 + {{Starost v dnevih|2026|06|04}} }} | {{Starost s prekinitvijo|3|12|2004|neaktivni dnevi=5238}} |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>{{small|(* 1958)}} |4 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>{{small|(1933–2024)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |[[Slika:Marko_Natlačen.jpg|142x142px]] |'''[[Marko Natlačen]]'''<br>{{small|(1886–1942)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>{{small|(1930–2025)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |{{Starost v letih in dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |[[Slika:Drago_Marušič_1930s.jpg|164x164px]] |'''[[Drago Marušič]]'''<br>{{small|(1884–1964)}} |1 |[[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>{{small|(* 1967)}} |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>{{small|(1928–2022)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>{{small|(1914–1993)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Vratuša]]'''<br>{{small|(1915–2017)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>{{small|(* 1948)}} |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>{{small|(* 1960)}} |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>{{small|(* 1970)}} |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>{{small|(* 1977)}} |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |{{Starost v dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |{{Starost v letih in dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |[[Slika:Dušan_Sernec_1929.jpg|131x131px]] |'''[[Dušan Sernec]]'''<br>{{small|(1882–1952)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Boris Kidrič]]'''<br>{{small|(1912–1953)}} |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |[[Slika:Dinko_Puc_1930s.jpg|153x153px]] |'''[[Dinko Puc]]'''<br>{{small|(1879–1945)}} |1 |[[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>{{small|(1943–2011)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]'''<br>{{small|(1866–1932)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Stane Kavčič]]'''<br>{{small|(1919–1987)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janko Smole]]'''<br>{{small|(1921–2010)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije| ]] ea94e3u9xuwpbctpjn4t4irm31k11v1 6767785 6767784 2026-10-20T14:07:54Z Erardo Galbi 166658 Dodal sliko 4. Janševe vlade. 6767785 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" ! rowspan="2" | # ! colspan="2" | Trajanje ! colspan="3" rowspan="2" | Vlada ! rowspan="2" | Obdobje |- !Dni !Let in dni |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- {{Aktiven}} |26. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |4. junij 2026 – ''danes'' |- |27. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |28. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! rowspan="2" |Slika ! rowspan="2" |Ime<br>(rojen–umrl) ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dni !Let in dni |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>{{small|(1950–2008)}} |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Boris Kraigher]]'''<br>{{small|(1914–1967)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miha Marinko]]'''<br>{{small|(1900–1983)}} |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- {{Aktiven}} | {{#expr: 2642 + {{Starost v dnevih|2026|06|04}} }} | {{Starost s prekinitvijo|3|12|2004|neaktivni dnevi=5238}} |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>{{small|(* 1958)}} |4 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>{{small|(1933–2024)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |[[Slika:Marko_Natlačen.jpg|142x142px]] |'''[[Marko Natlačen]]'''<br>{{small|(1886–1942)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>{{small|(1930–2025)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |{{Starost v letih in dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |[[Slika:Drago_Marušič_1930s.jpg|164x164px]] |'''[[Drago Marušič]]'''<br>{{small|(1884–1964)}} |1 |[[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>{{small|(* 1967)}} |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>{{small|(1928–2022)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>{{small|(1914–1993)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Vratuša]]'''<br>{{small|(1915–2017)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>{{small|(* 1948)}} |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>{{small|(* 1960)}} |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>{{small|(* 1970)}} |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>{{small|(* 1977)}} |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |{{Starost v dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |{{Starost v letih in dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |[[Slika:Dušan_Sernec_1929.jpg|131x131px]] |'''[[Dušan Sernec]]'''<br>{{small|(1882–1952)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Boris Kidrič]]'''<br>{{small|(1912–1953)}} |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |[[Slika:Dinko_Puc_1930s.jpg|153x153px]] |'''[[Dinko Puc]]'''<br>{{small|(1879–1945)}} |1 |[[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>{{small|(1943–2011)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]'''<br>{{small|(1866–1932)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Stane Kavčič]]'''<br>{{small|(1919–1987)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janko Smole]]'''<br>{{small|(1921–2010)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije| ]] pmegjrv5bwm1r710is0mv508wlklk9t 6767786 6767785 2026-10-20T14:09:57Z Erardo Galbi 166658 14. vlada RS 6767786 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" ! rowspan="2" | # ! colspan="2" | Trajanje ! colspan="3" rowspan="2" | Vlada ! rowspan="2" | Obdobje |- !Dni !Let in dni |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |27. november 1972 – 9. maj 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – 4. junij 2026 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |16. julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |25. junij 1962 – 29. april 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 01.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |9. maj 1978 – 16. julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- {{Aktiven}} |26. (16.) |{{Starost v dnevih|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2026|06|04}} |[[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |4. junij 2026 – ''danes'' |- |27. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |28. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! rowspan="2" |Slika ! rowspan="2" |Ime<br>(rojen–umrl) ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dni !Let in dni |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>{{small|(1950–2008)}} |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Boris Kraigher]]'''<br>{{small|(1914–1967)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miha Marinko]]'''<br>{{small|(1900–1983)}} |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- {{Aktiven}} | {{#expr: 2642 + {{Starost v dnevih|2026|06|04}} }} | {{Starost s prekinitvijo|3|12|2004|neaktivni dnevi=5238}} |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>{{small|(* 1958)}} |4 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>{{small|(1933–2024)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |{{Starost v dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|09|10|1941|04|16}} |[[Slika:Marko_Natlačen.jpg|142x142px]] |'''[[Marko Natlačen]]'''<br>{{small|(1886–1942)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |{{Starost v dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |{{Starost v letih in dnevih|1972|11|27|1978|05|09}} |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Marinc]]'''<br>{{small|(1930–2025)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |{{Starost v letih in dnevih|1930|12|04|1935|02|08}} |[[Slika:Drago_Marušič_1930s.jpg|164x164px]] |'''[[Drago Marušič]]'''<br>{{small|(1884–1964)}} |1 |[[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- |{{Starost v dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01|2026|06|04}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>{{small|(* 1967)}} |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Stranka modernega centra]] |- |{{Starost v dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |{{Starost v letih in dnevih|1980|07|16|1984|05|23}} |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>{{small|(1928–2022)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>{{small|(* 1963)}} |1 |[[Socialni demokrati]] |- |{{Starost v dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |{{Starost v letih in dnevih|1962|06|25|1965|04|29}} |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Viktor Avbelj]]'''<br>{{small|(1914–1993)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1978|05|09|1980|07|16}} |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Vratuša]]'''<br>{{small|(1915–2017)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>{{small|(* 1948)}} |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>{{small|(* 1960)}} |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>{{small|(* 1970)}} |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>{{small|(* 1977)}} |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |{{Starost v dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |{{Starost v letih in dnevih|1929|10|09|1930|12|04}} |[[Slika:Dušan_Sernec_1929.jpg|131x131px]] |'''[[Dušan Sernec]]'''<br>{{small|(1882–1952)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Boris Kidrič]]'''<br>{{small|(1912–1953)}} |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |{{Starost v dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |{{Starost v letih in dnevih|1935|02|08|1935|09|10}} |[[Slika:Dinko_Puc_1930s.jpg|153x153px]] |'''[[Dinko Puc]]'''<br>{{small|(1879–1945)}} |1 |[[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>{{small|(1943–2011)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]'''<br>{{small|(1866–1932)}} |1 |[[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Stane Kavčič]]'''<br>{{small|(1919–1987)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janko Smole]]'''<br>{{small|(1921–2010)}} |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije| ]] n4ozedd0uyjmyu67jc3s4siwnfvbpsu 0 558092 6767995 6652174 2026-10-21T06:04:24Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6767995 wikitext text/x-wiki {{Infobox skier | name = Manuel Fettner | image = <!-- WD --> | nationality = {{AUT}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 179 cm<ref name="eurosport.com">{{navedi splet|title=Manuel Fettner|url=https://www.eurosport.com/ski-jumping/manuel-fettner_prs38258/person.shtml|work=eurosport.com|access-date=9 January 2021}}</ref> | club = SV Innsbruck Bergisel | skis = [[Augment Ski|Augment]] | personalbest = 243 m <br><small>(Vikersund, 2023)</small> | career_start = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2001]] | career_end = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2026]] | wins = | wcpodiums = 5 | olympicteams = 2 | olympicmedals = 2 | olympicgolds = 1 | worldsteams = 4 | worldsmedals = 2 | worldsgolds = 1 | show-medals = yes | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCountry|{{AUT}}}} {{MedalCompetition|[[Zimske olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]]|[[Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2022|ekipno]]}} {{MedalSilver|[[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]]|[[Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2022|posamično sr.]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2013|Val di Fiemme 2013]]|ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2017|Lahti 2017]]|ekipno}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|Svetovna prvenstva v poletih]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2024|Kulm 2024]]|ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2016|Kulm 2016]]|ekipno}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{MedalGold | Sollefteå 2003 | ekipno }} {{MedalSilver | Karpacz 2001 | posamično }} {{MedalSilver | Karpacz 2001 | ekipno }} {{MedalSilver | Schonach 2002 | ekipno }} }} '''Manuel Fettner''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[smučarski skakalec]], * [[17. junij]] [[1985]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]. Fettner je član kluba SV Innsbruck Bergisel in avstrijske državne reprezentance. V [[Celinski pokal v smučarskih skokih|celinskem pokalu]] je osvojil 26 zmag, 20 drugih in 17 tretjih mest ter zmago v skupnem seštevku leta 2014. V [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 4. januarja [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2001]] na tretji tekmi [[Turneja štirih skakalnic|Turneje štirih skakalnic]] v [[Innsbruck]]u, ko je zasedel 44. mesto, dva dni za tem na četrti tekmi Turneje štirih skakalnic v [[Bischofshofen|Bischofshofnu]] je s četrtim mestom prvič osvojil točke svetovnega pokala in se tudi uvrstil v prvo deseterico. 29. decembra [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2010]] se je na tekmi v [[Oberstdorf]] prvič uvrstil na stopničke s tretjim mestom. Najboljšo uvrstitev v karieri je dosegel 18. decembra [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2022]] z drugim mestom na tekmi v [[Engelberg]]u, skupno se je petkrat uvrstil na stopničke. Na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]] je nastopil v letih [[Zimske olimpijske igre 2018|2018]] in [[Zimske olimpijske igre 2022|2022]], ko je osvojil zlato medaljo na ekipni tekmi in srebrno na srednji skakalnici posamično. Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2013|2013]], [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2017|2017]], [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019|2019]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023|2023]], na ekipnih tekmah je osvojil zlato medaljo leta 2013 in bronasto leta 2017. Na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|svetovnih prvenstvih v poletih]] je na ekipnih tekmah osvojil srebrno medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2024|2024]] in bronasto leta [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2016|2016]], obakrat na [[Kulm]]u. 29. marca 2026 je v [[Planica|Planici]] končal svojo petindvajsetletno kariero, se takoj po zadnjem skoku zaročil in oktobra istega leta poročil z avstrijsko skakalko [[Lisa Fettner|Liso Eder]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/slavje-v-avstrijskem-skakalnem-taboru-porocila-sta-se-manuel-fettner-in-lisa-eder/797355 |title=Slavje v avstrijskem skakalnem taboru – poročila sta se Manuel Fettner in Lisa Eder |accessdate=2026-10-21 |date=2026-10-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Ekipni olimpijski prvaki v smučarskih skokih}} {{Ekipni svetovni prvaki v smučarskih skokih (velika skakalnica)}} {{Zmagovalci kontinentalnega pokala v smučarskih skokih}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Fettner, Manuel}} [[Kategorija:Avstrijski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstrijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Avstrijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Avstrijo]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2018]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2022]] c8omhyv8esi33ne7j2rzrti31qpsjdp 0 566649 6768094 6718880 2026-10-21T10:15:15Z Erardo Galbi 166658 6768094 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image = Johannes Vermeer - Het melkmeisje - Google Art Project.png | image_size = 300px | title = Mlekarica | artist = [[Jan Vermeer van Delft]] | year = ok. 1657&ndash;1658 (čeprav se ocene razlikujejo) | medium = [[olje na platnu]] | height_metric = 45,5 | width_metric = 41 | metric_unit = cm | city = [[Amsterdam]] | museum = [[Rijksmuseum]] | movement = [[Baročno slikarstvo]], [[Nizozemska zlata doba v slikarstvu]] }} '''''Mlekarica''''' ({{lang-nl|De melkmeid}} ali ''Het melkmeisje''), včasih imenovana tudi '''''Kuhinjska služkinja''''', je [[olje na platnu]] nizozemskega umetnika [[Jan Vermeer van Delft|Jana Vermeerja]], ki prikazuje »mlečno deklo«, pravzaprav hišno kuhinjsko služkinjo. Razstavljena je v [[Rijksmuseum]]u v [[Amsterdam]]u na Nizozemskem, ki ga ima za »nedvomno eno najboljših znamenitosti muzeja«.<ref name=Rijksmuseum-Milkmaid>{{navedi splet|title=The Milkmaid, Johannes Vermeer, c 1660 - Rijksmuseum|url=https://www.rijksmuseum.nl/en/collection/SK-A-2344|work=Rijksmuseum Amsterdam|access-date=17 September 2009|archive-date=3 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190503132528/https://www.rijksmuseum.nl/en/collection/SK-A-2344|url-status=live}}</ref> Natančno leto dokončanja slike ni znano, ocene pa se razlikujejo glede na vir. Rijksmuseum ocenjuje, da je nastala okoli leta 1658. Po podatkih [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskega muzeja umetnosti]] v [[New York]]u je bila naslikana okoli leta 1657 ali 1658.<ref name=MetMuseum-Exhibition-2009>{{navedi splet |title=Vermeer's Masterpiece ''The Milkmaid'' (September 10–November 29, 2009) |url=http://www.metmuseum.org/exhibitions/listings/2009/vermeer |work=Metropolitan Museum of Art|access-date=13 September 2009 |archive-date=2 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190702202215/https://www.metmuseum.org/exhibitions/listings/2009/vermeer |url-status=live }}</ref> Spletna stran ''Essential Vermeer'' ponuja širši razpon od 1658–1661.<ref name=EssentialVermeer-Milkmaid>{{navedi splet |title=The Milkmaid by Johannes Vermeer |url=http://www.essentialvermeer.com/catalogue/milkmaid.html |work=Essential Vermeer |access-date=13 September 2009 |archive-date=25 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525110757/http://www.essentialvermeer.com/catalogue/milkmaid.html |url-status=live }}</ref> == Opisi in komentarji == Na sliki je prikazana mlekarica, ženska, ki molze krave in izdeluje mlečne izdelke, kot sta maslo in sir, v navadnem prostoru, kako skrbno toči mleko v nizko lončeno posodo na mizi. Mlekarice so začele delati samo v hlevih, preden so jih velike hiše najemale tudi za gospodinjska dela, namesto da bi zaposlile dodatno osebje. Tudi na mizi pred mlekarico so različne vrste kruha. Je mlada, čvrste postave, nosi kapo iz čistega platna, moder predpasnik in delovne rokave, zavihane nad debelimi podlahtmi. Na tleh za njo je grelnik za noge v bližini delftskih stenskih ploščic, ki prikazujejo Kupida (na gledalčevi levi) in figuro s palico (na desni). Intenzivna svetloba curlja iz okna na levi strani platna.<ref name=krhdcs>{{navedi novice | last = Rosenberg | first = Karen | date = 11 September 2009 | title = A Humble Domestic Crosses the Sea | newspaper = The New York Times | url = https://www.nytimes.com/2009/09/11/arts/design/11vermeer.html?em=&pagewanted=print | access-date = 13 September 2009 | archive-date = 9 July 2018 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180709153835/https://www.nytimes.com/2009/09/11/arts/design/11vermeer.html?em=&pagewanted=print| url-status = live }}</ref> Slika je osupljivo iluzionistična, ne daje le podrobnosti, temveč občutek teže ženske in mize. »Svetloba, čeprav svetla, ne izpere grobe teksture kruhove skorje ali izravna volumnov služkinjinega debelega pasu in zaobljenih ramen«, je zapisala Karen Rosenberg, umetnostna kritičarka za The New York Times. Kljub temu, da je polovica ženskega obraza v senci, je »nemogoče ugotoviti, ali njene spuščene oči in stisnjene ustnice izražajo hrepenenje ali koncentracijo«, je zapisala. Po besedah ​​Walterja Liedtkeja, kustosa oddelka za evropske slike v Metropolitanskem muzeju umetnosti in organizatorja dveh Vermeerjevih razstav, je v odzivih sodobnih gledalcev na sliko »malo učinka Mona Lise«. »Za sodobno občinstvo je v njej nekoliko skrivnostna. Opravlja vsakodnevne naloge, rahlo nasmejana. In naš odziv je 'Kaj si misli?'«<ref name=CTPost-Met-2009>{{navedi splet | last = Boros | first = Phyllis A.S. | date = 13 September 2009 | title = Vermeer's 'Milkmaid' cause for celebration at MMA | work = Connecticut Post | url = http://www.ctpost.com/default/article/Vermeer-s-Milkmaid-cause-for-celebration-at-MMA-212061.php | access-date = 13 September 2009 | archive-date = 9 November 2018 | archive-url = https://web.archive.org/web/20181109024808/https://www.ctpost.com/default/article/Vermeer-s-Milkmaid-cause-for-celebration-at-MMA-212061.php | url-status = dead }}</ref> == Nizozemska ikonografija služkinj == [[File:Vermeer, Johannes, The Milkmaid (about 1657-58).jpg|thumb|left|350px|Detajl slike, ki prikazuje grelnik za noge, s ploščicami Kupida in človeka s palico na obeh straneh; košara za oblačila, ki jo je Vermeer odstranil s slike, je bila tukaj. Prikazan je tudi detajl služkinjinega briljantno modrega predpasnika.]] Ženska bi bila v času, ko je bila slika ustvarjena, bolj znana kot ''kuhinjska pomočnica'' ali služkinja za vse delo kot specializirana ''mlekarica'': mlekarice so bile ženske, ki so molzle krave; kuhinjske pomočnice so delale v kuhinjah. Vsaj dve stoletji pred nastankom slike so imele mlekarice in kuhinjske služkinje sloves, da so nagnjene k ljubezni ali seksu, kar se je pogosto odražalo v nizozemskih slikah kuhinj in tržnic iz [[Antwerpen|Antwerpna]], [[Utrecht]]a in [[Delft]]a.<ref>See Schama, Chapter 6 on the housemaid, "the most dangerous women of all" (p. 455). See also Franits, 118-119 and 166, and the other passages under "maids, sterotypes" in his index.</ref> Nekatere slike so bile premeteno sugestivne, kot je ''Mlekarica'', druge bolj grobo. Vodilna umetnika v tej tradiciji sta bila slikarja iz Antwerpna [[Joachim Beuckelaer]] (okoli 1535–1575) in [[Frans Snyders]] (1579–1657), ki sta imela veliko privržencev in posnemovalcev, pa tudi [[Pieter Aertsen]] (ki je imel tako kot Beukelaer stranke v Delftu), utrechtski manieristični slikar Joachim Wtewael (1566–1638) in njegov sin Peter Wtewael (1596–1660). Bližje Vermeerjevemu času je Nicolaes Maes naslikal več stripov, ki imajo zdaj naslove, kot je ''Leni služabnik''. Toda v tem času je obstajala alternativna konvencija slikanja žensk pri delu na domu kot vzorci nizozemske domače vrline, ki jo je obširno obravnaval Simon Schama.<ref>Schama, Chapter 6.</ref> V nizozemski literaturi in slikah Vermeerjevega časa so bile služkinje pogosto prikazane kot subjekti moških želja – nevarne ženske, ki ogrožajo čast in varnost doma, središča nizozemskega življenja – čeprav so nekateri Vermeerjevi sodobniki, kot je Pieter de Hooch, začeli jih predstavljajo na bolj nevtralen način, tako kot Michael Sweerts. Vermeerjeva slika je eden redkih primerov služkinje, obravnavane na empatičen in dostojanstven način, čeprav ljubezenski simboli v tem delu še vedno ponazarjajo tradicijo. Drugi slikarji v tej tradiciji, kot je Gerrit Dou (1613–1675), so upodabljali privlačne služkinje s simboličnimi predmeti, kot so vrči ter različne oblike iger in izdelkov. »V skoraj vseh delih te tradicije je prisoten erotični element, ki se prenaša s kretnjami, ki segajo od nabijanja piščancev na ražnje do nežnega ponujanja - vsaj tako kaže smer pogleda - intimnega vpogleda v neki nejasno maternični predmet«, pravi Liedtke. Na Doujevi sliki iz leta 1646, ''Dekle, ki seklja čebulo'' (zdaj v britanski Kraljevi zbirki), se lahko kositrna posoda nanaša na moško in žensko anatomijo, slika pa vsebuje druge sodobne simbole poželenja, kot so čebula (ki naj bi imela afrodiziačne lastnosti) in visečo ptico. Mleko je imelo tudi nespodobne konotacije iz slengovskega izraza ''melken'', opredeljenega kot »spolno pritegniti ali zvabiti« (pomen, ki morda izvira iz opazovanja kmečkih deklet, ki delajo pri kravah, po Liedtkeju). Primeri del, ki uporabljajo mleko na ta način, vključujejo grafiko Lucasa van Leydna T''Mlekarica'' (1510) in grafiko Jacquesa de Gheyna II. ''Strelec in mlekarica'' (okoli 1610). [[File:Gerrit Dou 1646 painting Girl Chopping Onions.jpg|thumb|240px|Gerrit Dou, ''Dekle, ki seklja čebulo'']] Vermeerjeva slika je še bolj podcenjena, čeprav uporaba simbolov ostaja: ena od delftskih ploščic ob vznožju stene za služkinjo, blizu grelnika za noge, prikazuje Kupida – kar lahko namiguje na vzburjenost ženske ali preprosto na to da medtem ko dela, sanjari o moškem. Drugi ljubezenski simboli na sliki vključujejo vrč s širokim grlom, ki se pogosto uporablja kot simbol ženske anatomije. Grelnik za noge so umetniki pogosto uporabljali kot simbol ženskega spolnega vzburjenja, saj po Liedtkeju, ko ga položimo pod krilo, greje celotno telo pod pasom. Oglje, zaprto v grelniku za stopala, bi lahko simboliziralo »bodisi vročino poželenja v prizorih v gostilni ali bordelu bodisi skrito, a resnično gorečo strast ženske do moža«, pravi Serena Cant, britanska umetnostna zgodovinarka in predavateljica. Vendar se zdi, da pobeljena stena in prisotnost mleka kažeta, da je bila soba »hladna kuhinja«, ki se je uporabljala za kuhanje z mlečnimi izdelki, kot sta mleko in maslo, zato bi imel grelnik za noge tam pragmatičen namen. Ker druge nizozemske slike iz tega obdobja kažejo, da so grelnike za noge uporabljali, ko so sedeli, lahko njegova prisotnost na sliki simbolizira 'pridno naravo' stoječe ženske, pravi Cant.<ref name=Cant-VermeerHisWorld-2009>{{navedi knjigo | last1 = Cant | first1 = Serena| last2=Vermeer van Delft| first2=Jan | year = 2009 | title = Vermeer and His World 1632&ndash;1675 | publisher = Quercus Publishing Plc | location=London|isbn = 978-1-849-16005-6|oclc=699202293}}</ref> Slika je del družbenega konteksta spolnih ali romantičnih interakcij med služkinjami in moškimi višjih družbenih slojev, ki je zdaj v Evropi izginil in v Ameriki nikoli ni bil splošno priznan. Liedtke kot primer ponuja Vermeerjevega sodobnika, Samuela Pepysa, čigar dnevnik beleži srečanja s kuhinjskimi služkinjami, dekleti z ostrigami in, v gostilni med obiskom Delfta leta 1660, »izjemno lepo dekle ... pravo za šport«. Slika je bila najprej v lasti (in morda je bila naslikana za) Pietra van Ruijvena, lastnika več drugih Vermeerjevih slik, ki so prav tako upodabljale privlačne mlade ženske in s temami poželenja in samozanikanja, precej drugačne od odnosa Pepysa in mnogih slike v tradiciji nizozemske »kuhinjske pomočnice«.<ref>Liedtke, Walter, et al., ''Vermeer and the Delft School'', New Haven and London:Yale University Press, 2001, p. 372; citing Samuel Pepys' ''Diary'', entry for May 19, 1660</ref> V nizozemščini je ''Het Melkmeisje'' najpogosteje uporabljeno ime slike. Čeprav je ta naslov v sodobni nizozemščini manj točen, je beseda ''meid'' (služkinja) dobila negativen prizvok, ki ni prisoten v njeni pomanjševalnici (''meisje'') - od tod uporaba bolj prijaznega naslova za delo, ki se uporablja Rijksmuseum in drugi. === Pripovedni in tematski elementi === Po besedah ​​umetnostnega zgodovinarja Harryja Randa slika nakazuje, da ženska pripravlja kruhov puding, kar naj bi predstavljalo mleko in zlomljene koščke kruha na mizi. Randa je domneval, da je že naredila kremo, v kateri se bo namakal kruh, zamešan z jajcem, v trenutku, prikazanem na sliki. V posodo nalije mleko, da pokrije zmes, ker drugače bo kruh, če med peko ne bo vrel v tekočini, postal neprivlačna, suha skorja, namesto da bi tvoril tipično zgornjo površino pudinga. Previdna je pri vlivanju curka mleka, saj se kruhov puding lahko uniči, če sestavine niso natančno odmerjene ali pravilno združene. S tem, ko upodablja služkinjo med skrbnim kuhanjem, umetnik ne predstavlja le podobe vsakdanjega prizora, temveč tistega, ki ima etično in družbeno vrednost. Skromna ženska uporablja običajne sestavine in sicer neuporaben star kruh, da bi ustvarila prijeten izdelek za gospodinjstvo. »Njeno odmerjeno vedenje, skromna obleka in preudarnost pri pripravi hrane zgovorno, a nevsiljivo sporočajo eno najmočnejših vrednot Nizozemske 17. stoletja, domačo vrlino«, piše na spletni strani Essential Vermeer. »Na koncu tej sliki romantiko ali čustveni odmev ne dajejo aluzije na žensko spolnost - to je upodobitev poštenega, trdega dela kot nekaj romantičnega samo po sebi«, je v reviji ''Forbes'' zapisala Raquel Laneri. »Mlekarica povzdigne mučno gospodinjsko delo in hlapčevstvo na krepostno, celo junaško raven.«<ref name=Forbes-MetMuseum-2009>{{navedi splet | last = Laneri | first = Raquel | date = 12 September 2009 | title = Vermeer's Timeless Heroine – A New Exhibit Recasts the Enduring Appeal of the Dutch Master's 'Milkmaid' | work = Forbes | url = https://www.forbes.com/2009/09/11/vermeer-milkmaid-amsterdam-new-york-opinions-contributors-art.html | access-date = 13 September 2009 | archive-date = 15 September 2009 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090915182535/http://www.forbes.com/2009/09/11/vermeer-milkmaid-amsterdam-new-york-opinions-contributors-art.html? | url-status = live }}</ref> === Kompozicijska strategija === Vtis monumentalnosti in »morda občutek dostojanstva« podobi dajeta umetnikova izbira razmeroma nizkega zornega kota in piramidasto sestavljanje oblik od levega ospredja do ženske glave, piše na spletni strani Metropolitanskega muzeja umetnosti. Po navedbah Rijksmuseuma je slika »sestavljena vzdolž dveh diagonalnih linij. Srečujeta se pri ženskem desnem zapestju.« To usmeri pozornost gledalca na točenje mleka. Fotografski realizem slike je podoben realizmu umetnikov iz [[Leiden|Leidna]], kot so Dou, Frans van Mieris in Gabriël Metsu. Vermeer, ki je bil star petindvajset let, ko je naslikal to delo, je po besedah Liedtkeja »v nizozemski umetnosti kupoval različne sloge in teme«. »V tem primeru se ozira predvsem po umetnikih, kot je Gerrit Dou in drugi, ki delajo na natančen, iluzionističen način.« Liedtke vidi delo bodisi kot Vermeerjevo »zadnje zgodnje delo ali prvo zrelo delo«. Kustosinja je dodala: »Skoraj mislim, da je moral raziskati tisto, čemur bi lahko rekli 'taktilni iluzionizem', da bi razumel, kam je v resnici želel iti, kar je bila bolj optična, s svetlobo polna smer.«<ref name=WNYC-Lopate-Liedtke-2009>{{navedi splet |title=Vermeer's The Milkmaid |url=http://www.wnyc.org/story/59185-vermeers-the-milkmaid/ |date=19 September 2009 |last=Lopate |first=Leonard |work=The Leonard Lopate Show |publisher=WNYC radio station |format=Audio interview with Walter Liedtke |access-date=19 September 2009 |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030143139/http://www.wnyc.org/story/59185-vermeers-the-milkmaid/ |url-status=live }}</ref> Slika, ki je značilna za delftsko umetnost in Vermeerjevo delo, ima tudi 'klasično ravnovesje' figurativnih elementov in 'izjemno obravnavo svetlobe', glede na Metropolitanski muzej umetnosti. Stena na levi, po Liedtkeju, »vas zelo hitro prikaže na sliki – tista recesija z leve in nato odprtost na desno – in ta vrsta sheme levega kota je bila uporabljena približno 10 let pred Vermeerjem in zelo hitro je vzel najnovejšo stvar.« »Nikjer drugje v njegovem opusu ni tako kiparske figure in tako navidezno oprijemljivih predmetov, pa vendar je bodoči slikar svetlečih interierjev že prišel«, so sporočili iz muzeja. »Pointilé vzorec svetlih pik na kruhu in košari« je »najbolj efuzivna« uporaba te sheme na kateri koli Vermeerjevi sliki in zdi se, da se uporablja za nakazovanje »iskrive dnevne svetlobe in grobih tekstur hkrati«. Vermeer je preslikal dva predmeta, prvotno na sliki. Eden je bil velik stenski zemljevid (spletna stran Rijksmuseuma ga imenuje slika) za zgornjim delom ženskega telesa. (Stenski zemljevid morda ni bil na mestu v skromni delovni sobi, kot je hladna kuhinja, kjer je garala služkinja: veliki zemljevidi na Nizozemskem v 17. stoletju so bili poceni načini za okrasitev golih sten.) Prvotno je postavil veliko, vpadljivo košaro za oblačila (spletna stran Rijksmuseuma jo imenuje 'košara za šivanje') blizu dna slike, za rdečim krilom služkinje, vendar jo je umetnik nato prebarval, kar je povzročilo rahel premik v tonu (pentimento) na steni za grelnikom nog. Košaro so pozneje odkrili z rentgenom. Tudi druge Vermeerjeve slike imajo odstranjene elemente. Nekateri umetnostni kritiki menijo, da so bile odstranitve morda namenjene temu, da bi se dela bolje tematsko osredotočila. »Ta rustikalna neposrednost se razlikuje od Vermeerjevih kasnejših slik«, pravi Laneri. »Mlekarica ima otipljivo, visceralno kakovost – skorajda lahko okusite gosto kremasto mleko, ki uhaja iz vrča, občutite hladno vlago v sobi in škrobnato perilo služkinjine bele kape, se dotaknete njenih kiparskih ramen in steznika v pasu. Ona ni prikazen ali abstrakcija. Ona ni idealna svetovna gospodinja iz Vermeerjeve mlade ženske z vrčem za vodo ali eterična lepotica v Dekletu z bisernim uhanom — tako resnična, kot je lahko slika.« === Tehnika in materiali === Ta slika ima »morda najbolj briljantno barvno shemo v njegovem opusu«, glede na spletno stran Essential Vermeer. Že v 18. stoletju je angleški slikar in kritik Joshua Reynolds pohvalil delo zaradi njegove osupljive kakovosti. Ena od odlik Vermeerjeve palete v primerjavi z njegovimi sodobniki je bila njegova prednost do dragega naravnega [[ultramarin]]a (narejenega iz zdrobljenega [[lazurni kamen|lapis lazulija]]), kjer so drugi slikarji običajno uporabljali veliko cenejši [[azurit]]. Poleg ultramarina je svinčeno-kositrno-rumena tudi prevladujoča barva v izjemno svetlečem delu (z veliko manj mračnim in konvencionalnim upodabljanjem svetlobe kot katera koli Vermeerjeva prejšnja ohranjena dela). Upodabljanje belih sten je bilo v Vermeerjevem času izziv za umetnike, njegovi sodobniki pa so uporabljali različne oblike sivega pigmenta. Tu bele stene odsevajo dnevno svetlobo z različnimi intenzivnostmi in prikazujejo učinke neenakomernih tekstur na ometanih površinah. Umetnik je tukaj uporabil svinčeno belo, umbro in črno oglje. Čeprav je bila formula splošno znana med Vermeerjevimi sodobnimi žanrskimi slikarji, je glede na spletno stran Essential Vermeer »morda noben umetnik bolj kot Vermeer ni mogel uporabiti tako učinkovito«. Grobe poteze ženske so naslikane z debelimi madeži [[Impasto|impasta]]. Semena na skorji kruha, pa tudi skorja sama, skupaj s pletenimi ročaji košare za kruh, so upodabljani s pikami. Mehki deli kruha so pobarvani s tankimi vrtinčki barve, z madeži oker barve, ki prikazuje grobe robove zdrobljene skorje. En kos kruha na gledalčevi desni in blizu nizozemske peči ima širok rumen pas, ki se razlikuje od skorje, kar Cantu verjame, da nakazuje, da bo kos star. Majhen zvitek na skrajni desni strani ima debele pike, ki spominjajo na grobo skorjo ali skorjo s semeni. Kruh in košara sta kljub temu, da sta bližje gledalcu, naslikana bolj razpršeno od iluzionističnega realizma stene z madeži, senčenjem, žebljem in žebljično luknjo ali šivi in ​​zaponkami ženske obleke, lesketajočim se posoda iz polirane medenine, ki visi s stene. Stekla v oknu so raznolika na zelo realističen način, pri čemer se razpoka v eni (četrta vrsta od spodaj, skrajno desno) odraža na lesu okenskega okvirja. Tik pod tem podoknom ima drugo prasko, označeno s tanko belo črto. Drugo podokno (druga vrsta od spodaj, drugo od desne) je potisnjeno navznoter znotraj okvirja. Neskladje med predmeti na različnih razdaljah od gledalca lahko kaže na to, da je Vermeer po Cantu uporabil [[camera obscura|camero obscuro]]. Liedtke poudarja, da je luknjica, ki so jo odkrili na platnu, »resnično preluknjala teorijo camere obscure […] Zamisel, da je Vermeer izrisoval kompozicije v optični napravi […] je precej naivna, če upoštevamo, da svetloba traja morda 10 sekund, slika pa je trajala vsaj mesece, da je bila naslikana.« Namesto tega bi bil žebljiček na platnu privezan na vrvico s kredo, ki bi jo slikar zaskočil, da bi dobil perspektivne črte, je leta 2009 dejal Liedtke v intervjuju. Ženski zajetni zeleni nadrokavi so bili pobarvani z isto rumeno in modro barvo, kot so bila uporabljena za preostala ženska oblačila, obdelana istočasno po metodi mokro na mokro. Široke poteze v poslikavi oblačil nakazujejo grobo, gosto teksturo delovnega oblačila. Modra manšeta uporablja svetlejšo mešanico ultramarina in svinčeno bele barve, skupaj s plastjo oker barve pod njo. Bleščečo modrino krila ali predpasnika je okrepila glazura (tanka, prozorna zgornja plast) iste barve. Zasteklitev namiguje, da je modri material manj groba tkanina kot rumeni steznik, pravi Cant. == Izvor == [[File:CartoonsDeMinisterPRinkEnDeMilkmaid1907.jpg|thumb|350px|Nizozemska karikatura Jana Rinkeja iz leta 1907, ki odraža polemiko o tem, ali naj država kupi sliko, namesto da bi pustila, da morebiti pade v roke kakšnemu bogatemu ameriškemu zbiralcu umetnin. Vlada je delo kupila za Rijksmuseum.]] Pieter van Ruijven (1624–1674), Vermeerjev mecen v Delftu (in ob njegovi smrti lastnik enaindvajsetih slikarjevih del), je verjetno kupil sliko neposredno od umetnika. Liedtke dvomi, da je mecen naročil zadevo. Lastništvo je kasneje prešlo, morda na njegovo vdovo, Mario de Knuijt, verjetno na njuno hčer, Magdelene van Ruijven (1655–1681), in zagotovo na Van Ruijvenovega zeta, Jacoba Dissiusa (1653–1695),<ref name=delftschool>{{navedi knjigo |last1=Liedtke |first1=Walter |first2= Michiel C. |last2=Plomp |first3=Axel |last3=Ruger |title=Vermeer and the Delft School |url=https://archive.org/details/bub_gb_EZxWaNlQKiYC |publisher=Yale University Press |date=2001 |location=New Haven and London |pages=[https://archive.org/details/bub_gb_EZxWaNlQKiYC/page/n386 372], 374 |isbn=0-87099-973-7}}</ref><ref>[http://www.essentialvermeer.com/clients_patrons/the_dissius_collection.html Dissius collection sale] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201101025824/http://www.essentialvermeer.com/clients_patrons/the_dissius_collection.html |date=2020-11-01 }} retrieved June 4, 2010</ref> čigar zapuščina jo je prodala skupaj z drugimi umetnikovimi slikami leta 1696. Zapisi o tej prodaji so ''Mlekarico'' opisali kot 'izjemno dobro' in delo je prineslo drugo najvišjo ceno v prodaji (175 guldnov, preseženo le za 200 guldnov plačal za Vermeerjevo mestno pokrajino, ''[[Pogled na Delft]]''.) Leta 1765 je sliko prodal na dražbi Leendert Pieter de Neufville.<ref>{{navedi splet |url=http://bibliotheque-numerique.inha.fr/collection/13744-catalogus-van-schilderyen-van-wylen-de-heer-pieter/ |title=Catalogue of paintings by the late Pieter de Neufville, nr. 65 |access-date=2015-09-23 |archive-date=2015-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150925092132/http://bibliotheque-numerique.inha.fr/collection/13744-catalogus-van-schilderyen-van-wylen-de-heer-pieter/ |url-status=live }}</ref> »Slavna mlekarica Vermeerja iz Delfta, umetelna« je šla skozi vsaj pet amsterdamskih zbirk, preden je postala del tega, kar je Metropolitanski muzej umetnosti imenoval »eden od velikih zbirateljev nizozemske umetnosti«, zbiralca Lucretie Johanne van Winter (1785–1845). Leta 1822 se je poročila z družino zbirateljev Six, leta 1908 pa sta njena sinova prodala sliko (kot del znamenite zbirke Six z devetintridesetimi deli) Rijksmuseumu, ki je dela pridobil s podporo nizozemske vlade in Rembrandtove družbe — vendar ne pred precejšnjim javnim prepirom in posredovanjem Državnega zbora ali nizozemskega parlamenta. == Razstave == Slika je bila razstavljena v zahodni Evropi in v ZDA. Leta 1872 je bil del amsterdamske razstave 'starih mojstrov' (''Tentoonstelling van zeldzame en belangrijke schilderijen van oude meesters'') za Arti et Amicitiae, društvo likovnih umetnikov in ljubiteljev umetnosti, leta 1900 pa je bil del razstava v muzeju Stedelijk v Amsterdamu. Druge evropske razstave, ki prikazujejo delo, so Kraljeva akademija umetnosti (''Razstava nizozemske umetnosti'', London) leta 1929; Galerie nationale du Jeu de Paume (''Exposition hollandaise: Tableaux, aquarelles et dessíns anciens et modernes'', Pariz) leta 1921; Museum Boijmans Van Beuningen (''Vermeer, oorsprong en invloed: Fabritius, De Hooch, De Witte'', Rotterdam) leta 1935. Razstavljeno je bilo na svetovni razstavi leta 1939 v New Yorku<ref name=HuffPo-MetMuseum-2009>{{navedi novice | agency = [[Associated Press]] | date = 14 August 2009 | title = Vermeer's 'Milkmaid' to Be Loaned to NYC Museum | work = [[Huffington Post]] | url = http://www.huffingtonpost.com/huff-wires/20090812/us-vermeer-exhibition/ | access-date = 13 September 2009 | archive-date = 2 April 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150402133517/http://www.huffingtonpost.com/huff-wires/20090812/us-vermeer-exhibition/ | url-status = live }}</ref> in izbruh druge svetovne vojne med sejmom – z nemško okupacijo Nizozemske – je povzročil, da je delo ostalo v ZDA do osvoboditve Nizozemske. V tem času je bilo razstavljeno na Detroitskem inštitutu za umetnost v Michiganu (muzeju, kjer je delal kustos razstave Svetovne razstave) in je bilo vključeno v muzejske razstavne kataloge leta 1939 in 1941. Med vojno je bilo delo tudi prikazano v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku, kjer je viselo šele leta 1944, pravi Leidtke. Leta 1953 je Kunsthaus Zürich sliko prikazal na razstavi, naslednje leto pa je odpotovala v Italijo na razstavo v Palazzo delle Esposizioni v Rimu in Palazzo Reale v Milanu. Leta 1966 je bil del razstave v Mauritshuisu v Haagu in Musée de l'Orangerie v Parizu. V letih 1999 in 2000 je bila slika v Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu na razstavi ''Johannes Vermeer: ​​Umetnost slikanja'', od junija pa je bila del razstave ''Vermeer in Delftska šola'' v Narodni galeriji v Londonu. 20. do 16. septembra 2001 (na prizorišču te razstave v Metropolitanskem muzeju umetnosti se ni pojavila prej istega leta). Slika se je vrnila v New York leta 2009 ob NY400, 400. obletnici zgodovinskega potovanja Henryja Hudsona (Amsterdam - Manhattan), kjer je bila osrednji del razstave Metropolitanskega muzeja umetnosti, poleg več od petih muzejskih Vermeerjevih del in druge nizozemske slike zlate dobe. Slika je bila razstavljena na spletu v visokokakovostni digitalni različici, potem ko so muzejski kustosi ugotovili, da je veliko ljudi menilo, da je nizkokakovostna porumenela različica slike, ki je krožila po internetu, dobra reprodukcija slike.<ref name=Europeana-Yellow-2011>{{navedi splet |url=https://pro.europeana.eu/files/Europeana_Professional/Publications/Whitepaper_2-The_Yellow_Milkmaid.pdf |title=The Problem of the Yellow Milkmaid |first1=Harry |last1=Verwayen |first2=Martijn |last2=Arnoldus |first3=Peter B. |last3=Kaufman |work=Europeana Foundation |date=November 2011 |access-date=26 April 2013 |archive-date=2 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402183024/http://pro.europeana.eu/files/Europeana_Professional/Publications/Whitepaper_2-The_Yellow_Milkmaid.pdf |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|The Milkmaid by Johannes Vermeer}} * [http://www.rijksmuseum.nl/aria/aria_assets/SK-A-2344?lang=en&context_space=&context_id= ''The Milkmaid''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120713054441/http://www.rijksmuseum.nl/aria/aria_assets/SK-A-2344?lang=en&context_space=&context_id= |date=2012-07-13 }} at Rijksmuseum Amsterdam * [http://www.metmuseum.org/exhibitions/listings/2009/vermeer Vermeer's Masterpiece: ''The Milkmaid''] at Metropolitan Museum of Art - 2009 Vermeer exhibition * [http://www.essentialvermeer.com/catalogue/milkmaid.html ''The Milkmaid''] at [http://www.essentialvermeer.com/ ''Essential Vermeer''] - detailed, interactive analysis on ''The Milkmaid'' * [http://colourlex.com/project/vermeer-the-milkmaid/ Johannes Vermeer, ''The Milkmaid''] at [http://colourlex.com/ ColourLex] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Jana Vermeerja]] [[Kategorija:Slike leta 1658]] [[Kategorija:Baročno slikarstvo]] [[Kategorija:Nizozemsko slikarstvo]] dfmj6g8a0c4iu7nnqlti9lzs5n7v8fm 0 583189 6767750 6456897 2026-10-20T12:43:29Z Erardo Galbi 166658 6767750 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Dorica Makuc''', [[Časnikar|časnikarka]], [[Publicist|publicistka]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[29. april]] [[1928]], [[Videm, Italija|Videm]], † [[30. november]] [[2020]], [[Renče]]. == Življenje in delo == Dorica Makuc se je rodila v [[Videm, Italija|Vidmu]], oče je bil organist in izdelovalec orgel Ivan Kacin, mati Marija Makuc (Dorica je nosila materin priimek, ker je bila nezakonski otrok).<ref>{{Navedi splet|title=Zakladnica zgodb in pričevanj – pionirsko delo Dorice Makuc » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zakladnica-zgodb-pricevanj-pionirsko-delo-dorice-makuc/|website=Noviglas|date=2021-08-04|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Sprva je s starši živela v [[Gorica|Gorici]], a so se zaradi fašizma preselili v [[Domžale]], Dorica je dopolnila obvezne šole v [[Ljubljana|Ljubljani]] in Domžalah, nato se je vpisala na italijanski (zaradi fašizma) znanstveni licej v Gorici, maturirala pa je leta 1946 na slovenskem učiteljišču v Gorici. Diplomirala je leta 1952 na Novinarsko-diplomatski visoki šoli v [[Beograd|Beogradu]].<ref>{{Navedi splet|title=Makuc, Dorica (1928–2020) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922730/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-05-01}}</ref> Po študiju se je najprej zaposlila kot časnikarka na [[Primorski dnevnik|''Primorskem dnevniku'']] v [[Trst|Trstu]] in [[Gorica|Gorici]], nato je službovala pri predstavništvu jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice v [[Milano|Milanu]] med leti 1957-1960, jeseni leta 1962 pa se je zaposlila pri [[RTV Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je dolgoletna sodelavka RTV Slovenija Dorica Makuc|url=https://www.rtvslo.si/kultura/poslovila-se-je-dolgoletna-sodelavka-rtv-slovenija-dorica-makuc/544200|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-01|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Dorica Makuc je kot publicistka sodelovala predvsem pri [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]], mnogo je pisala tudi za [[Jadranski koledar]],<ref>{{Navedi revijo|last=Makuc|first=Dorica|date=1963|title=Završke jame: prirodno bogastvo Beneške Slovenije|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11711282|magazine=Jadranski koledar ...|pages=161–162|issn=1124-6529}}</ref> Primorska srečanja,<ref>{{Navedi revijo|last=Makuc|first=Dorica|date=1997|title=Po sledeh soške fronte|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3555889|magazine=Primorska srečanja|volume=21|issue=190|pages=171|issn=0350-5723}}</ref> Slovenski koledar,<ref>{{Navedi revijo|last=Makuc|first=Dorica|date=1980|title=Beneški Slovenci iščejo svoje korenine|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/14968114|magazine=Slovenski koledar ...|pages=234–238|issn=0352-1575}}</ref> Slovenski izseljenski koledar : koledar za Slovence po svetu,<ref>{{Navedi revijo|last=Makuc|first=Dorica|date=2000|title=Goriška kavarna Bratuž|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/117676288#full|magazine=Slovenski izseljenski koledar|volume=47|pages=72–80|issn=1318-184X}}</ref> Rodno grudo,<ref>{{Navedi revijo|last=Makuc|first=Dorica|date=6. junij 1997|title=Med resnico in domišljijo: Saša Rudolf|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/108185600|magazine=Rodna gruda|volume=44|issue=6|pages=45|issn=0557-2282}}</ref> [[Novi glas]],<ref>{{Navedi revijo|last=Makuc|first=Dorica|date=19. junij 1997|title=Na otoku pregnancev: ob obisku kulturnega društva "Skala" iz Gabrij na Sardiniji|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6050098#full|magazine=Novi glas|volume=2|issue=25|pages=ǂ ǂ6}}</ref> in še marsikje. Za [[RTV Ljubljana|RTV]] je pripravila in uresničila ogromno dokumentarcev in oddaj, ki govorijo o navadnem, malem človeku,<ref>{{Navedi splet|title=Raziskovalka in tenkočutna pripovedovalka življenjskih zgodb » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/raziskovalka-in-tenkocutna-pripovedovalka-zivljenjskih-zgodb/#dmid=69481555-a74e-4832-acc7-47453351a60e|website=Noviglas|date=2014-10-23|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> razkrila pa je tudi marsikatero zgodovinsko zgodbo Slovenskega naroda,<ref>{{Navedi revijo|last=Drnovšek|first=Marjan|date=1995-01-01|title=Knjižna ocena - Dorica Makuc, Aleksandrinke, Goriška Mohorjeva družba,Gorica 1993, 171 str.|url=https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/13372|magazine=Dve domovini|language=sl|issue=6|issn=1581-1212}}</ref> ki bi drugače popolnoma izginile iz spomina,<ref>{{Citat|title=Filmski večeri v poklon Dorici Makuc, ki je v ospredje postavila pomen malega človeka|url=https://365.rtvslo.si/podkast/pol-ure-kulture/175119495|accessdate=2025-05-01|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> saj se zgodovinarji niso menili zanje.<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Dorica Makuc|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/umrla-je-dorica-makuc?pk_campaign=most_read&pk_source=most_read_lnk_article&pk_medium=most_read|website=Primorske Novice|accessdate=2025-05-01}}</ref> Tako je leta 1975 posnela dokumentarni film ''Žerjavi letijo na jug,''<ref>{{Navedi splet|title=Dorica Makuc, novinarka|url=https://www.mojcasirok.com/dorica-makuc-novinarka/#dmid=69481555-a74e-4832-acc7-47453351a60e|website=Mojca Širok|date=1996-03-19|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI|first=Mojca|last=Širok}}</ref> v katerem je obudila tragično zgodbo [[Aleksandrinka|Aleksandrink]].<ref>{{Navedi splet|title=Osmomarčevski poklon Dorici Makuc v Prvačini z večerom o aleksandrinkah » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/osmomarcevski-poklon-dorici-makuc-v-prvacini-z-vecerom-o-aleksandrinkah/|website=Noviglas|date=2025-03-06|accessdate=2025-05-01|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Objavila je tudi več knjig: * In gnojili boste nemško zemljo (1990)<ref>{{Navedi knjigo|title=In gnojili boste nemško zemljo|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/22027264#full|publisher=Goriška Mohorjeva družba; KTD [i. e.Katoliško tiskovno društvo]; SSO [i. e. Svet slovenskih organizacij]|date=1990|location=Gorica|first=Dorica|last=Makuc}}</ref> * Aleksandrinke (1993)<ref>{{Navedi knjigo|title=Aleksandrinke|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6735417#full|publisher=Goriška Mohorjeva družba|date=1993|location=Gorica|volume=4|series=Naše korenine|first=Dorica|last=Makuc}}</ref> * Sardinci (2000)<ref>{{Navedi knjigo|title=Sardinci|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1950692#full|publisher=Goriška Mohorjeva družba|date=2000|location=Gorica|isbn=978-88-87407-16-7|first=Dorica|last=Makuc}}</ref> * Primorska dekleta v Nemčijo gredo (2005)<ref>{{Navedi knjigo|title=Primorska dekleta v Nemčijo gredo: [o preganjanju našega ljudstva pod fašizmom in nacizmom]|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/220049664#full|publisher=Goriška Mohorjeva družba|date=2005|location=Gorica|isbn=978-88-87407-59-4|first=Dorica|last=Makuc}}</ref> * Sardinci : Battaglioni speciali in Sardegna (2006)<ref>{{Navedi knjigo|title=Sardinci: Battaglioni speciali in Sardegna|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2362860#full|publisher=Zadruga Goriška Mohorjeva; = Cooperativa [Goriška Mohorjeva]|date=2006|location=[Gorizia]|first=Dorica|last=Makuc}}</ref> * Le nostre ragazze vanno in Germania (2008)<ref>{{Navedi knjigo|title=Le nostre ragazze vanno in Germania: la memoria slovena della deportazione femminile dal Goriziano|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/242134016#full|publisher=Sklad Dorče Sardoč; Goriška Mohorjeva družba; Centro Isontino di Ricerca e Documentazione Storica e Sociale "Leopoldo Gasparini"|date=2008|location=Gorica; Gradisca d'Isonzo|isbn=978-88-903422-4-0|first=Dorica|last=Makuc}}</ref> * Ameriška Slovenka iz Vipavske doline (2016)<ref>{{Navedi revijo|last=Makuc|first=Dorica|last2=Mercina|first2=Marija|last3=Florenin|first3=Alenka|last4=Slamič|first4=Ivana|last5=Bratina|first5=Tanja|last6=Uršič Vrabec|first6=Helena|date=2016|title=Ameriška Slovenka iz Vipavske doline|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/284752128#full|location=Ajdovščina}}</ref> Leta 2000 je prejela nagrado [[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]] za knjjigo ''Sardinci'' in za življenjsko delo. Leta 2017 je ob slovenskem kulturnem prazniku prejela priznanje, ki ga krovni organizaciji [[Svet slovenskih organizacij]] in [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]] podeljujeta pomembnim ustvarjalcem in poustvarjalcem ter kulturnim ali družbenim delavcem med [[Slovenci v Italiji|Slovenci v Italiji.]]<ref>{{Navedi splet|title=RAI SLOVENSKI PROGRAM - Dorica MAKUC: utemeljitev priznanja ob slovenskem kulturnem prazniku 2017 - Video|url=https://www.raiplay.it/video/2023/09/watchfolder-RaiSlovenskiprogram-Dorica-MAKUC-utemeljitev-priznanja-ob-slovenskem-kulturnem-prazniku-2017-a86f0e27-b33e-4a8c-a4cc-0f6c2fbfa91c.html|website=RaiPlay|accessdate=2025-05-01|language=it}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Makuc, Dorica}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] m1bp9fsvmsz9irabgr9gaj92egldj5o 118 584108 6767938 6766353 2026-10-20T20:08:19Z Raprep 220594 6767938 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi revijo |last=Stanković |first=Marko |date=4. 7. 2025 |editor-last=Jovičić |editor-first=Katarina |title=Jugoslovenski federalizam prema Ustavu iz 1974. godine – konsocijacija ili konfederacija? |url=https://www.stranipravnizivot.rs/index.php/SPZ/article/view/1064/994 |access-date=10. 10. 2025 |magazine=Strani pravni život |publisher=Institut za uporedno pravo |location=Beograd |pages=255–269 |format=pdf}}</ref><ref>{{Navedi knjigo |last=Arlović |first=Mato |title=Ustav SFRJ iz 1974. godine – 50 godina kasnije |publisher=Pravna fakulteta |year=2025 |editor-last=Vučković |editor-first=Jelena |location=Kragujevac |pages=15–38 |chapter=Ustavnopravni dualizam pravnog sustava po Ustavu SFRJ iz 1974. godine u načelima ustavnosti i zakonitosti |chapter-url=https://unicloud.kg.ac.rs/index.php/s/RkCdxSxsNK48W58?dir=/&editing=false&openfile=true |chapter-format=pdf}}</ref> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo |last=Žagar |first=Mitja |title=Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 |publisher=Inštitut za novejšo zgodovino |year=2010 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |location=Ljubljana |pages=231–256 |chapter=Ustava SFRJ in ustavni sistem 1974: povzročitelj krize ali mehanizem za njeno razreševanje? |chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-DKI3JCPU/aa942586-dd67-466a-a0b8-ace1a5ff9680/PDF|chapter-format=pdf}}</ref> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu Ustave SFRJ (1974) prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}}<ref name=":39">{{Navedi splet |last=Sabljaković |first=Una |date=25. 7. 2026 |title=O zloćudnoj ideologiji nacionalizma |url=https://pescanik.net/o-zlocudnoj-ideologiji-nacionalizma/ |access-date=25. 7. 2026 |website=Peščanik}}</ref><ref name=":43">{{Navedi revijo |last=Milosavljević |first=Olivera |date=1. 7. 1995 |title=Upotreba autoriteta nauke – javna politička delatnost SANU (1986–1992) |url=https://pescanik.net/wp-content/PDF/upotreba_autoriteta_nauke.pdf |access-date=17. 10. 2026 |magazine=Peščanik |location=Beograd}}</ref> Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=54,283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Po drugi strani pa je slovensko republiško vodstvo zavračalo osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Politika izvršenih in enostranskih dejanj slovenskega republiškega vodstva je bila utemeljena v nazoru, da je Slovenija "''država republikanske oblike''" in nosilka izvorne suverenosti ter da lahko izvrševanje tistih suverenih pravic, ki jih je s priključitvijo jugoslovanski federaciji po 2. svetovni vojni prenesla na organe federacije,<ref>{{Navedi splet |date=16. 1. 1947 |title=Ustava Ljudske republike Slovenije |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38564/ustava_ljudske_republike_slovenije.pdf |access-date=28. 7. 2026 |website=Sistory}}</ref> povrne kadarkoli in brez dogovora oziroma sporazuma z organi federacije. 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Večinsko podporo v javnomnenjskih raziskavah sta uživali samostojnost in neodvisnost Slovenije v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref><ref name=":41">{{Navedi knjigo |title=Vrednote v prehodu II |publisher=UL Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK |year=1990 |isbn=978-961-295-010-1 |editor-last=Toš |editor-first=Niko |location=Ljubljana |publication-date=2021 |pages=18–19 |chapter=Slovensko javno mnenje 1990/2 – Stališča Slovencev ob novi ustavi}}</ref> Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti in neodvisnosti lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek institucij federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zvezna vlada]] je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev,<ref name=":38" /> katerega cilj je bila prisilna izterjava carin. Izvršba odloka bi pomenila namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. Na začetku junija 1991 sprejet zakon o carinski službi je stopil v veljavo na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS, ko je vlada RS začela prevzemati tudi prehode na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumela kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, mejnih prehodov in druge carinske infrastrukture je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po oboroženem spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad prehodi na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je vodstvo RS tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po oboroženem konfliktu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije ni prejudiciral razpada Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je z umikom JLA dobila realno možnost, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref><ref name=":42" /> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref><ref name=":39" /><ref name=":43" /> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref>{{efn|Slovenski politik Edvard Kardelj je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)^Puhovski, zato se je v delu publicistike in javnosti prijel vzdevek Kardeljeva ustava.}} zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost,<ref name=":42" /> je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so verjeli, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} V slovenski javnosti je večinsko podporo uživala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27" /><ref name=":41" /> [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Slovensko vodstvo je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":3" />{{Rp|page=33}}<ref name=":13" /> Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – Sabor RH je 21. 2. 1991 sprejel resolucijo o razdružitvi<ref>{{Navedi splet |date=21. 2. 1991 |title=Rezolucija o prihvaćanju postupaka za razdruženje SFRJ i o mogućem udruživanju u savez suverenih republika |url=https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/full/1991_02_8_186.html |access-date=17. 10. 2026 |website=Narodne novine |publisher=Sabor Republike Hrvatske |publication-place=Zagreb}}</ref> – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) konec decembra 1990 so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Janjič|first=Katarina|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|chapter=Vloga in pomen carinske službe pri osamosvajanju Slovenije}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva federacije in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni finančni vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991, v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je slovensko z dopisom 19. 4. 1991 opozorila, naj spoštuje Ustavo SFRJ in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine, ki ga je zaradi tehnično-administrativnih razlogov sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. Izvršba odloka, katerega cilj je bila prisilna izterjava carin, bi pomenila angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih delov Jugoslavije na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranjih mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji) z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave,{{efn|Carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave.^Janjič:68}} a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa bi carinske obveznosti lahko poravnale tudi v gotovini, ki bi jo s helikopterji odvažali v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd in obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Skupščina RS je 5. 6. 1991i sprejela zakon o carinski služni, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo in infrastrukturo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ter s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in mejnih prehodov nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, a ga je Marković spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je po mnenju ambasadorja predstavljal prvo dejanje oboroženega spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov ter sprejela še odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref>, ki je stopil v veljavo ob polnoči 26. 6. 1991 in s katerim je odobrila angažma zvezne milice in JLA na zunanji meji SFRJ oziroma na mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odloka nista izražala namere in vsebovala ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, nista ogrožala pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Prav tako nista bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na prehode na zunanji meji SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286} Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo na hitri cesti pri Medvedjeku pri Trebnjem.^ibidem:294}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je angažirala 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla pogajalsko legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane samostojnosti in neodvisnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je lakoničen odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju odlokov zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala. Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. Kadijevićev diktat je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev diktat, ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "''telesnih naporov''", drugi nekaj dni kasneje med "''vračanjem na bojni položaj''".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – na primer tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v Predsedstvo SFRJ (PSFRJ) podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku JLA iz Slovenije ni prejudiciral razpada Jugoslavije, a je slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. JLA bi se morala umakniti z območja Slovenije do 18. 10. 1991, a zaradi "''tehničnih težav''" se je 26. 10. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317,435}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref name=":40">{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/preseren-marko.pdf}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Kazenski pregon hudodelstev, povezanih z oboroženim spopadom == Ena redkih študij, ki se ukvarja s tožilsko in sodno prakso glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov med spopadom v RS poleti 1991, razkrije: * neupravičeno in selektivno uporabo pravosodja, saj tožilstva praviloma niso želela začeti postopkov "''proti svojim''":<ref name=":40" />{{Rp|pages=137,145}} izmed 71 primerov, ki so jih do konca študije leta 2008 odprla tožilstva, je bil le en primer proti pripadniku TO, 70 proti pripadnikom JLA,<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} v nobenem primeru pa ni bil predmet obravnave pripadnik notranjega ministrstva, milice, pripadnik pravosodja ali ljudski vstajnik;<ref name=":40" />{{Rp|page=137}} * okrnjeno avtonomijo tožilstev in njihovo delovanje pod vplivom navodil političnih odločevalcev;<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} * tožilsko in sodno prakso v Republiki Sloveniji v neskladju z mednarodnim pravom oboroženih spopadov;<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} * da je bila takšna praksa mogoča tudi zato, ker "''se je Republiki Sloveniji 'uspelo' tiho in neuradno izogniti dejanskemu operativnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo''".<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} Rezultati pregona: v obtožnico je bilo do zaključka študije leta 2008 prekvalificiranih deset ovadb oziroma deset primerov od 71 primerov in obtoženih 13 posameznikov.<ref name=":40" />{{Rp|page=140}} Odvilo se je pet sodnih postopkov, pet sodnih postopkov je bilo v času študije v teku; obsodilne sodbe do zaključka študije ni bilo nobene. Sodni epilog: štiri oprostilne sodbe in ena zavržena zadeva zaradi zastaranja.<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ phqwc2w8defa8zu73838v6md2pir6s9 2 590815 6767916 6765956 2026-10-20T19:11:45Z MaksiKavsek 244409 /* Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku */ 6767916 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku === Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6" /> v radikalni fazi – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno oz. strukturno povsem podobna, a po drugi strani tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' ou. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Štih ne izključuje niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Oblike slovanskega etnonima === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2008|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2008|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} 0tj7jq6pp9v2gq01u4enfqqsaiq757i 6767935 6767916 2026-10-20T19:56:40Z MaksiKavsek 244409 + 6767935 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku === ==== Karantanija ==== Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6" /> v radikalni fazi – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno oz. strukturno povsem podobna, a po drugi strani tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' ou. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Štih ne izključuje niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} ==== Karniola ==== Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da se je na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje verjetno razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila P. Štih in H. Wolfram je bil deležen kritik. Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno oziroma strukturno primerljivi, Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniola umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Oblike slovanskega etnonima === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2008|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2008|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} h58t6hroumxq3h70cm49dsmo6q1q2uo 6767943 6767935 2026-10-20T20:15:21Z MaksiKavsek 244409 /* Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku */ + 6767943 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku === ==== Karantanija ==== Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6" /> v radikalni fazi – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno oz. strukturno povsem podobna, a po drugi strani tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' ou. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Štih ne izključuje niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} ==== Karniola ==== Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti (sic!), je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja. (''Die alten Winden/genannt die Khärner/(von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.'') {{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila P. Štih in H. Wolfram je bil deležen kritik. Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno oziroma strukturno primerljivi, Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniola umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Oblike slovanskega etnonima === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2008|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2008|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} jhoume3u0q9h0essgsiaxllhljwaazz 6767945 6767943 2026-10-20T20:20:39Z MaksiKavsek 244409 /* Karniola */ 6767945 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku === ==== Karantanija ==== Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6" /> v radikalni fazi – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno oz. strukturno povsem podobna, a po drugi strani tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' ou. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih zato predvideva, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]]. Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično–oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Štih ne izključuje niti prisotnosti avarskih, bolgarskih in germanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}} ==== Karniola ==== Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti (sic!), je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja. (''Die alten Winden/genannt die Khärner/(von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila P. Štih in H. Wolfram je bil deležen kritik. Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno oziroma strukturno primerljivi, Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniola umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. == Teoretska podlaga == === Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma === Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} ==== ''Modernistična paradigma'' ==== Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}} Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}} Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}} Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}} ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Oblike slovanskega etnonima === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}} [[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2008|p=14, 56}}]] Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije: * nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'', * nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'', * nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''. Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2008|p=14, 56}} Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}} * {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}} * {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}} * {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}} 3e7fssxwpnk366ubcfowhwad2c45nm7 0 597780 6767951 6624843 2026-10-20T21:17:35Z Ўщ 44981 wikifix 6767951 wikitext text/x-wiki '''Al Wahda''' je nogometni klub iz [[Združeni arabski emirati|Združenih Arabskih emiratov]] ki zaenkrat igra v Emiratski prvi ligi (UAE league). Štirikrat so bili prvaki lige, dvakrat prvaki President pokala, trikrat od UAE Federation pokala, trikrat prvaki league pokala, štirikrat prvaki Emiratskega super pokala, prvaki Qatar-UAE pokala in prvaki UAE-Qatar shielda. Klub je večkrat igral v AFC champions league in v 2007 so prišli do polfinala, leta 2010 so pa igrali na klubskem svetovnem prvenstvu. [[Kategorija:Al Wahda FC|*]] tmgid4xrsgkzsjdm8fv9di2hrmpbyh5 4 597913 6767920 6766514 2026-10-20T19:13:26Z GeographieMan 179499 6767920 wikitext text/x-wiki {| | style="width:20%; text-align:right;font-size:0.9em;" | [[Wikipedija:Urejatoni/WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026|WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026]]→ |} [[File:Logo Edit-a-thon Gorizia-Nova Gorica 2025.svg|300px|right]] '''Gorica-Nova Gorica 2025''' je bilo sodelovanje med [[meta:Wikipedians_of_Slovenia_User_Group|slovensko]] in [[meta:Wikimedia_Italia|italijansko wikiskupnostjo]], ki je potekalo med 19. decembrom 2025 in 9. januarjem 2026 in obeleževalo zaključek skupnega naslova [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in [[Gorica|Gorice]] kot [[Evropska prestolnica kulture|evropske prestolnice kulture]] v letu 2025. Dogodek je bil sestavljen iz spletnega urejevalskega maratona in srečanja v živo v Ljubljani, ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]]. Dogodek bo posvečen urejanju tem o [[Gorica|Gorici]] in [[Nova Gorica|Novi Gorici]], dobrodošla pa so bila na sploh vsa urejanja o Sloveniji in Italiji. Več na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|metawikiju]]. == Program == * 19. decembra 2025: otvoritev in srečanje v živo s pripadajočim urejevalskim maratonom ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]] * 19. decembera 2025-9. januarja 2026: spletni urejevalski maraton * <s>9</s><s>. januarja 2026: razprava o rezultatih ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani</s> * 15. januarja 2026: predstavitev rezultatov v ljubljanskem [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|CTK]]-ju ob 25. obletnici Wikipedije == Kontaktne osebe == * {{User|GeographieMan}}, slovenska Wikipedija * {{User|A09}}, slovenska Wikipedija * {{User|Sciking}}, italijanska Wikipedija == Rezultati za slovensko Wikipedijo == === Končni rezultati === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' | '''Seštevek bajtov''' | '''Seštevek besed''' | '''Št. prispevkov''' |- |Ljuba24b |                           109,160 |                              12,411 |                                     19 |- |VidicK01 |                              67,490 |                                 3,912 |                                       9 |- |A09 |                              34,201 |                                 3,172 |                                       7 |- |MaksiKavsek |                              33,990 |                                 3,056 |                                       2 |- |Pinky sl |                              25,108 |                                 2,043 |                                       5 |- |Kartofelj |                              14,732 |                                 1,146 |                                       3 |- |GeographieMan |                              11,045 |                                 1,120 |                                       2 |- |Yerpo |                              13,637 |                                 1,024 |                                       1 |- |Globokivisoki |                                 6,313 |                                     589 |                                       2 |- |Upwinxp |                                 6,279 |                                     432 |                                       2 |- |Ihana Aneta |                                 8,375 |                                     397 |                                       1 |- |Shabicht |                                 1,872 |                                     197 |                                       2 |- |RoyalKingfisher |                                     790 |                                     139 |                                       1 |- | | '''                          332,992''' | '''                             29,638''' | '''                                    56''' |- | | | | |- | | |podvojitve | '''                                      2''' |} === Podrobno === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' |'''Stran''' | '''Bajti''' | '''Število besed''' |- |MaksiKavsek |Adam Zorn |                3,408 |                                  325 |- |MaksiKavsek |Anton Šantel |                7,431 |                                  735 |- |Yerpo |Antonio Rotta |                4,995 |                                  398 |- |Yerpo |Avtocesta A34, Italija |                6,250 |                                  325 |- |Ljuba24b |Bazilika Marije, Božje Matere, Nova Gorica |                3,091 |                                  505 |- |Ljuba24b |Carlo Rubbia |             12,518 |                              1,265 |- |A09 |Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba |                4,669 |                                  443 |- |A09 |Cerkev sv. Križa, Kojsko |                8,135 |                                  755 |- |A09 |Cerkev sv. Mavra, Štmaver |                5,435 |                                  492 |- |A09 |Cerkev sv. Silvestra, Pevma |                4,212 |                                  273 |- |MaksiKavsek |Cerkev sv. Štefana, Solkan |                9,172 |                                  936 |- |A09 |Cerkev sv. Valentina, Sabotin |                3,872 |                                  357 |- |Ihana Aneta |Friderika Podgornik |                8,375 |                                  397 |- |Shabicht |Giorgio Di Simone |                1,860 |                                  193 |- |Ljuba24b |Gorica |             23,369 |                              3,115 |- |Ljuba24b |Goriški grad |                4,379 |                                  493 |- |VidicK01 |Goriški zid |                9,681 |                                  752 |- |Pinky sl |Goriško narečje |                3,018 |                                  273 |- |Pinky sl |Goriško pokopališče na Grčni |                5,215 |                                  462 |- |Ljuba24b |Grad Trilek |                1,945 |                                  231 |- |Pinky sl |Grčna |                3,925 |                                  237 |- |RoyalKingfisher |Ivan Pregelj |                    790 |                                  139 |- |VidicK01 |Klemen Miklavič |                6,314 |                                  345 |- |Ljuba24b |Koren (potok) |                2,257 |                                  231 |- |Pinky sl |Kulturni dom Nova Gorica |                4,808 |                                  357 |- |Yerpo |Letališče Ajševica |                2,392 |                                  301 |- |Globokivisoki |Letališče Gorica |                4,412 |                                  451 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018) |             16,227 |                                  798 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) |             16,093 |                                  784 |- |MaksiKavsek |Lucilla Tolomei Podgornik |             13,979 |                              1,060 |- |Kartofelj |Mejni prehod Klariči |                4,983 |                                  407 |- |Kartofelj |Mejni prehod Lokvica |                5,095 |                                  415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Golo Brdo |                5,329 |                                  458 |- |Kartofelj |Mejni prehod za obmejni promet Hum |                4,654 |                                  324 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Miren |                4,282 |                                  415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Neblo |                5,512 |                                  565 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Plešivo |                5,535 |                                  469 |- |VidicK01 |Mestni svet Mestne občine Nova Gorica |                5,354 |                                  337 |- |Pinky sl |Nora Gregor |                8,142 |                                  714 |- |A09 |Nova Gorica |                2,876 |                                  310 |- |Ljuba24b |Palača Attems-Petzensteinskih |                5,378 |                                  531 |- |Ljuba24b |Palača Coronini Cronberg |                7,768 |                                  826 |- |VidicK01 |Pokopališče Miren |                4,696 |                                  320 |- |A09 |Sabotin |                5,002 |                                  542 |- |VidicK01 |Samo Turel |                4,679 |                                  297 |- |VidicK01 |Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica (2022–2026) |                1,265 |                                  109 |- |Globokivisoki |Stadion Enza Bearzota |                1,901 |                                  138 |- |Ljuba24b |Stolnica sv. Hilarija in Tacijana, Gorica |             12,722 |                              1,793 |- |Ljuba24b |Travnik, Gorica |                1,260 |                                  272 |- |Ljuba24b |Trg Edvarda Kardelja, Nova Gorica |                1,469 |                                     80 |- |GeographieMan |Trg Evrope |                2,340 |                                  229 |- |Ljuba24b |Trg Evrope |                1,375 |                                  173 |- |Upwinxp |Trg Evrope |                2,482 |                                     53 |- |Shabicht |Vila Rafut |                      12 |                                       4 |- |Ljuba24b |Villa de Nordis |                2,910 |                                  355 |- |Ljuba24b |Vogrsko jezero |                2,085 |                                  222 |- |Ljuba24b |Železniška postaja Gorica Center |                5,976 |                                  412 |- |GeographieMan |Železniška postaja Nova Gorica |                8,705 |                                  891 |- |Upwinxp |Železniška proga Prvačina–Ajdovščina |                3,797 |                                  379 |- |VidicK01 |Župan Mestne občine Nova Gorica |                3,181 |                                  170 |- | |'''58''' | '''         332,992''' | '''                          29,638''' |} [[Kategorija:Gorizia-Nova Gorica 2025]] 3llfa4g25f4a96lhiqonx1y0l5w1h2t 6767924 6767920 2026-10-20T19:20:16Z GeographieMan 179499 6767924 wikitext text/x-wiki {| | style="width:20%; text-align:right;font-size:0.9em;" | [[Wikipedija:Urejatoni/WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026|WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026]]→ |} [[File:Logo Edit-a-thon Gorizia-Nova Gorica 2025.svg|300px|right]] '''Gorica-Nova Gorica 2025''' je bilo sodelovanje med [[meta:Wikipedians_of_Slovenia_User_Group|slovensko]] in [[meta:Wikimedia_Italia|italijansko wikiskupnostjo]], ki je potekalo med 19. decembrom 2025 in 9. januarjem 2026 in obeleževalo zaključek skupnega naslova [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in [[Gorica|Gorice]] kot [[Evropska prestolnica kulture|evropske prestolnice kulture]] v letu 2025. Dogodek je bil sestavljen iz spletnega urejevalskega maratona in srečanja v živo v Ljubljani, ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]]. Dogodek bo posvečen urejanju tem o [[Gorica|Gorici]] in [[Nova Gorica|Novi Gorici]], dobrodošla pa so bila na sploh vsa urejanja o Sloveniji in Italiji. Več na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|metawikiju]]. == Program == * 19. decembra 2025: otvoritev in srečanje v živo s pripadajočim urejevalskim maratonom ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]] * 19. decembera 2025-9. januarja 2026: spletni urejevalski maraton * <s>9</s><s>. januarja 2026: razprava o rezultatih ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani</s> * 15. januarja 2026: predstavitev rezultatov v ljubljanskem [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|CTK]]-ju ob 25. obletnici Wikipedije == Kontaktne osebe == * {{User|GeographieMan}}, slovenska Wikipedija * {{User|A09}}, slovenska Wikipedija * {{User|Sciking}}, italijanska Wikipedija == Rezultati za slovensko Wikipedijo == === Končni rezultati === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' | '''Seštevek bajtov''' | '''Seštevek besed''' | '''Št. prispevkov''' |- |Ljuba24b |                           109,160 |                              12,411 |                                     19 |- |VidicK01 |                              67,490 |                                 3,912 |                                       9 |- |A09 |                              34,201 |                                 3,172 |                                       7 |- |MaksiKavsek |                              33,990 |                                 3,056 |                                       2 |- |Pinky sl |                              25,108 |                                 2,043 |                                       5 |- |Kartofelj |                              14,732 |                                 1,146 |                                       3 |- |GeographieMan |                              11,045 |                                 1,120 |                                       2 |- |Yerpo |                              13,637 |                                 1,024 |                                       1 |- |Globokivisoki |                                 6,313 |                                     589 |                                       2 |- |Upwinxp |                                 6,279 |                                     432 |                                       2 |- |Ihana Aneta |                                 8,375 |                                     397 |                                       1 |- |Shabicht |                                 1,872 |                                     197 |                                       2 |- |RoyalKingfisher |                                     790 |                                     139 |                                       1 |- | | '''                          332,992''' | '''                             29,638''' | '''                                    56''' |- | | | | |- | | |podvojitve | '''                                      2''' |} === Podrobno === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' |'''Stran''' | '''Bajti''' | '''Število besed''' |- |MaksiKavsek |Adam Zorn |                3,408 |                                  325 |- |MaksiKavsek |Anton Šantel |                7,431 |                                  735 |- |Yerpo |Antonio Rotta |                4,995 |                                  398 |- |Yerpo |Avtocesta A34, Italija |                6,250 |                                  325 |- |Ljuba24b |Bazilika Marije, Božje Matere, Nova Gorica |                3,091 |                                  505 |- |Ljuba24b |Carlo Rubbia |             12,518 |                              1,265 |- |A09 |Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba |                4,669 |                                  443 |- |A09 |Cerkev sv. Križa, Kojsko |                8,135 |                                  755 |- |A09 |Cerkev sv. Mavra, Štmaver |                5,435 |                                  492 |- |A09 |Cerkev sv. Silvestra, Pevma |                4,212 |                                  273 |- |MaksiKavsek |Cerkev sv. Štefana, Solkan |                9,172 |                                  936 |- |A09 |Cerkev sv. Valentina, Sabotin |                3,872 |                                  357 |- |Ihana Aneta |Friderika Podgornik |                8,375 |                                  397 |- |Shabicht |Giorgio Di Simone |                1,860 |                                  193 |- |Ljuba24b |Gorica |             23,369 |                              3,115 |- |Ljuba24b |Goriški grad |                4,379 |                                  493 |- |VidicK01 |Goriški zid |                9,681 |                                  752 |- |Pinky sl |Goriško narečje |                3,018 |                                  273 |- |Pinky sl |Goriško pokopališče na Grčni |                5,215 |                                  462 |- |Ljuba24b |Grad Trilek |                1,945 |                                  231 |- |Pinky sl |Grčna |                3,925 |                                  237 |- |RoyalKingfisher |Ivan Pregelj |                    790 |                                  139 |- |VidicK01 |Klemen Miklavič |                6,314 |                                  345 |- |Ljuba24b |Koren (potok) |                2,257 |                                  231 |- |Pinky sl |Kulturni dom Nova Gorica |                4,808 |                                  357 |- |Yerpo |Letališče Ajševica |                2,392 |                                  301 |- |Globokivisoki |Letališče Gorica |                4,412 |                                  451 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018) |             16,227 |                                  798 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) |             16,093 |                                  784 |- |MaksiKavsek |Lucilla Tolomei Podgornik |             13,979 |                              1,060 |- |Kartofelj |Mejni prehod Klariči |                4,983 |                                  407 |- |Kartofelj |Mejni prehod Lokvica |                5,095 |                                  415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Golo Brdo |                5,329 |                                  458 |- |Kartofelj |Mejni prehod za obmejni promet Hum |                4,654 |                                  324 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Miren |                4,282 |                                  415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Neblo |                5,512 |                                  565 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Plešivo |                5,535 |                                  469 |- |VidicK01 |Mestni svet Mestne občine Nova Gorica |                5,354 |                                  337 |- |Pinky sl |Nora Gregor |                8,142 |                                  714 |- |A09 |Nova Gorica |                2,876 |                                  310 |- |Ljuba24b |Palača Attems-Petzensteinskih |                5,378 |                                  531 |- |Ljuba24b |Palača Coronini Cronberg |                7,768 |                                  826 |- |VidicK01 |Pokopališče Miren |                4,696 |                                  320 |- |A09 |Sabotin |                5,002 |                                  542 |- |VidicK01 |Samo Turel |                4,679 |                                  297 |- |VidicK01 |Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica (2022–2026) |                1,265 |                                  109 |- |Globokivisoki |Stadion Enza Bearzota |                1,901 |                                  138 |- |Ljuba24b |Stolnica sv. Hilarija in Tacijana, Gorica |             12,722 |                              1,793 |- |Ljuba24b |Travnik, Gorica |                1,260 |                                  272 |- |Ljuba24b |Trg Edvarda Kardelja, Nova Gorica |                1,469 |                                     80 |- |GeographieMan |Trg Evrope |                2,340 |                                  229 |- |Ljuba24b |Trg Evrope |                1,375 |                                  173 |- |Upwinxp |Trg Evrope |                2,482 |                                     53 |- |Shabicht |Vila Rafut |                      12 |                                       4 |- |Ljuba24b |Villa de Nordis |                2,910 |                                  355 |- |Ljuba24b |Vogrsko jezero |                2,085 |                                  222 |- |Ljuba24b |Železniška postaja Gorica Center |                5,976 |                                  412 |- |GeographieMan |Železniška postaja Nova Gorica |                8,705 |                                  891 |- |Upwinxp |Železniška proga Prvačina–Ajdovščina |                3,797 |                                  379 |- |VidicK01 |Župan Mestne občine Nova Gorica |                3,181 |                                  170 |- | |'''58''' | '''         332,992''' | '''                          29,638''' |} [[Kategorija:Gorizia-Nova Gorica 2025]] pgpm08dmlfes44359naswtk2pnifkg6 6767929 6767924 2026-10-20T19:34:06Z Yerpo 8417 /* Podrobno */ slog 6767929 wikitext text/x-wiki {| | style="width:20%; text-align:right;font-size:0.9em;" | [[Wikipedija:Urejatoni/WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026|WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026]]→ |} [[File:Logo Edit-a-thon Gorizia-Nova Gorica 2025.svg|300px|right]] '''Gorica-Nova Gorica 2025''' je bilo sodelovanje med [[meta:Wikipedians_of_Slovenia_User_Group|slovensko]] in [[meta:Wikimedia_Italia|italijansko wikiskupnostjo]], ki je potekalo med 19. decembrom 2025 in 9. januarjem 2026 in obeleževalo zaključek skupnega naslova [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in [[Gorica|Gorice]] kot [[Evropska prestolnica kulture|evropske prestolnice kulture]] v letu 2025. Dogodek je bil sestavljen iz spletnega urejevalskega maratona in srečanja v živo v Ljubljani, ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]]. Dogodek bo posvečen urejanju tem o [[Gorica|Gorici]] in [[Nova Gorica|Novi Gorici]], dobrodošla pa so bila na sploh vsa urejanja o Sloveniji in Italiji. Več na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|metawikiju]]. == Program == * 19. decembra 2025: otvoritev in srečanje v živo s pripadajočim urejevalskim maratonom ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]] * 19. decembera 2025-9. januarja 2026: spletni urejevalski maraton * <s>9</s><s>. januarja 2026: razprava o rezultatih ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani</s> * 15. januarja 2026: predstavitev rezultatov v ljubljanskem [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|CTK]]-ju ob 25. obletnici Wikipedije == Kontaktne osebe == * {{User|GeographieMan}}, slovenska Wikipedija * {{User|A09}}, slovenska Wikipedija * {{User|Sciking}}, italijanska Wikipedija == Rezultati za slovensko Wikipedijo == === Končni rezultati === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' | '''Seštevek bajtov''' | '''Seštevek besed''' | '''Št. prispevkov''' |- |Ljuba24b |                           109,160 |                              12,411 |                                     19 |- |VidicK01 |                              67,490 |                                 3,912 |                                       9 |- |A09 |                              34,201 |                                 3,172 |                                       7 |- |MaksiKavsek |                              33,990 |                                 3,056 |                                       2 |- |Pinky sl |                              25,108 |                                 2,043 |                                       5 |- |Kartofelj |                              14,732 |                                 1,146 |                                       3 |- |GeographieMan |                              11,045 |                                 1,120 |                                       2 |- |Yerpo |                              13,637 |                                 1,024 |                                       1 |- |Globokivisoki |                                 6,313 |                                     589 |                                       2 |- |Upwinxp |                                 6,279 |                                     432 |                                       2 |- |Ihana Aneta |                                 8,375 |                                     397 |                                       1 |- |Shabicht |                                 1,872 |                                     197 |                                       2 |- |RoyalKingfisher |                                     790 |                                     139 |                                       1 |- | | '''                          332,992''' | '''                             29,638''' | '''                                    56''' |- | | | | |- | | |podvojitve | '''                                      2''' |} === Podrobno === {| class="wikitable sortable" !Uporabnik !Stran !Bajti !Število besed |- |MaksiKavsek |Adam Zorn |3.408 |325 |- |MaksiKavsek |Anton Šantel |7.431 |735 |- |Yerpo |Antonio Rotta |4.995 |398 |- |Yerpo |Avtocesta A34, Italija |6.250 |325 |- |Ljuba24b |Bazilika Marije. Božje Matere, Nova Gorica |3.091 |505 |- |Ljuba24b |Carlo Rubbia | 12.518 |  1.265 |- |A09 |Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba |4.669 |443 |- |A09 |Cerkev sv. Križa, Kojsko |8.135 |755 |- |A09 |Cerkev sv. Mavra, Štmaver |5.435 |492 |- |A09 |Cerkev sv. Silvestra, Pevma |4.212 |273 |- |MaksiKavsek |Cerkev sv. Štefana, Solkan |9.172 |936 |- |A09 |Cerkev sv. Valentina, Sabotin |3.872 |357 |- |Ihana Aneta |Friderika Podgornik |8.375 |397 |- |Shabicht |Giorgio Di Simone |1.860 |193 |- |Ljuba24b |Gorica |23.369 |3.115 |- |Ljuba24b |Goriški grad |4.379 |493 |- |VidicK01 |Goriški zid |9.681 |752 |- |Pinky sl |Goriško narečje |3.018 |273 |- |Pinky sl |Goriško pokopališče na Grčni |5.215 |462 |- |Ljuba24b |Grad Trilek |1.945 |231 |- |Pinky sl |Grčna |3.925 |237 |- |RoyalKingfisher |Ivan Pregelj | 790 |139 |- |VidicK01 |Klemen Miklavič |6.314 |345 |- |Ljuba24b |Koren (potok) |2.257 |231 |- |Pinky sl |Kulturni dom Nova Gorica |4.808 |357 |- |Yerpo |Letališče Ajševica |2.392 |301 |- |Globokivisoki |Letališče Gorica |4.412 |451 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018) | 16.227 |798 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) | 16.093 |784 |- |MaksiKavsek |Lucilla Tolomei Podgornik | 13.979 |  1.060 |- |Kartofelj |Mejni prehod Klariči |4.983 |407 |- |Kartofelj |Mejni prehod Lokvica |5.095 |415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Golo Brdo |5.329 |458 |- |Kartofelj |Mejni prehod za obmejni promet Hum |4.654 |324 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Miren |4.282 |415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Neblo |5.512 |565 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Plešivo |5.535 |469 |- |VidicK01 |Mestni svet Mestne občine Nova Gorica |5.354 |337 |- |Pinky sl |Nora Gregor |8.142 |714 |- |A09 |Nova Gorica |2.876 |310 |- |Ljuba24b |Palača Attems-Petzensteinskih |5.378 |531 |- |Ljuba24b |Palača Coronini Cronberg |7.768 |826 |- |VidicK01 |Pokopališče Miren |4.696 |320 |- |A09 |Sabotin |5.002 |542 |- |VidicK01 |Samo Turel |4.679 |297 |- |VidicK01 |Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica (2022–2026) |1.265 |109 |- |Globokivisoki |Stadion Enza Bearzota |1.901 |138 |- |Ljuba24b |Stolnica sv. Hilarija in Tacijana, Gorica | 12.722 |  1.793 |- |Ljuba24b |Travnik, Gorica |1.260 |272 |- |Ljuba24b |Trg Edvarda Kardelja, Nova Gorica |1.469 | 80 |- |GeographieMan |Trg Evrope |2.340 |229 |- |Ljuba24b |Trg Evrope |1.375 |173 |- |Upwinxp |Trg Evrope |2.482 | 53 |- |Shabicht |Vila Rafut |12 |4 |- |Ljuba24b |Villa de Nordis |2.910 |355 |- |Ljuba24b |Vogrsko jezero |2.085 |222 |- |Ljuba24b |Železniška postaja Gorica Center |5.976 |412 |- |GeographieMan |Železniška postaja Nova Gorica |8.705 |891 |- |Upwinxp |Železniška proga Prvačina–Ajdovščina |3.797 |379 |- |VidicK01 |Župan Mestne občine Nova Gorica |3.181 |170 |- | |'''58''' | '''332.992''' | '''29.638''' |} [[Kategorija:Gorizia-Nova Gorica 2025]] fj0pqvwkzq6jbxg4ipb6cibyyc2xu8k 6767967 6767929 2026-10-20T22:23:10Z TadejM 738 bo -> je bil 6767967 wikitext text/x-wiki {| | style="width:20%; text-align:right;font-size:0.9em;" | [[Wikipedija:Urejatoni/WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026|WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026]]→ |} [[File:Logo Edit-a-thon Gorizia-Nova Gorica 2025.svg|300px|right]] '''Gorica-Nova Gorica 2025''' je bilo sodelovanje med [[meta:Wikipedians_of_Slovenia_User_Group|slovensko]] in [[meta:Wikimedia_Italia|italijansko wikiskupnostjo]], ki je potekalo med 19. decembrom 2025 in 9. januarjem 2026 in obeleževalo zaključek skupnega naslova [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in [[Gorica|Gorice]] kot [[Evropska prestolnica kulture|evropske prestolnice kulture]] v letu 2025. Dogodek je bil sestavljen iz spletnega urejevalskega maratona in srečanja v živo v Ljubljani, ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]]. Dogodek je bil posvečen urejanju tem o [[Gorica|Gorici]] in [[Nova Gorica|Novi Gorici]], dobrodošla pa so bila na sploh vsa urejanja o Sloveniji in Italiji. Več na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|metawikiju]]. == Program == * 19. decembra 2025: otvoritev in srečanje v živo s pripadajočim urejevalskim maratonom ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]] * 19. decembera 2025-9. januarja 2026: spletni urejevalski maraton * <s>9</s><s>. januarja 2026: razprava o rezultatih ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani</s> * 15. januarja 2026: predstavitev rezultatov v ljubljanskem [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|CTK]]-ju ob 25. obletnici Wikipedije == Kontaktne osebe == * {{User|GeographieMan}}, slovenska Wikipedija * {{User|A09}}, slovenska Wikipedija * {{User|Sciking}}, italijanska Wikipedija == Rezultati za slovensko Wikipedijo == === Končni rezultati === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' | '''Seštevek bajtov''' | '''Seštevek besed''' | '''Št. prispevkov''' |- |Ljuba24b | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 109,160 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; 12,411 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 19 |- |VidicK01 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; 67,490 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 3,912 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 9 |- |A09 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; 34,201 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 3,172 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 7 |- |MaksiKavsek | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; 33,990 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 3,056 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 2 |- |Pinky sl | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; 25,108 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 2,043 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 5 |- |Kartofelj | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; 14,732 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 1,146 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 3 |- |GeographieMan | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; 11,045 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 1,120 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 2 |- |Yerpo | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; 13,637 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 1,024 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 1 |- |Globokivisoki | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 6,313 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 589 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 2 |- |Upwinxp | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 6,279 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 432 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 2 |- |Ihana Aneta | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 8,375 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 397 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 1 |- |Shabicht | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 1,872 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 197 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 2 |- |RoyalKingfisher | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 790 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 139 | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 1 |- | | '''&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 332,992''' | '''&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; 29,638''' | '''&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 56''' |- | | | | |- | | |podvojitve | '''&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; 2''' |} === Podrobno === {| class="wikitable sortable" !Uporabnik !Stran !Bajti !Število besed |- |MaksiKavsek |Adam Zorn |3.408 |325 |- |MaksiKavsek |Anton Šantel |7.431 |735 |- |Yerpo |Antonio Rotta |4.995 |398 |- |Yerpo |Avtocesta A34, Italija |6.250 |325 |- |Ljuba24b |Bazilika Marije. Božje Matere, Nova Gorica |3.091 |505 |- |Ljuba24b |Carlo Rubbia | 12.518 | &nbsp;1.265 |- |A09 |Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba |4.669 |443 |- |A09 |Cerkev sv. Križa, Kojsko |8.135 |755 |- |A09 |Cerkev sv. Mavra, Štmaver |5.435 |492 |- |A09 |Cerkev sv. Silvestra, Pevma |4.212 |273 |- |MaksiKavsek |Cerkev sv. Štefana, Solkan |9.172 |936 |- |A09 |Cerkev sv. Valentina, Sabotin |3.872 |357 |- |Ihana Aneta |Friderika Podgornik |8.375 |397 |- |Shabicht |Giorgio Di Simone |1.860 |193 |- |Ljuba24b |Gorica |23.369 |3.115 |- |Ljuba24b |Goriški grad |4.379 |493 |- |VidicK01 |Goriški zid |9.681 |752 |- |Pinky sl |Goriško narečje |3.018 |273 |- |Pinky sl |Goriško pokopališče na Grčni |5.215 |462 |- |Ljuba24b |Grad Trilek |1.945 |231 |- |Pinky sl |Grčna |3.925 |237 |- |RoyalKingfisher |Ivan Pregelj |&nbsp;790 |139 |- |VidicK01 |Klemen Miklavič |6.314 |345 |- |Ljuba24b |Koren (potok) |2.257 |231 |- |Pinky sl |Kulturni dom Nova Gorica |4.808 |357 |- |Yerpo |Letališče Ajševica |2.392 |301 |- |Globokivisoki |Letališče Gorica |4.412 |451 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018) | 16.227 |798 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) | 16.093 |784 |- |MaksiKavsek |Lucilla Tolomei Podgornik | 13.979 | &nbsp;1.060 |- |Kartofelj |Mejni prehod Klariči |4.983 |407 |- |Kartofelj |Mejni prehod Lokvica |5.095 |415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Golo Brdo |5.329 |458 |- |Kartofelj |Mejni prehod za obmejni promet Hum |4.654 |324 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Miren |4.282 |415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Neblo |5.512 |565 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Plešivo |5.535 |469 |- |VidicK01 |Mestni svet Mestne občine Nova Gorica |5.354 |337 |- |Pinky sl |Nora Gregor |8.142 |714 |- |A09 |Nova Gorica |2.876 |310 |- |Ljuba24b |Palača Attems-Petzensteinskih |5.378 |531 |- |Ljuba24b |Palača Coronini Cronberg |7.768 |826 |- |VidicK01 |Pokopališče Miren |4.696 |320 |- |A09 |Sabotin |5.002 |542 |- |VidicK01 |Samo Turel |4.679 |297 |- |VidicK01 |Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica (2022–2026) |1.265 |109 |- |Globokivisoki |Stadion Enza Bearzota |1.901 |138 |- |Ljuba24b |Stolnica sv. Hilarija in Tacijana, Gorica | 12.722 | &nbsp;1.793 |- |Ljuba24b |Travnik, Gorica |1.260 |272 |- |Ljuba24b |Trg Edvarda Kardelja, Nova Gorica |1.469 | 80 |- |GeographieMan |Trg Evrope |2.340 |229 |- |Ljuba24b |Trg Evrope |1.375 |173 |- |Upwinxp |Trg Evrope |2.482 | 53 |- |Shabicht |Vila Rafut |12 |4 |- |Ljuba24b |Villa de Nordis |2.910 |355 |- |Ljuba24b |Vogrsko jezero |2.085 |222 |- |Ljuba24b |Železniška postaja Gorica Center |5.976 |412 |- |GeographieMan |Železniška postaja Nova Gorica |8.705 |891 |- |Upwinxp |Železniška proga Prvačina–Ajdovščina |3.797 |379 |- |VidicK01 |Župan Mestne občine Nova Gorica |3.181 |170 |- | |'''58''' | '''332.992''' | '''29.638''' |} [[Kategorija:Gorizia-Nova Gorica 2025]] dqojxem4usw6fj1wb38l3r2wglfa0sm 0 598130 6767922 6766485 2026-10-20T19:18:29Z Ihana Aneta 242446 6767922 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska socialna delavka in ustanoviteljica katoliškega svetnega inštituta (1921–2007)}} {{Infopolje Oseba|name=Angela Kerin Kotnik - Angelca|relatives=[[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (sestra)}} '''Angela Kerin Kotnik''', znana tudi kot '''Angelca Kerin Kotnik''', sestra Angela, [[Slovenci|slovenska]] [[Socialno delo|socialna delavka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Cerkveni red|ustanoviteljica katoliškega svetnega instituta]] Družina Kristusa Odrešenika, * [[28. maj]] [[1921]], [[Veliki Podlog]], † [[7. marec]] [[2007]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. maja 1921 kot najstarejši otrok v slovenski družini v [[Veliki Podlog|Velikem Podlogu]]. Njena mati je bila kmetica Alojzija Drašler (1900–1981) iz [[Gorica, Krško|Gorice pri Krškem]], njen oče pa kmet Alojz Kerin (1893–1932) iz Velikega Podloga.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03932 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03932/?pg=141|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1893-1906|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Osmrtnice - Alojzija Kerin Drašler|date=17.2.1981|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBIJEVSJ|newspaper=Delo|volume=38|publisher=Delo|page=15}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03931 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03931/?pg=282|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1875-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Imela je pet bratov in sester, od katerih je en umrl v otroštvu, dva pa v mladosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Trdno sredi življenja|url=https://www.druzina.si/clanek/70-22-trdno-sredi-zivljenja|website=druzina.si|accessdate=2026-02-13|language=Sl|last=sestre DKO|date=29.5.2021|publisher=Družina – vsak dan s teboj|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Angela Kotnik (1921 – 2007)|url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2021_05_16_Angela_Kotnik_p|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2026-01-18|accessdate=2026-02-13|language=Sl|first=Tone|last=Gorjup|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Njena sestra je bila kasnejša partizanka [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (1923–1944).<ref name=":4" /> Že kot majhna deklica je morala veliko paziti brate in sestre, ko sta bila starša na delu.<ref name=":4" /> Obiskovala je ljudsko šolo v Velikem Podlogu.<ref name=":4" /> Po ljudski šoli je šolanje nadaljevala na meščanski šoli v [[Krško|Krškem]], kamor je vsak dan pešačila.<ref name=":4" /> Julija 1932 se je njen oče ponesrečil z vozom in še isti dan umrl v [[Brežice|brežiški]] bolnici.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Domače vesti - Tragična smrt posestnika|date=8.7.1932|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S57E9QZU|page=4|language=Sl|volume=157|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro}}</ref> Po očetovi smrti je morala začeti pomagati materi pri delu na kmetiji.<ref name=":4" /> Velik vpliv nanjo je imel takratni kaplan v [[Župnija Leskovec pri Krškem|župniji Leskovec pri Krškem]], pod katero je takrat spadal Veliki Podlog, [[Jožef Kofalt]], kasnejši mučenec, ki je bil njen spovednik in duhovni vodja.<ref name=":4" /> == Delo == === Medvojni čas === Po koncu šolanja je delala na domači kmetiji.<ref name=":4" /> Ko je odrasla, je začutila željo po posvečenem življenju.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> S tem namenom se je začela učiti nemščino. Učil jo je dvaindvajsetletni Alojz Kotnik (1917–1944) iz [[Stara Nova vas|Stare Nove vasi]], ki je bil zaposlen na železnici.<ref name=":4" /> Čeprav je še naprej gojila željo po misijonih, se je zaljubila vanj.<ref name=":0" /> Dokončno odločitev za zakonsko življenje je sprejela po nasvetu svojega spovednika Jožefa Koflata, ki je Alojza dobro poznal, in se 4. februarja leta 1940 poročila z Alojzem.<ref name=":4" /> Kmalu po poroki sta si z možem uredila stanovanje v [[Brežice|Brežicah]], kjer je konec leta 1940 rodila hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=":4" /> Kmalu za tem se je z možem in taščo preselila v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlila kot administratorka v tamkajšnji bolnišnici, kjer je delala šest let.<ref name=":4" /> Medtem se je njena osemnajstletna sestra Milka zaljubila v sosedovega sina, ki se je že pred vojno spogledoval s komunizmom.<ref name=":4" /> Skupaj z njim je postala ena glavnih organizatork OF na območju Krškega polja in bila oktobra 1941 od nemških oblasti zaprta.<ref name=":4" /> Po izpustitvi iz zapora aprila 1942 se je zatekla k Angeli in ostala pri njej nekaj mesecev.<ref name=":4" /> Medtem sta bila njena mati in eden od bratov izgnana v Nemčijo, druga dva pa sta se pridružila partizanom, kjer je mlajši od njiju padel.<ref name=":4" /> Čeprav se z Milko, ki je je postala zagrizena komunistka, nista razumeli, ji je nudila zatočišče, dokler ni Milka pred nacisti novembra 1942 pobegnila v partizane, kjer je padla ob napadu na [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 31. julija leta 1944.<ref name=":4" /> Kmalu po sestrinem odhodu v partizane je Angela rodila sina Ambroža. Novorojenček je imel veliko zdravstvenih težav, ter je potreboval več operacij.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Junija 1942 so njenega spovednika Jožefa Koflata partizani v [[Bela krajina|Beli Krajini]] umorili.<ref name=":4" /> Njenega moža so okupacijske oblasti z drugimi možmi, ki so bili rojeni leta 1917, junija leta 1943 vpoklicale v nemško vojsko in poslale na fronto v [[Alzacija|Alzacijo]]. Tam je bil ubit med bombnim napadom nekaj dni pred Božičem leta 1944.<ref name=":4" /> Angela je tako ostala sama v Slovenj Gradcu s sinom in taščo in še naprej delala kot bolnišnična administratorka.<ref name=":4" /> Kasneje je zapisala, da je bil to čas njenega duhovnega zorenja. Po smrti moža po lastnih besedah ni več čutila klica po ponovnem vstopu v sveti zakon. Namesto tega je začutila klic, da svoje vdovsko življenje povsem posveti Bogu.<ref name=":4" /> === Prva povojna leta === V začetku leta 1946 se je s sinom vrnila domov v Veliki Podlog, da bi delala na materini kmetiji in nadaljevala svoje izobraževanje.<ref name=":4" /> Začela je obiskovati večerno gimnazijo, ki jo je dokončala konec leta 1946.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Zaradi njene pobožnosti so jo sovaščani prezirali, nekateri so jo celo grozili. Brat, ki je živel v bližini, in je bil oficir v jugoslovanski vojski, jo je kljub njunemu verskemu nestrinjanju branil; uspelo mu je utišati njene najhujše nasprotnike.<ref name=":4" /> Malo pred koncem leta je 1946 dobila službo bolnišnične administratorke v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Kmalu je v Slovenj Gradcu našla tudi stanovanje in se tja s sinom preselila.<ref name=":4" /> K sebi je vzela tudi ostarelo taščo.<ref name=":4" /> V službi je poleg službe administratorke vedno bolj opravljala se bolj opravljala tudi službo socialne delavke. Bolniki so si ji namreč velikokrat zaupali stvari, ki si jih zdravnikom niso upali. Tako je začela pomagati zdravnikom pri komunikaciji s pacienti.<ref name=":4" /> V tem času je dobila novega duhovnega voditelja in spovednika, Joža Vesenjaka. On je želel, da bi se katoliški laiki čutili polnopravni člani cerkve.<ref name=":4" /> Z Angelino pomočjo je začel zbirati laike, ki so se želeli duhovno poglabljati in okrepiti svojo vero.<ref name=":4" /> Na skrivaj so se zbirali v njihovih domovih, saj je oblast budno pazila, kje in s kom se srečuje duhovnik.<ref name=":4" /> === Začetki skupnosti === Pri svojem delu je Angela srečala veliko nosečih žensk v stiski.<ref name=":4" /> S svojim denarjem je začela kupovati plenice in otroško hrano zanje. Pri tem se ji je sčasoma pridružilo več deklet iz skupine laikov pod vodstvom Joža Vesenjaka.<ref name=":4" /> Med njimi je bila tudi kemičarka Štefanija Logar - Štefka, nečakinja hotelirk [[Mica Logar|Mice Logar]] in njenih sester. Vse so bile zaposlene in živele zelo skromno, ter darovale vse kar so mogle dekletom in materam v stiski.<ref name=":4" /> Skrb za ta ženske je postala ena njihovih osnovnih nalog. Tako je Angela skupaj s tremi dekleti začela skupnost, ki jo je imenovala ''Družina Kristusa Odrešenika''.<ref name=":4" /> K sestri Angelci so prihajala dekleta, ki so bila noseča in niso videla druge možnosti kot splav. Skupnost je zanje zbrala denar in pripomočke in jim pomagala, da so otroka rodile in vzgojile.<ref name=":4" /> Čeprav je bila Angela v službi in med ženskami, ki so prišle k njej cenjena, oblasti niso odobravale njenega verskega karitativnega dela in prizadevanja za preprečevanje splavov.<ref name=":4" /> Poleg tega je Angela v službi odkrila potrebo mnogih bolnikov po duhovni oskrbi in zakramentih, kar v bolnici ni bilo zaželjeno.<ref name=":4" /> Zato je pogosto v bolnišnico pripeljala svojega spovednika, ki je bolnikom, ki so jo prosili, podelil zakramente.<ref name=":4" /> To njeno delo ni ostalo neopaženo, zato je bila leta 1951 kazensko prestavljena na mesto administratorke v [[Celje|Celjski]] bolnišnici.<ref name=":4" /> Skupaj z eno od sosester se je naselila v revni sobi v mesnici v Celju, sina pa pustila v Slovenj Gradcu v taščinem varstvu.<ref name=":4" /> Po dveh letih je dobila službo v zdravstvenem domu v [[Krško|Krškem]] in se preselila nazaj k Slovenj Gradec k sinu.<ref name=":4" /> Kmalu je dobila nazaj službo v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Ker z duhovno oskrbo bolnikov ni prenehala, jo je oblast nadlegovala, zato je začela iskati novo službo.<ref name=":4" /> === V Ljubljani === Leta 1955 je dobila službo administratorke na [[Ljubljana|ljubljanski]] polikliniki, ter se s sinom preselila k Ljubljano. Kmalu se ji je tam pridružilo še več deklet iz njene skupnosti.<ref name=":4" /> Angela je poleg službe začela z študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani (sedaj [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]).<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Po diplomi je študirala tudi teologijo.<ref name=":4" /> Sredi šestdesetih let je skupnost kupila svoje stanovanje v Ljubljani, kjer se je naselila.<ref name=":4" /> V tem času je Angela skupaj z nekaterimi dekleti iz skupnosti naredila prve zaobljube čistosti, ubošva in pokorščine.<ref name=":4" /> Angelca je za skupnost napisala preprosta pravila.<ref name=":4" /> S njimi je odšla k ljubljanskemu nadškofu [[Jožef Pogačnik|Jožefu Pogačniku]], ki je 12. septembra 1968 pravila potrdil in skupnost priznal kot pobožno družbo.<ref name=":4" /> Njihov duhovni voditelj je postal kanonik in kasnejši ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.<ref name=":4" /> === Na tujem === Leta 1970 je na prošnjo škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] odšla v [[Berlin]] med slovenske izseljence kot socialna delavka.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> Tam je delovala sedem let.<ref name=":6" /> == Družina Kristusa Odrešenika == Prva pravila skupnosti je 12. septembra 1968 potrdil tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Hkrati je skupnost priznal kot pobožno družbo. Leta 2000 pa je skupnosti takratni ljubljanski nadškof [[Franc Rode]] podelil status svetnega inštituta.<ref name=":5" /> Skupnost nima redovne obleke; sestre so v civilu.<ref name=":6" /> Večinoma živijo skupaj v majhnih skupnostih, pogosto skupaj z ljudmi katerim pomagajo.<ref name=":6" /> Kličejo se po krstnih imenih, večinoma brez dodatka sestra.<ref name=":6">{{Navedi novice |date=22.6.1978 |title=Pogovor z ustanoviteljico slovenske “Družine Kristusa Odrešenika” |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2G8U7XZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=3 |language=Sl |volume=80 |issue=94}}</ref> === Karizma === O karizmi Družine Kristusa Odrešenika je sestra Angela zapisala: "''Našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen. Zato moramo ljubiti, kar ljubi Kristus, ljubiti moramo, kot ljubi Kristus: Brez pridržka se moramo darovati Bogu za človeka in po človeku. Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo v brezpogojno službo Njegovim ciljem. Biti moramo ljubezen, ki odgovarja na Ljubezen. Naš poklic je: biti ljubezen.''"<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pričevanja|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/260/20/20|website=dko.rkc.si|accessdate=2026-03-28|publisher=Družina Kristusa Odrešenika}}</ref> == Literarno delo == Že v otroštvu je začela pesniti in s tem nadaljevala skozi celo življenje.<ref name=":0" /> Prvo pesem je objavila pri sedemnajstih v [[Bogoljub (časnik)|Bogoljubu]].<ref name=":7">{{Navedi novice |last=Kerin Kotnik |first=Angela |author-link=Angela Kerin Kotnik |date=oktober 1938 |title=Kakor rosna kapljica ... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZM0K9VC |work=Bogoljub |publisher=Katoliška bukvarna |page=223 |volume=36 |issue=10}}</ref> Večina njenih pesmi ima duhovno vsebino.<ref name=":0" /> V zadnjem letu svojega življenja je izdala zbirko svojih pesmi ''Štirje letni časi''.<ref name=":0" /> Razdeljene so v štiri oddelke, tako kot so nastajale: v mladosti, v zrelem času, v jeseni in ob koncu življenja.<ref name=":0" /> Sama je o zbirki dejala: »''To je kratek prerez moje duhovne poti''.«<ref name=":5" /><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 7. marca 2007.<ref name=":8" /> Pogrebno slovesnost 11. marca 2007 je vodil takratni ljubljanski škof [[Alojz Uran]].<ref name=":8" /> Pokopana je bila na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] v grobu skupaj z drugimi sosestrami.<ref>{{Navedi splet |title=Žale [D]: Oddelek [V9DZ] Vrsta [ID] Grob [27] |url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=e1adb49b-1031-4fdb-8ab3-d33819353411 |website=grobovi.zale.si |publisher=Centralno pokopališče Žale |language=Sl}}</ref> == Biblografija == * ''Štirje letni časi'' (poezija, 2006)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Štirje letni časi|last=Kerin Kotnik|first=Angela|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/530|authorlink=Angela Kerin Kotnik|year=2006}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kerin Kotnik, Angela }} [[Kategorija:Slovenski socialni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] b3zvbl3rshusqm8fcswaku2ntu6ow0w 0 599795 6767773 6718303 2026-10-20T13:45:11Z VidicK01 193275 odstop Borisa Mijiča, 2. potrditev E.Z.Ušaj, korekcije 6767773 wikitext text/x-wiki Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Ustanovno sejo je predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] sklicala za 10. april 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Alenka Bratušek]] |Kranj |Jesenice<br>Kranj 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za infrastrukturo. |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic]] |Kranj |Tržič |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za obrambo. |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić]] |Postojna |Koper 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. |- |[[Matej Arčon]] |Postojna |Nova Gorica 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. |- |[[Tamara Vonta]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Klemenc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Duško Vujanović]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lucija Tacer Perlin]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 3 |10. april 2026 | |Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |[[Lenart Žavbi]] |Ljubljana Center |Ljubljana Moste - Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Golob]] |Ljubljana Center |Ljubljana Bežigrad 1<br>Domžale 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 predsednik 15. slovenske vlade. |- |[[Tereza Novak]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Metka Pešl Šater]] |Celje |Ravne na Koroškem |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jana Jerman]] |Novo mesto |Črnomelj |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Klemen Boštjančič]] |Novo mesto |Novo mesto 2<br>Krško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za finance. |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice<br>Hrastnik - Trbovlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Logaj]] |Novo mesto |Litija |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za vzgojo in izobraževanje. |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 6 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 7 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matej Grah]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Andrej Kosec]] |Kranj |Kranj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |10. april 2026 | |S 25 leti najmlajši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Adrijana Kocjančič]] |Postojna |Ilirska Bistrica |10. april 2026 | |S 63 leti najstarejša poslanka sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Jana Gržinič]] |Postojna |Postojna |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Ajdovščina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zoran Mojškerc]] |Ljubljana Center |Logatec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleš Hojs]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Levstek]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Janša|<s>Janez Janša</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |10. april 2026 |22. maj 2026 |imenovan na mesto predsednika vlade |- |[[Maruša Babnik]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 1 |26. maj 2026 | |nadomestila Janeza Janšo |- |[[Rado Gladek]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Damjan Muzel]] |Celje |Celje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Manja Lesnik]] |Celje |Velenje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Jože Olovec]] |Novo mesto |Krško |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko|<s>Suzana Lep Šimenko<s/>]] |Ptuj |Ptuj 3 |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovana na mesto ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu |- |[[Luka Simonič]] |Ptuj |Pesnica |9. junij 2026 | |nadomestil Suzano Lep Šimenko |} === Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča === Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj !Stranka ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Marjeta Šmid]] |Kranj |Škofja Loka 1 |FOKUS |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec|<s>Jernej Vrtovec</s>]] |Postojna |Ajdovščina |NSi |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za infrastrukturo in energetiko |- |[[Andrej Černigoj]] |Postojna |Ilirska Bistrica |NSi |9. junij 2026 | |nadomestil Jerneja Vrtovca |- |[[Iva Dimic]] |Ljubljana Center |Logatec |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj|<s>Janez Cigler Kralj</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |NSi |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za kmetijstvo |- |[[Janez Beja]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |NSi |9. junij 2026 | |nadomestil Janeza Ciglerja Kralja |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Srečko Ocvirk]] |Novo mesto |Sevnica |SLS |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Sevnica|občine Sevnica]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> |- |[[Martin Mikolič]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |NSi |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Aleksander Gungl]] |Ptuj |Lenart |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Goršek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Katič]] |Celje |Velenje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matjaž Han]] |Novo mesto |Laško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za gospodarstvo. |- |[[Darko Ratajc]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Demokrati. Anžeta Logarja === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Tea Košir|<s>Tea Košir</s>]] |Kranj |Radovljica 2 |10. april 2026 |10. junij 2026 |Imenovana na mesto državne sekretarke. |- | rowspan=2|[[Elena Zavadlav Ušaj]] | rowspan=2|Kranj | rowspan=2|Kranj 3 |15. junij 2026 |16. oktober 2026 | rowspan=2|Nadomestila Teo Košir, ki je po svojem odstopu z mesta sekretarke odstopila tudi kot poslanka, zato je DZ znova potrdil nadomestni mandat.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=DZ se je seznanil z odstopoma Mijiča in Košir: kam odhajata in kdo ju bo nadomestil? |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-se-je-seznanil-z-odstopoma-mijica-in-kosir-kam-odhajata-in-kdo-ju-bo-nadomestil-2834542/ |access-date=2026-10-20 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Elena Zavadlav Ušaj ponovno potrjena za nadomestno poslanko {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/elena-zavadlav-usaj-ponovno-potrjena-za-nadomestno-poslanko.html |access-date=2026-10-20 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |19. oktober 2026 | |- |[[Tadej Ostrc|<s>Tadej Ostrc</s>]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik 4 |10. april 2026 |4. junij 2026 |Imenovan na mesto ministra za zdravje. |- |[[Dejan Zakrajšek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik 1 |9. junij 2026 | |Nadomestil Tadeja Ostrca. |- |<s>[[Barbara Levstik Šega]]</s> |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 |10. junij 2026 |Imenovana na mesto državne sekretarke. |- |[[Ana Cajhen]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 2 |15. junij 2026 | |Nadomestila Barbaro Levstik Šega. |- |[[Robert Potnik]] |Celje |Radlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Križan]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |Z 72 leti najstarejši poslanec sklica in predsedujoči na ustanovni seji DZ 10. aprila 2026.<ref name=":1" /> |- |[[Mojca Žnidarič]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Levica === Levica je na volitvah nastopila v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]] s stranko Vesna, vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta ostali samostojni politični organizaciji. 23. julija 2026 se je poslanska skupina iz [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] preimenovala v [[Poslanska skupina Levica|PS Levica]]; vodstvo Vesne je namreč Levici očitalo neizpolnjevanje zavez v zvezi z vključenostjo v delo in kadrovanje poslanske skupine in posledično zahtevalo umik svojega imena iz imena PS.<ref>{{Navedi splet |last=J|first=P.|title=Levica odstranila Vesno iz imena poslanske skupine|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-odstranila-vesno-iz-imena-poslanske-skupine/788961|access-date=2026-07-25|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Tina Brecelj]] |Kranj |Škofja Loka 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nataša Sukič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Mesec]] |Ljubljana Center |Ljubljana Center |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |- |[[Asta Vrečko]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kulturo. |- |[[Vladimir Šega]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Zoran Stevanović]] |Kranj |Kranj 2 |10. april 2026 | |Na ustanovni seji DZ 10. aprila 2025 izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |[[Nedeljko Todorović]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Štorek]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Katja Kokot]] |Maribor |Maribor 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Boris Mijič]] |Ptuj |Gornja Radgona |10. april 2026 |16. oktober 2026 |Odstopil 12. oktobra 2026, po pozivu izvršilnega odbora in izključitvi iz stranke.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Boris Mijič po pozivu izvršilnega odbora stranke odstopil kot poslanec |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boris-mijic-po-pozivu-izvrsilnega-odbora-stranke-odstopil-kot-poslanec/796648 |access-date=2026-10-20 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref name=":2" /> |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Ziza]] |Koper |Italijanska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |Lendava |Madžarska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] j0wudavzdxx42c4qggtcjohzgi5q7c7 0 600151 6767956 6727596 2026-10-20T21:27:59Z Ўщ 44981 wikifix, +kategorija 6767956 wikitext text/x-wiki '''Gal Recek''' (rojen [[21. april]] [[2005]]) je [[Slovenija|slovenski]] alpski smučar, ki tekmuje v disciplinah alpskega smučanja, predvsem v slalomu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.fis-ski.com/DB/general/athlete-biography.html?sectorcode=AL&competitorid=261249&type=summary |title=FIS profil – Gal Recek |publisher=FIS}}</ref> == Življenje in izobrazba == Recek se je rodil v Ljubljani. Obiskoval je Gimnazijo Šiška. Študira na Fakulteti za družbene vede, smer politologija – javne politike in uprava. == Kariera == Recek tekmuje v alpskem smučanju in nastopa na tekmovanjih pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS).<ref>{{Navedi splet|title=FIS {{!}} Gal RECEK - Athlete Biography - Alpine Skiing|url=https://www.fis-ski.com/DB/general/athlete-biography.html?sectorcode=AL&competitorid=261249&type=summary|website=www.fis-ski.com|accessdate=2026-03-29|language=en}}</ref> V sezoni 2025/2026 je član mladinske reprezentance tretje ravni Smučarske zveze Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://sloski.si/alpsko-smucanje-ekipe-mladinske-ekipe/|title=Mladinske ekipe|publisher=Smučarska zveza Slovenije}}</ref> Marca 2026 je na FIS tekmi v Kopaoniku dosegel drugo mesto v slalomu, za zmagovalcem pa je zaostal le 0,02 sekunde.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fis-ski.com/DB/general/results.html?sectorcode=AL&competitorid=261249&raceid=129407|title=FIS rezultati – Kopaonik slalom|publisher=FIS}}</ref> Januarja 2025 je na tekmi kategorije CIT na Golteh zasedel drugo mesto, pri čemer je za zmagovalcem zaostal 0,46 sekunde.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fis-ski.com/DB/general/results.html?sectorcode=AL&competitorid=261249&raceid=123387|title=FIS rezultati – Golte|publisher=FIS}}</ref> V sezoni 2024/2025 je na tekmi kategorije CIT v Turnauu (Avstrija) zasedel drugo mesto z zaostankom 0,27 sekunde.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fis-ski.com/DB/general/results.html?sectorcode=AL&competitorid=261249&raceid=124543|title=FIS rezultati – Turnau|publisher=FIS}}</ref> Oktobra 2023 je na tekmi Entry League FIS v slalomu zasedel drugo mesto, pri čemer je za zmagovalcem zaostal 0,09 sekunde.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fis-ski.com/DB/general/results.html?sectorcode=AL&competitorid=261249&raceid=120693|title=FIS rezultati – slalom|publisher=FIS}}</ref> == Viri == * https://www.fis-ski.com/DB/general/athlete-biography.html?competitorid=261249&sectorcode=al * https://sloski.si/alpsko-smucanje-ekipe-mladinske-ekipe/ [[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]] jxoch0ocr5hlrys74w3noyqqpmpyq29 0 600183 6767996 6735577 2026-10-21T06:04:42Z Sporti 5955 dp 6767996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Lisa Fettner [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = <!-- WD --> | nationality = {{AUT}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[SK Saalfelden-Salzburg]] | personalbest = 205,5 m (Vikersund 2025) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2018]] | career_end = | wcwins = 2 | wcpodiums = 16 | medaltemplates = {{MedalSport|ženski [[smučarski skoki]]}} {{Medal|Country|{{AUT}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|Trondheim 2025]]|ekipno}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{MedalGold|Oberwiesenthal 2020|ekipno}} {{MedalGold|Oberwiesenthal 2020|mešane ekipe}} {{MedalGold|Lahti 2021|ekipno}} {{MedalBronze|Lahti 2019|ekipno}} }} '''Lisa Fettner''' (dekliški priimek '''Eder'''), [[Avstrijci|avstrijska]] [[smučarski skoki|smučarska skakalka]], * [[12. avgust]] [[2001]], [[St. Johann in Tirol]], [[Avstrija]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.meinbezirk.at/pinzgau/c-sport/lisa-eder-springt-hoch-hinaus_a3335799 |title=Lisa Eder springt hoch hinaus |website=meinbezirk.at |language=de |date=22 April 2019 |accessdate=2026-03-30 |archive-date=2022-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227171729/https://www.meinbezirk.at/pinzgau/c-sport/lisa-eder-springt-hoch-hinaus_a3335799 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.fis-ski.com/DB/general/athlete-biography.html?sectorcode=JP&competitorid=189072&type=result |title=Lisa Eder |website=FIS-ski.com |publisher=International Ski and Snowboard Federation}}</ref> Je članica kluba [[SK Saalfelden-Salzburg]] in avstrijske ženske skakalne reprezentance. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je osvojila tri zlate in bronasto medaljo na ekipnih tekmah in tekmah mešanih ekip. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitirala 19. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2018]] v [[Saporo|Saporu]] s 36. mestom. 24. marca istega leta je z 11. mestom v [[Oberstdorf]]u prvič osvojila točke svetovnega pokala. 8. februarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2020]] se je z osmim mestom v [[Hinzenbach]]u prvič uvrstila v prvo deseterico. 26. februarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2022]] se je s tretjim mestom na istem pritorišču prvič uvrstila s stopničke. Po trinajstih uvrstitvah na stopničke je prvo zmago dosegla 21. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2026]] v [[Smučarsko središče Jamagata Zao Onsen|Zao]]. V sezoni 2025/26 je dosegla še eno zmago v Hinzenbachu in skupaj enajst uvrstitev na stopničke ter četrto mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Leta [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|2025]] je dosegla svojo prvo medaljo na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] z drugim mestom na ekipni tekmi. Nastopila je na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]] v letih [[Zimske olimpijske igre 2022|2022]] in [[Zimske olimpijske igre 2026|2026]], ko je dosegla svojo najboljšo uvrstitev s četrtim mestom na posamični tekmi na srednji skakalnici. Aprila 2026 je napovedala konec kariere<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/najboljsa-avstrijska-skakalka-presenetljivo-koncala-kariero/779743 |title=Najboljša avstrijska skakalka presenetljivo končala kariero |accessdate=2026-04-17 |date=2026-04-17 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, toda štiri mesece kasneje je odločitev preklicala.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/lisa-eder-si-je-premislila-in-ostaja-skakalka/790704 |title=Lisa Eder si je premislila in ostaja skakalka |accessdate=2026-08-12 |date=2026-08-12 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Marca 2026 se je zaročila in oktobra istega leta poročila z avstrijskim skakalcem [[Manuel Fettner|Manuelom Fettnerjem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/slavje-v-avstrijskem-skakalnem-taboru-porocila-sta-se-manuel-fettner-in-lisa-eder/797355 |title=Slavje v avstrijskem skakalnem taboru – poročila sta se Manuel Fettner in Lisa Eder |accessdate=2026-10-21 |date=2026-10-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Fettner, Lisa}} [[Kategorija:Avstrijski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstrijo]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2022]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2026]] 94ktewawurj1n9klmkdbiydareuo56o 6767998 6767996 2026-10-21T06:05:26Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lisa Eder]] na [[Lisa Fettner]]: por. 6767996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Lisa Fettner [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = <!-- WD --> | nationality = {{AUT}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[SK Saalfelden-Salzburg]] | personalbest = 205,5 m (Vikersund 2025) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2018]] | career_end = | wcwins = 2 | wcpodiums = 16 | medaltemplates = {{MedalSport|ženski [[smučarski skoki]]}} {{Medal|Country|{{AUT}}}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|Trondheim 2025]]|ekipno}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{MedalGold|Oberwiesenthal 2020|ekipno}} {{MedalGold|Oberwiesenthal 2020|mešane ekipe}} {{MedalGold|Lahti 2021|ekipno}} {{MedalBronze|Lahti 2019|ekipno}} }} '''Lisa Fettner''' (dekliški priimek '''Eder'''), [[Avstrijci|avstrijska]] [[smučarski skoki|smučarska skakalka]], * [[12. avgust]] [[2001]], [[St. Johann in Tirol]], [[Avstrija]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.meinbezirk.at/pinzgau/c-sport/lisa-eder-springt-hoch-hinaus_a3335799 |title=Lisa Eder springt hoch hinaus |website=meinbezirk.at |language=de |date=22 April 2019 |accessdate=2026-03-30 |archive-date=2022-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227171729/https://www.meinbezirk.at/pinzgau/c-sport/lisa-eder-springt-hoch-hinaus_a3335799 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.fis-ski.com/DB/general/athlete-biography.html?sectorcode=JP&competitorid=189072&type=result |title=Lisa Eder |website=FIS-ski.com |publisher=International Ski and Snowboard Federation}}</ref> Je članica kluba [[SK Saalfelden-Salzburg]] in avstrijske ženske skakalne reprezentance. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je osvojila tri zlate in bronasto medaljo na ekipnih tekmah in tekmah mešanih ekip. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitirala 19. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2018]] v [[Saporo|Saporu]] s 36. mestom. 24. marca istega leta je z 11. mestom v [[Oberstdorf]]u prvič osvojila točke svetovnega pokala. 8. februarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2020]] se je z osmim mestom v [[Hinzenbach]]u prvič uvrstila v prvo deseterico. 26. februarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2022]] se je s tretjim mestom na istem pritorišču prvič uvrstila s stopničke. Po trinajstih uvrstitvah na stopničke je prvo zmago dosegla 21. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2026]] v [[Smučarsko središče Jamagata Zao Onsen|Zao]]. V sezoni 2025/26 je dosegla še eno zmago v Hinzenbachu in skupaj enajst uvrstitev na stopničke ter četrto mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Leta [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|2025]] je dosegla svojo prvo medaljo na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] z drugim mestom na ekipni tekmi. Nastopila je na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]] v letih [[Zimske olimpijske igre 2022|2022]] in [[Zimske olimpijske igre 2026|2026]], ko je dosegla svojo najboljšo uvrstitev s četrtim mestom na posamični tekmi na srednji skakalnici. Aprila 2026 je napovedala konec kariere<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/najboljsa-avstrijska-skakalka-presenetljivo-koncala-kariero/779743 |title=Najboljša avstrijska skakalka presenetljivo končala kariero |accessdate=2026-04-17 |date=2026-04-17 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, toda štiri mesece kasneje je odločitev preklicala.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/lisa-eder-si-je-premislila-in-ostaja-skakalka/790704 |title=Lisa Eder si je premislila in ostaja skakalka |accessdate=2026-08-12 |date=2026-08-12 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Marca 2026 se je zaročila in oktobra istega leta poročila z avstrijskim skakalcem [[Manuel Fettner|Manuelom Fettnerjem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/slavje-v-avstrijskem-skakalnem-taboru-porocila-sta-se-manuel-fettner-in-lisa-eder/797355 |title=Slavje v avstrijskem skakalnem taboru – poročila sta se Manuel Fettner in Lisa Eder |accessdate=2026-10-21 |date=2026-10-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Fettner, Lisa}} [[Kategorija:Avstrijski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstrijo]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2022]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2026]] 94ktewawurj1n9klmkdbiydareuo56o 1 600184 6768000 6659156 2026-10-21T06:05:26Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Pogovor:Lisa Eder]] na [[Pogovor:Lisa Fettner]]: por. 6659156 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |tema2=Ženske |tema3=Mladi |država=Avstrija }} 7f1fgq00qzbb7miziu3f3zjrwbtid26 10 600779 6767768 6680224 2026-10-20T13:33:15Z VidicK01 193275 ni več PS LV, zgolj Levica 6767768 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = 10DZRS |title = [[10. državni zbor Republike Slovenije]] |bodyclass = hlist |image = |above = |group1 = Predsednik |list1 = [[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |group2 = Podpredsedniki |list2 = * [[Danijel Krivec]] (SDS) * [[Franc Križan]] (Demokrati) * [[Nataša Avšič Bogovič]] (Svoboda) |group3 = Poslanske skupine |list3 = * [[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] * [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] * [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] * [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] * [[Poslanska skupina Levica|Levica]] * [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] * [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Narodni skupnosti]] |group4 = Poslanci |list4 = [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|seznam vseh poslancev]] |group5 = [[Delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|Delovna<br>telesa]] |list5 = * [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika DZ RS]] * [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] |group6 = Vlada |list6 = * [[16. vlada Republike Slovenije]] |below = * [[Državni zbor Republike Slovenije]] * [[Državni svet Republike Slovenije]] * [[Politika Slovenije]] }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge Slovenije]]</noinclude> di04dd6rpdcgteddwtrtfcu5odctpg7 2 603517 6767861 6766841 2026-10-20T16:38:09Z JoMK 240261 /* Ustvarjeni članki */ +1 6767861 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Uporabnik:<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span><span style="color:#073">M</span><span style="color:#c12">K</span>}} __NOTOC__<div class="nomobile"><div class="sticky-decoration" style="position:absolute;left:-40px;top:-100px;z-index:-5;opacity:0.25;pointer-events:none;width:calc(100% + 80px);overflow:hidden;"> [[File:Lukovnik.jpg|1500px]] [[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh.jpg|1500px]] [[File:Cerkev sv. Jakoba, Radovlja.jpg|1500px]] [[File:Cerkev sv. Nikolaja, Dolenje Kronovo.jpg|1500px]] [[File:Male Skale Drežnica.jpg|1500px]] [[File:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|1500px]] </div></div> <div style="position:relative; padding:15px;"> <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabniško polje|navy|#ffff99;|[[slika:Slovene Nation Flag.svg|30px|Slovenska nacionalna zastava]]|Uporabnik je '''[[Slovenci|Slovenec]]'''.}} {{uporabnik Evropska unija}} {{uporabnik Slovenija}} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:EastWestSlovenia.png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Zahodna Slovenija|<span style="color: white;">Zahodni Sloveniji.</span>]]''' |} {| style="border: 1px solid #000080; background-color: #4782C4; width: 238px; margin-bottom: 2px;" cellspacing="0" cellpadding="0" | style="width: 45px; height: 45px; background-color: white; text-align: center; vertical-align: middle;" | [[Slika:Osrednjeslovenska regija (SURS).png|30px|Zahodna in Vzhodna Slovenija]] | style="background-color: #4782C4; color: white; padding: 0 6px; font-size: 80%; vertical-align: middle;" | Uporabnik živi v '''[[Osrednjeslovenska statistična regija|<span style="color: white;">Osrednjeslovenski statistični regiji.</span>]]''' |} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|3}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Uporabnik WikiProjekt Slovenske župnije}} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{uporabnik tarok}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #FFD700; border: 2px solid #AA7C11; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; text-align: center; margin-bottom: 8px;"> <div style="font-size: 2.5em; font-weight: bold;">{{NUMBEROFARTICLES}}</div> Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> [[Slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|200px]]<br><big><big> '''Pridružite se natečaju [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]!'''</big></big> </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px; margin-bottom: 8px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:JoMK/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:JoMK/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:JoMK|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:JoMK|<small>Wikidata</small>]] </div> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] ====== Ostalo ====== * [[Pozitiv]] == Pod streho == === Ustvarjeni članki === {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |- | 26 || [[Tilcayo]] || 22. 9. 2026 || |- | 27 || [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] || 26. 9. 2026 || |- | 28 || [[Trezor (televizijska serija)]] || 28. 9. 2026 || |- | 29 || [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] || 11. 10. 2026 || |- | 30 || [[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh]] || 20. 10. 2026|| |} === Statistika === <div style="zoom: 70%;"> {{Special:Impact/JoMK}} </div> <div style="clear: both;"></div> </div> == Ste vedeli, da...? == Moji 3 prispevki na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026|39. teden 2026]] | *... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom? |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:JoMK]] [[hr:Suradnik:JoMK]] [[it:Utente:JoMK]] qt3i11koj7ivn5vh3rmc9lj6zirjozm 0 604142 6767821 6766624 2026-10-20T15:43:56Z VidicK01 193275 strankarske tabele, začetek / ko bodo vse, prestavitev v svoj članek 6767821 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2026 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right| |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right|1.605.948 |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}</ref> Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.<ref>{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> ==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ==== Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}</ref> Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}</ref> Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}</ref> Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.<ref name=":3" /> == Županski kandidati v mestnih občinah == Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.<ref name="ObalaPlus-kandidati">{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}</ref> === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} * [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića) * [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]]) * [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]]) * [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]]) * [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti) * [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]]) * [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]]) * [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića) === Maribor === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}} * Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev) * [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev) * Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor) * [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]]) * Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]]) * Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]]) * Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} * [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja) * [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]]) * [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja) * [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]]) === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} * [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana) * Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]]) * Jasna Softić (Rumeni in modri) * Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper) * Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]]) * Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]) * Samir Šaković ([[Resni.ca]]) === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} * [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]]) * Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico) * Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} * Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]]) * Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš) * [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj) * Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Celje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}} * [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]]) * [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca) * Darko Radiković ([[Resni.ca]]) === Novo mesto === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}} * [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija) * Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) === Krško === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}} * Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina) * Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)<ref>{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Velenje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}} * Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]]) * Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje) * Franci Lenart (Naše Velenje) * Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)<ref>{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Murska Sobota === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}} * Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]]) * Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) === Slovenj Gradec === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}} * Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)<ref name="Dnevnik-mestne">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> == Politične stranke == === Pregled po mestnih občinah === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;" |+ ! colspan="2"| ! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! [[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! [[Mestna občina Celje|Celje]] ! [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! [[Mestna občina Koper|Koper]] ! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! [[Mestna občina Krško|Krško]] ! [[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] |- | style="background:#FEF200;" | |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |Aleš Vrhovec | rowspan=5|[[Katja Koren]] |—<br>{{small|podpora: Šrot}} |[[Karin Planinšek]] |Peter Bolčič |Damjana Pavlica |— |— |Nejc Pačnik |Andrej Mešič |— |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};" | |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— | rowspan=3|[[Irena Dolenc]] |— |— |— |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | |'''[[Nova Slovenija|NSi]] | rowspan=2|[[Mojca Sojar]] |— |— |Damjana Pavlica |— |— |Veronika Juvan |[[Anton Štihec]] |— |- | style="background:#1961ac;" | |'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#09105E;" | |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— |—<br>{{small|podpora: Rakovec}} |— |Damjana Pavlica |— |— |Alenka Gortan |Jože Špilak |Nuška Vrabl |- | style="background:#7C5199;" | |'''[[Resni.ca]] |Matjaž Tomlje |Mitja Zgoznik |Darko Radiković |Vekoslav Panigaz |Samir Šakovič |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#005DA3;" | |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |[[Klemen Boštjančič]] |Andrej Matvoz |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |— |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Samo Turel]] |Andrej Kastrevec |Tajana Dvoršek |— |Gorazd Kerec |—<br>{{small|podpora: Širec}} |- | style="background:#E3000F;" | |'''[[Socialni demokrati|SD]] |Marko Koprivc | rowspan=2|[[Matevž Frangež]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |[[Matjaž Rakovec]] |Stojan Prinčič |Matevž Vidmar |Srečko Vovko |— |Peter Dermol |Damjan Anželj |Nuška Gajšek |- | style="background:#e6342a;" | |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]] |[[Luka Mesec]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |—<br>{{small|podpora: Černe}} |Alan Medveš |Marko Rusjan |— |— |— |— |Lina Habjanič |- | style="background:#00964f;" | |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' |Apolonija Simon |— |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#6f2c91;" | |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' |Gregor Novak | rowspan=2|Matej Vodopivec |— |— |— |— |Srečko Vovko |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |[[Jasmin Feratović]] |— |— |Matej Sukič |— |Jože Pirh |— |— |— |— |- | style="background:#d69a2a;" | |'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]''' |— |[[Aleš Ernecl]] |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' |— |— |— |— |[[Zmago Jelinčič]] |— |— |— |— |— |— |- |} === Pregled po strankah === === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Gibanje Svoboda (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>'''Državljansko gibanje Resni.ca'''</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] kahhstqtcj6yh5bn2ld1f03gk4txr1r 6767823 6767821 2026-10-20T15:44:41Z VidicK01 193275 pop 6767823 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2026 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right| |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right|1.605.948 |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}</ref> Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.<ref>{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> ==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ==== Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}</ref> Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}</ref> Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}</ref> Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}</ref> Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.<ref name=":3" /> == Županski kandidati v mestnih občinah == Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.<ref name="ObalaPlus-kandidati">{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}</ref> === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} * [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića) * [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]]) * [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]]) * [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]]) * [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti) * [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]]) * [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]]) * [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića) === Maribor === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}} * Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev) * [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev) * Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor) * [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]]) * Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]]) * Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]]) * Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} * [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja) * [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]]) * [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja) * [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]]) === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} * [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana) * Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]]) * Jasna Softić (Rumeni in modri) * Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper) * Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]]) * Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]) * Samir Šaković ([[Resni.ca]]) === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} * [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]]) * Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico) * Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} * Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]]) * Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš) * [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj) * Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Celje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}} * [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]]) * [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca) * Darko Radiković ([[Resni.ca]]) === Novo mesto === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}} * [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija) * Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) === Krško === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}} * Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina) * Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)<ref>{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Velenje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}} * Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]]) * Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje) * Franci Lenart (Naše Velenje) * Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)<ref>{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Murska Sobota === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}} * Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]]) * Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) === Slovenj Gradec === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}} * Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)<ref name="Dnevnik-mestne">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> == Politične stranke == === Pregled po mestnih občinah === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;" |+ ! colspan="2"| ! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! [[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! [[Mestna občina Celje|Celje]] ! [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! [[Mestna občina Koper|Koper]] ! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! [[Mestna občina Krško|Krško]] ! [[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] |- | style="background:#FEF200;" | |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |Aleš Vrhovec | rowspan=5|[[Katja Koren]] |—<br>{{small|podpora: Šrot}} |[[Karin Planinšek]] |Peter Bolčič |Damjana Pavlica |— |— |Nejc Pačnik |Andrej Mešič |— |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};" | |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— | rowspan=3|[[Irena Dolenc]] |— |— |— |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | |'''[[Nova Slovenija|NSi]] | rowspan=2|[[Mojca Sojar]] |— |— |Damjana Pavlica |— |— |Veronika Juvan |[[Anton Štihec]] |— |- | style="background:#1961ac;" | |'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#09105E;" | |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— |—<br>{{small|podpora: Rakovec}} |— |Damjana Pavlica |— |— |Alenka Gortan |Jože Špilak |Nuška Vrabl |- | style="background:#7C5199;" | |'''[[Resni.ca]] |Matjaž Tomlje |Mitja Zgoznik |Darko Radiković |Vekoslav Panigaz |Samir Šakovič |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#005DA3;" | |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |[[Klemen Boštjančič]] |Andrej Matvoz |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |— |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Samo Turel]] |Andrej Kastrevec |Tajana Dvoršek |— |Gorazd Kerec |—<br>{{small|podpora: Širec}} |- | style="background:#E3000F;" | |'''[[Socialni demokrati|SD]] |Marko Koprivc | rowspan=2|[[Matevž Frangež]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |[[Matjaž Rakovec]] |Stojan Prinčič |Matevž Vidmar |Srečko Vovko |— |Peter Dermol |Damjan Anželj |Nuška Gajšek |- | style="background:#e6342a;" | |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]] |[[Luka Mesec]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |—<br>{{small|podpora: Černe}} |Alan Medveš |Marko Rusjan |— |— |— |— |Lina Habjanič |- | style="background:#00964f;" | |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' |Apolonija Simon |— |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#6f2c91;" | |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' |Gregor Novak | rowspan=2|Matej Vodopivec |— |— |— |— |Srečko Vovko |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |[[Jasmin Feratović]] |— |— |Matej Sukič |— |Jože Pirh |— |— |— |— |- | style="background:#d69a2a;" | |'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]''' |— |[[Aleš Ernecl]] |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' |— |— |— |— |[[Zmago Jelinčič]] |— |— |— |— |— |— |- |} === Pregled po strankah === ==== Gibanje Svoboda ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Gibanje Svoboda (GS)</big> |- |[[Občina Ankaran|Ankaran]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vladimir Pegan |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Matvoz |- |[[Občina Bohinj|Bohinj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Sebastjan Benigar |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Franc Glušič |- |[[Občina Cerkno|Cerkno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Urška Lahajnar |[[Občina Moravče|Moravče]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Igor Kotnik |- |[[Občina Divača|Divača]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mario Benkoč |[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Henzel |- |[[Občina Domžale|Domžale]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Zabret |[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gorazd Kerec |- |[[Občina Duplek|Duplek]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Damijan Kaučič |[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Samo Turel]] |- |[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Ema Perme |[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Andrej Kastrevec |- |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Samo Matkovič |[[Občina Postojna|Postojna]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Katja Čehovin |- |[[Občina Izola|Izola]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Danijel Radešić |[[Občina Radovljica|Radovljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Alma Intihar |- |[[Občina Jesenice|Jesenice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Eva Mlakar |[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Aleksandra Krumpak |- |[[Občina Kamnik|Kamnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Uršula Majcen |[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jurij Lep |- |[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tadej Strmšek |[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Edita Gošnik |- |[[Občina Komen|Komen]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Žlebnik |[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Karmen Gerbec |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Občina Šentilj|Šentilj]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Boris Bezjak |- |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Janez (Jani) Pristavec |[[Občina Škofljica|Škofljica]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Mita Kompare |- |[[Mestna občina Krško|Krško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tajana Dvoršek |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Vanja Movrin |- |[[Občina Laško|Laško]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Bojan Špiler |[[Občina Trebnje|Trebnje]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Gregor Kaplan |- |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |[[Klemen Boštjančič]] |[[Občina Tržič|Tržič]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Nika Podakar |- |[[Občina Ljubno|Ljubno]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Jože Grčar |[[Občina Vojnik|Vojnik]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Barbara Leder |- |[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Joško Manfreda |[[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Matej Jugovic |- |[[Občina Majšperk|Majšperk]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Dušan Mesarič |[[Občina Žalec|Žalec]] ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;" | |Tanja Basle |} ==== Resni.ca ==== {| class="wikitable" style="font-size:86%;line-height:18px" ! colspan="6" align="center" |<big>Državljansko gibanje Resni.ca</big> |- |[[Občina Brežice|Brežice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Toni Glušič |[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Marko Koder |- |[[Mestna občina Celje|Celje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Darko Radiković |[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Tomlje |- |[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Ficko |[[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Mitja Zgoznik |- |[[Občina Kočevje|Kočevje]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Matjaž Papež |[[Občina Naklo|Naklo]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Nejc Koželj |- |[[Mestna občina Koper|Koper]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Samir Šakovič |[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Miha Macedoni |- |[[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |Vekoslav Panigaz |[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;" | |[[Slavko Moharič]] |} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] h9hfg2dsaiifeajc4b4lrop0xjtxvbw 0 604179 6767953 6689499 2026-10-20T21:22:15Z Pv21 142817 6767953 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Asel Roberts | office = [[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|Veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]] | image = United_States_Ambassador_to_Slovenia_Asel_Kalikyzy_Roberts.jpg | caption = | predecessor = [[Jamie Harpootlian]] | president = [[Donald Trump]] | term_start = 15. junij 2026 | office1 = Šefica protokola Združenih držav Amerike<br /><small>(vršilka dolžnosti)</small> | president1 = [[Joe Biden]] | term_start1 = 20. januar 2021 | term_end1 = 3. januar 2022 | predecessor1 = [[Cam Henderson (diplomat)|Cam Henderson]] | successor1 = [[Rufus Gifford]] | birth_name = Asel Kaliziki Tulenova | party = | spouse = | relations = | children = | alma_mater = [[Walsh School of Foreign Service]] | education = | awards = }} '''Asel Kalikyzy Roberts''' (rojena '''Tulenova'''; {{jezik-kk|Әсел Қалиқызы Төленова|Asel Kaliziki Tulenova}}), [[Kazahstanci|kazahstansko]]-[[Američani|ameriška]] [[diplomat]]ka, * [[1976]], [[Almati]], [[Kazaška sovjetska socialistična republika|Kazaška SSR]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Kazahstan]]). Asel Roberts, karierna diplomatka, je trenutna [[veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]].<ref name="Mladina">{{navedi novice |url=https://www.mladina.si/248724/nova-veleposlanica-zda-v-sloveniji |title=Nova veleposlanica ZDA v Sloveniji |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=2026-05-19 |accessdate=2026-06-14}}</ref> Je prva oseba kazahstanskega rodu, ki je postala ameriška veleposlanica.<ref name="kazinform">{{navedi novice |url=https://qazinform.com/news/us-senate-confirms-first-ethnic-kazakh-woman-ever-to-serve-as-us-ambassador-a7fb9f |title=U.S. Senate confirms first ethnic Kazakh woman ever to serve as U.S. ambassador |work=kazinform |date=2026-05-20 |accessdate=2026-06-14 |first=Zhanna |last=Nurmaganbetova}}</ref> == Življenje in kariera == Rodila se je v glavnem mestu takratne Kazaške SSR in ob [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] emigrirala v [[Združene države Amerike]]. Tam je diplomirala iz mednarodnih odnosov in organizacij na Walshevi fakulteti za diplomacijo [[Univerza v Georgetownu|Univerze v Georgetownu]] ([[Washington, D.C.]]).<ref name="kazinform"/> Po diplomi se je zaposlila v uradu šefa protokolarne službe ZDA. Tam je napredovala do položaja višje svetovalke, v začetku leta 2021 pa je postala vršilka dolžnosti šefice protokola med predsedovanjem [[Joe Biden|Joeja Bidna]].<ref name="StateBio">{{navedi splet |url=https://www.state.gov/biographies/asel-roberts/ |title=Asel Roberts Biography |accessdate=2026-06-14 |publisher=US Department of State |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210125103831/https://www.state.gov/biographies/asel-roberts/ |archivedate=2021-01-25 |url-status=dead}}</ref> Za položaj veleposlanice v Sloveniji jo je predlagal Bidnov naslednik [[Donald Trump]]. Njeni predhodnici [[Jamie Harpootlian]] se je mandat končal že leta 2024, a je imenovanja novih veleposlanikov blokiral republikanski senator v [[Senat Združenih držav Amerike|ameriškem Senatu]]. Asel Roberts je bila po razrešitvi spora potrjena v Senatu kot del svežnja 49 kandidatur.<ref name="Mladina"/> V Slovenijo je prispela junija 2026.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/veleposlanica-zda-prispela-ze-prvi-teden-bo-zivahen-2808541/ |title=Lepa gesta: veleposlanica ZDA se je novinarjem predstavila v slovenščini |date=2026-06-11 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2026-06-14}}</ref> === Zasebno življenje === Poročena je s politologom Seanom Robertsom, s katerim ima hčer Aideen. Poleg angleščine govori kazaško, [[ruščina|rusko]] in [[japonščina|japonsko]].<ref name="Mladina"/> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roberts, Asel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški veleposlaniki]] [[Kategorija:Kazahstanski Američani]] pfdr0djekdyr3zteht9rj67ny4llaku 0 604228 6767815 6763969 2026-10-20T15:38:07Z JoMK 240261 /* Zunanje povezave */ 6767815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | denomination = Rimskokatoliška | church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu | image = | parish = [[Šmarjeta]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | diocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]] | tower quantity = 1 | location = [[Grič pri Klevevžu]] | country = [[Slovenija]] | functional status = aktivno }} [[Slika:Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu - pokopališče.jpg|sličica|Pokopališče ob cerkvi]] '''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|Župnije Šmarjeta]]. Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej se vsake toliko časa obhaja sveto mašo. == Zgodovina == Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V njih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab''. Stara cerkev z istim imenom je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197. Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal brižinjski ([[Nadškofija München in Freising|freisinški]]) fevd – dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja. Leta 1622 je [[Jurij pl. Moscon]] kupil [[Grad Klevevž|Klevevško gospostvo]], s katerim mu je pripadla tudi cerkveno posestvo. Zgraditi je dal novo cerkev, ki stoji danes. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628. == Notranjost == Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik oltar z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji [[Kor (empora)|kor]]. === Orgle === [[Orgle]] so izjemno stare, po ocenah iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju [[Janez Jurij Eisel|Janezu Juriju Eislu]]. Imajo pnevmatsko trakturo, en manual in 6 registrov. Večine piščali več ni, najverjetneje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti. == Viri == * {{navedi splet|title=Župnijska spletna stran|URL=https://zupnija-smarjeta.rkc.si}} * {{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}} {{COBISS|ID=295329792}} == Zunanje povezave == * [https://www.orgle.si/g220/ Cerkvene orgle na orgle.si] {{commonscat|Our Lady of Mount Carmel Church (Grič pri Klevevžu)|position=left}} {{Župnija Šmarjeta}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Karmelska Mati Božja, Grič pri Klevevžu]] [[Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje|Grič pri Klevevžu]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Grič pri Klevevžu]] m6kf972cbj61r05u5c7aftq1xddnl97 0 604537 6767736 6767725 2026-10-20T12:11:19Z Shabicht 3554 6767736 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image =The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] | public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} == Zunanje povezave == * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] * {{cite EB1911|wstitle= Kew | volume= 15 | page = 767 |short=x}} — The Royal Botanic Gardens of Kew originated in..... {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] 1ssk8o3ee5lva39lpx7jvlrs2oy3uhq 6767737 6767736 2026-10-20T12:14:46Z Shabicht 3554 6767737 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image =The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] | public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} == Zunanje povezave == * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] * {{cite EB1911|wstitle= Kew | volume= 15 | page = 767 |short=x}} — The Royal Botanic Gardens of Kew originated in..... {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] s0n4pjdxdzkl5aqoc2t2nnnpyz244qw 6767738 6767737 2026-10-20T12:21:08Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6767738 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image =The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] | public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} == Zunanje povezave == * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni vodnik] Pridobljeno 20. oktobra 2026 * {{cite EB1911|wstitle= Kew | volume= 15 | page = 767 |short=x}} — The Royal Botanic Gardens of Kew originated in..... {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] q7n47jk7pov4nd1r00yy8tvt4y4u76d 6767739 6767738 2026-10-20T12:24:40Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6767739 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image =The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] | public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} == Zunanje povezave == * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled]{{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * {{cite EB1911|wstitle= Kew | volume= 15 | page = 767 |short=x}} — The Royal Botanic Gardens of Kew originated in..... {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] 2qz2vxk9smd9pxtnnyxf6a1p4w5zuie 6767740 6767739 2026-10-20T12:25:52Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6767740 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image =The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] | public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} == Zunanje povezave == * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled]{{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] cj9djh2v03g3v4h367fptzah84v4qg9 6767741 6767740 2026-10-20T12:26:15Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6767741 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image =The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] | public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} == Zunanje povezave == * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] f1oomvxq7kngj6hti8cz5b82u18d1ii 6767742 6767741 2026-10-20T12:35:50Z Shabicht 3554 6767742 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image =The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] | public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} == Zunanje povezave == * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] m1pnnw7hispseur80sirlljiy83npru 6767744 6767742 2026-10-20T12:40:01Z Shabicht 3554 6767744 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = [[Slika:The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|sličica]] |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] | public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} == Zunanje povezave == * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] 74a742gp7whhjig4ebubuyh2ra05ufa 6767746 6767744 2026-10-20T12:40:48Z Shabicht 3554 6767746 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = [[Slika:The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|sličica]] |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[Richmond upon Thames]], [[London]] | public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} == Zunanje povezave == * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] eyngw14t4k0jri9b7azf8wwog0jjqgz 6767748 6767746 2026-10-20T12:43:06Z Shabicht 3554 6767748 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = [[Slika:The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|sličica]] |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica]]|postaja Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} == Zunanje povezave == * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] 5r4l8edwu65do0cu0xhye9mjxzhs30p 6767749 6767748 2026-10-20T12:43:10Z JoMK 240261 6767749 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = [[Slika:The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|sličica]] |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica]]|postaja Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] 7y4ef6ujuh9k5y8bv4v75dptiern1xo 6767751 6767749 2026-10-20T12:44:42Z Shabicht 3554 6767751 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = [[Slika:The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|sličica]] |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] 0w6tibn6c32lgjnflzgysi1o8ankpuh 6767752 6767751 2026-10-20T12:46:30Z Shabicht 3554 6767752 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] oyhoxbxiyk1rrv95jqeiw93n2wfwm98 6767753 6767752 2026-10-20T12:50:28Z Shabicht 3554 6767753 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na steklenjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] pg50ef8z944hzku92n6qz5uya3n0e7q 6767755 6767753 2026-10-20T12:51:26Z Shabicht 3554 /* Galerija */ 6767755 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpinarij oz. skalnjak Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na steklenjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] fnb27moo6ygkau5zrzn9nkn2csxeg50 6767756 6767755 2026-10-20T12:54:19Z Shabicht 3554 /* Galerija */ 6767756 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpski botanični vrt Alpine House Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Brunarica kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na steklenjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] bmx34sximwxukay3v86syvapajuwsqm 6767757 6767756 2026-10-20T12:55:03Z Shabicht 3554 /* Poslanstvo */ 6767757 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpski botanični vrt Alpine House Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Koča kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na steklenjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] 4rs24pjrz1t3ekyaun2bo9rwtwz220i 6767758 6767757 2026-10-20T12:56:35Z Shabicht 3554 /* Galerija */ 6767758 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpski botanični vrt Alpine House Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Koča kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] jo9pehgi65kz85110iw289ozrpd9rdo 6767778 6767758 2026-10-20T13:54:23Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767778 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = {{convert|121|ha|acre|abbr=off}} |species = <nowiki>></nowiki> 50.000 |collections = <!--see text--> |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =britanska krona oz. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = {{convert|132|ha|acre|abbr=on}} |buffer_zone = {{convert|350|ha|acre|abbr=on}} }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = [[London Borough of Richmond upon Thames]], Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area ={{convert|132|ha|acre|abbr=on}} | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ([[Angleščina|ang.]] uradno: Royal Botanic Gardens, Kew, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Uprava== Upravlja jih dobrodelna ustanova Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew), pod okriljem ministrstva za okolje, prehrano in podeželje (DEFRA). ==Zbirke== Ustanova je osrednji botanični vrt [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], slovi po velikanskih živih zbirkah, ki obsegajo več kot petdesettisoč [[Botanična nomenklatura|rastlinskih vrst]], zgodovinskih rastlinjakih ter izjemnih parkovnih nasadih. [[Herbarij]], ki je eden največjih na svetu, vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivičnih primerkov. [[Knjižnica]] vsebuje več kot 750.000 publikacij in izdaj, zbirka ilustracij pa več kot 175.000 grafik in risb rastlin. ==Zgodovina== Vrtove je leta [[1759]], kot središče za preučevanje, zbiranje in varstvo rastlin, dala ustanoviti angleška princesa Avgusta (1737-1813),<ref name="UNESCO_1084">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav je njihove začetke moč pripisati eksotičnemu vrtu v parku Kew, ki ga je ustanovil Henry, lord Capell iz Tewkesburyja. Vse do danes so vrtovi obdržali status ena najuglednejših botaničnih institucij na svetu. Od leta 2003 so vrtovi uvrščeni na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Kew Gardens Alpine House.jpg|<center>Alpski botanični vrt Alpine House Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|<center>Vrata cesarjevega odposlanca Chokushi-Mon Kew Gardens Minka House.jpg|<center>Hiša Minka Nash conservatory 7047r.jpg|<center>Nashov konservatorij Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|<center>Koča kraljice Charlotte Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] 5bckl39fp05vgdrxyfrj40x9q8tnfyv 6767831 6767778 2026-10-20T15:58:15Z Ljuba24b 92351 dp iz en wiki 6767831 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, in so v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljen leta 1759, hrani »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> za katere skrbi ustanova Royal Botanic Gardens, Kew, medtem ko [[herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> Knjižnica hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. Je ena glavnih londonskih turističnih znamenitosti in del svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Danes območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> [[File:kew-tea-house.jpg|thumb|Čajnica v botaničnih vrtovih Kew po požigu, ki sta ga leta 1913 izvedli sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton]] ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === {{stack|[[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.}} Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Tropical Fern House |rowspan="4" |In the gardens to the north of the Princess of Wales Conservatory |- |No. 3 |Temperate Fern House |- |No. 4 |Conservatory |- |No. 5 |Succulent House |- |No. 7 |Gesneriads and Rhipsalis, formerly (1939) South African House |rowspan="15" |On the site of the Princess of Wales Conservatory. Plant Houses Nos. 7 to 14b inclusive were collectively known as the "T" Range because of their T-shaped plan. |- |No. 7a |Sherman Hoyt Cactus House |- |No. 7b |South African Succulent House |- |No. 8 |Orchid House, formerly (1939) Begonia House |- |No. 9 |Orchid House, formerly (1939) Stove |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Bromeliad House, formerly (1939) Economic House |- |No. 12 |South African House, formerly (1939) Economic House |- |No. 12a |Insectivorous Plants House |- |No. 13 |Orchid House (1939) |- |No. 14 |Orchid House (1939) |- |No. 14a |Begonia House |- |No. 14b |Begonia House |- |No. 14c |Special Exhibition House (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Filmy Fern House |On the north face of Orangery |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|The ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] 40h5ap4oxnsn606t8pbql22a6ht7lob 6767841 6767831 2026-10-20T16:11:32Z Ljuba24b 92351 /* Alpinum */ dp 6767841 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, in so v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljen leta 1759, hrani »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> za katere skrbi ustanova Royal Botanic Gardens, Kew, medtem ko [[herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> Knjižnica hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. Je ena glavnih londonskih turističnih znamenitosti in del svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Danes območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> [[File:kew-tea-house.jpg|thumb|Čajnica v botaničnih vrtovih Kew po požigu, ki sta ga leta 1913 izvedli sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton]] ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Tropical Fern House |rowspan="4" |In the gardens to the north of the Princess of Wales Conservatory |- |No. 3 |Temperate Fern House |- |No. 4 |Conservatory |- |No. 5 |Succulent House |- |No. 7 |Gesneriads and Rhipsalis, formerly (1939) South African House |rowspan="15" |On the site of the Princess of Wales Conservatory. Plant Houses Nos. 7 to 14b inclusive were collectively known as the "T" Range because of their T-shaped plan. |- |No. 7a |Sherman Hoyt Cactus House |- |No. 7b |South African Succulent House |- |No. 8 |Orchid House, formerly (1939) Begonia House |- |No. 9 |Orchid House, formerly (1939) Stove |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Bromeliad House, formerly (1939) Economic House |- |No. 12 |South African House, formerly (1939) Economic House |- |No. 12a |Insectivorous Plants House |- |No. 13 |Orchid House (1939) |- |No. 14 |Orchid House (1939) |- |No. 14a |Begonia House |- |No. 14b |Begonia House |- |No. 14c |Special Exhibition House (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Filmy Fern House |On the north face of Orangery |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|The ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] g6u2dy4it7xdqugpmwram7y6augczkd 6767843 6767841 2026-10-20T16:21:42Z Ljuba24b 92351 /* Nekdanji rastlinjaki */ 6767843 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, in so v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljen leta 1759, hrani »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> za katere skrbi ustanova Royal Botanic Gardens, Kew, medtem ko [[herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> Knjižnica hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. Je ena glavnih londonskih turističnih znamenitosti in del svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Danes območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> [[File:kew-tea-house.jpg|thumb|Čajnica v botaničnih vrtovih Kew po požigu, ki sta ga leta 1913 izvedli sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton]] ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|The ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] 91jsypw941frhxmf2vnk8m58ttk14vv 6767846 6767843 2026-10-20T16:22:44Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ 6767846 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, in so v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljen leta 1759, hrani »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> za katere skrbi ustanova Royal Botanic Gardens, Kew, medtem ko [[herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> Knjižnica hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. Je ena glavnih londonskih turističnih znamenitosti in del svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Danes območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|The ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] 1ecjbrphndu3ee2cr2zyc6bv6fbnfd5 6768014 6767846 2026-10-21T07:30:28Z Shabicht 3554 /* Hiša Mačija */ 6768014 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, in so v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljen leta 1759, hrani »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> za katere skrbi ustanova Royal Botanic Gardens, Kew, medtem ko [[herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> Knjižnica hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. Je ena glavnih londonskih turističnih znamenitosti in del svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Danes območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> Delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] hyge9r6hkvzukfy8masm4b3c3r1i3sa 6768015 6768014 2026-10-21T07:41:36Z Shabicht 3554 6768015 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, in so v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljen leta 1759, hrani »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> za katere skrbi ustanova Royal Botanic Gardens, Kew, medtem ko [[herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> Knjižnica hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. Je ena glavnih londonskih turističnih znamenitosti in del svetovne dediščine.<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava=== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] gkxb9fyi1hfs6b7t3wypm8y6sswvunz 6768017 6768015 2026-10-21T07:52:08Z Shabicht 3554 6768017 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava=== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] qxw6fl36zunncm63d6vwib9i6lgzv4m 6768018 6768017 2026-10-21T07:53:11Z Shabicht 3554 6768018 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] dzkjr10g135kj8ydenuh5oithii5292 6768049 6768018 2026-10-21T09:12:29Z Shabicht 3554 6768049 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Royal Botanic Gardens, Kew | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (iv)}}(ii), (iii), (iv) | ID = 1084 | year = 2003 | area = | buffer_zone = 350 ha }} }} |designation1 = WHS |designation1_date = 1988 {{Small|(12. zasedanje)}} |designation1_type = Kulturno |designation1_criteria = ii, iv |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/488 488] |designation1_free1name = Država |designation1_free1value = Združeno kraljestvo |designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika |designation2 = UK Grade I |designation3 = UK Grade II '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] pfq55zoba8s1o1f6q6oqg9dhl6u4r78 6768057 6768049 2026-10-21T09:18:57Z Shabicht 3554 6768057 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | buffer_zone = 350 ha |official_name = Royal Botanic Gardens, Kew |designation1 = WHS |designation1_date = 2003 {{Small|(27. zasedanje)}} |designation1_type = Kulturno |designation1_criteria = ii, iii, iv |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1084 1084] |designation1_free1name = Država |designation1_free1value = [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika |designation2 = UK Grade I |designation3 = UK Grade II }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] ijyju0id1d8vy2y4etnv5t95i3gry2g 6768060 6768057 2026-10-21T09:21:19Z Shabicht 3554 6768060 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | buffer_zone = 350 ha |official_name = Royal Botanic Gardens, Kew |designation1 = WHS |designation1_date = 2003 {{Small|(27. zasedanje)}} |designation1_type = Kulturno |designation1_criteria = ii, iii, iv |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1084 1084] |designation1_free1name = Država |designation1_free1value = {{Flag|UK}} |designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika |designation2 = UK Grade I |designation3 = UK Grade II }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] slzl44cu50754xyz4ro3u2pqcdixyo7 6768061 6768060 2026-10-21T09:22:08Z Shabicht 3554 6768061 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha |buffer_zone = 350 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area =132 ha | buffer_zone = 350 ha |official_name = Royal Botanic Gardens, Kew |designation1 = WHS |designation1_date = 2003 {{Small|(27. zasedanje)}} |designation1_type = Kulturno |designation1_criteria = ii, iii, iv |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1084 1084] |designation1_free1name = Država |designation1_free1value = {{Flag|Združeno kraljestvo}} |designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika |designation2 = UK Grade I |designation3 = UK Grade II }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] jfmy3s8nu7fjvapu4ga4sht9ykgdt7e 6768063 6768061 2026-10-21T09:23:37Z Shabicht 3554 6768063 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area = 132 ha | buffer_zone = 350 ha |official_name = Royal Botanic Gardens, Kew |designation1 = WHS |designation1_date = 2003 {{Small|(27. zasedanje)}} |designation1_type = Kulturno |designation1_criteria = ii, iii, iv |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1084 1084] |designation1_free1name = Država |designation1_free1value = {{Flag|Združeno kraljestvo}} |designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika |designation2 = UK Grade I |designation3 = UK Grade II }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] gysrfg9rweyiks1a873xagvgf7l5i0e 6768067 6768063 2026-10-21T09:26:14Z Shabicht 3554 6768067 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area = 132 ha | buffer_zone = 350 ha |official_name = Royal Botanic Gardens, Kew |designation1 = WHS |designation1_date = 2003 {{Small|(27. zasedanje)}} |designation1_type = Kulturno |designation1_criteria = ii, iii, iv |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1084 1084] |designation1_free1name = Država |designation1_free1value = {{Flag|Združeno kraljestvo}} |designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika |designation2 = UK Grade I |designation3 = UK Grade II | area = 132 ha | buffer_zone = 350 ha }} }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] agjz2s8p9nn7h0chxv4hmx7es32smio 6768069 6768067 2026-10-21T09:26:36Z Shabicht 3554 6768069 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area = 132 ha | buffer_zone = 350 ha |official_name = Royal Botanic Gardens, Kew |designation1 = WHS |designation1_date = 2003 {{Small|(27. zasedanje)}} |designation1_type = Kulturno |designation1_criteria = ii, iii, iv |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1084 1084] |designation1_free1name = Država |designation1_free1value = {{Flag|Združeno kraljestvo}} |designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika |designation2 = UK Grade I |designation3 = UK Grade II | area = 132 ha | buffer_zone = 350 ha }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov,<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] s2p6g2fj3ypsr1onzcfjnjewtvr7egd 6768079 6768069 2026-10-21T09:48:50Z Shabicht 3554 6768079 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area = 132 ha | buffer_zone = 350 ha |official_name = Royal Botanic Gardens, Kew |designation1 = WHS |designation1_date = 2003 {{Small|(27. zasedanje)}} |designation1_type = Kulturno |designation1_criteria = ii, iii, iv |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1084 1084] |designation1_free1name = Država |designation1_free1value = {{Flag|Združeno kraljestvo}} |designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika |designation2 = UK Grade I |designation3 = UK Grade II | area = 132 ha | buffer_zone = 350 ha }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] nvnvhlg351c5rrc91q5m2y3rljqeomz 6768083 6768079 2026-10-21T09:50:42Z Shabicht 3554 /* Poslanstvo */ 6768083 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] | area = 132 ha | buffer_zone = 350 ha |official_name = Royal Botanic Gardens, Kew |designation1 = WHS |designation1_date = 2003 {{Small|(27. zasedanje)}} |designation1_type = Kulturno |designation1_criteria = ii, iii, iv |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1084 1084] |designation1_free1name = Država |designation1_free1value = {{Flag|Združeno kraljestvo}} |designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika |designation2 = UK Grade I |designation3 = UK Grade II | area = 132 ha | buffer_zone = 350 ha }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [[Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] af20e427vo58riddmukhiu191es8rhl 6768131 6768083 2026-10-21T11:24:49Z Shabicht 3554 6768131 wikitext text/x-wiki {{Infobox park |name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu |image = The Palm House, Kew Gardens, London.jpg |image_caption = Pogled čez vrtove na Palm House |mapframe-custom = {{maplink|frame=yes|plain=yes|frame-coord={{coord|51.4788|-0.2957}}|frame-align=center|type=shape-inverse|frame-width=300|frame-height=230|id=Q188617|zoom=12|stroke-width=2|stroke-color=#545454|fill=#000000|fill-opacity=0.2}} |type = [[Botanični vrt|javni botanični vrt]] |location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] |coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} |area = 121 ha |species = 50.000 |collections = |opened = {{Start date|1759}} |visitation_num = 2.250.355 (2025)<ref name=ALVA>{{cite web |title=Latest visitors figures |website=ALVA|url=https://www.alva.org.uk/details.cfm?p=423 |language=EN|access-date=20 March 2026}}</ref> |status = Exempt charity - izvzeta dobrodelna organizacija po pravilih dobrodelnega prava |public_transit = {{rint|london|underground}} {{rint|london|overground}} [[Kew Gardens station (London)|Kew Gardens]] | open = celo leto | operator = Royal Botanic Gardens, Kew (RBG Kew) | owner =[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |website = {{URL|www.kew.org}} |area = 132 ha }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Kraljevi botanični vrtovi v Kewu | image = At Royal Botanic Gardens, Kew 2025 007.jpg | caption = Royal Botanic Gardens, Kew | locmapin = | coordinates = {{Coord|51|28|44|N|00|17|37|W|type:landmark_region:GB-RIC|display=inline, title}} | location = Londonska četrt Richmond upon Thames, Kew, [[London]] | public_transit = [[Londonska podzemna železnica|postaja Kew Gardens]] |official_name = Royal Botanic Gardens, Kew |designation1 = WHS |designation1_date = 2003 {{Small|(27. zasedanje)}} |designation1_type = Kulturno |designation1_criteria = ii, iii, iv |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1084 1084] |designation1_free1name = Država |designation1_free1value = {{Flag|Združeno kraljestvo}} |designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika |designation2 = UK Grade I |designation3 = UK Grade II | area = 132 ha | buffer_zone = 350 ha }} '''Kraljevi botanični vrtovi v Kewu''' ({{langx|en|Royal Botanic Gardens, Kew}}, pogovorno: Kew Gardens) so svetovno znani [[botanični vrt|botanični vrtovi]] in znanstveno-raziskovalna ustanova, nahajajo se v londonski četrti [[Richmond upon Thames]] v jugozahodnem delu [[London|Londona]]. Ustanovljeni leta 1759, [[botanični vrt|botanični vrtovi]] hranijo »največje in najbolj raznolike botanične in mikološke zbirke na svetu«.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> Njegove žive zbirke vključujejo del od 27.000 taksonov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/living-collection|title=Living collections at Kew|website=Kew.org}}</ref> Botanični vrtovi so pomembna londonska turistična znamenitost in so vpisani na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-v seznam svetovne dediščine]].<ref>{{Cite web |title=Royal Botanic Gardens, Kew |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084/ |access-date=2022-04-24 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Most visited attractions in London UK 2021 |url=https://www.statista.com/statistics/630146/leading-london-visitor-attractions-uk/ |access-date=2022-04-24 |website=Statista}}</ref> ==Uprava== Kew Gardens skupaj z botaničnim vrtom v Wakehurstu (Sussex) upravlja ustanova Royal Botanic Gardens, Kew. Gre za mednarodno pomembno botanično raziskovalno in izobraževalno institucijo, ki zaposluje več kot 1100 ljudi in deluje kot samostojno javno telo pod okriljem Ministrstva za okolje, prehrano in podeželje.<ref name="Dyduch">{{cite news |url=http://www.yourlocalguardian.co.uk/news/11110817.Dozens_of_jobs_at_risk_as_Kew_Gardens_faces___5m_shortfall/?ref=var_0 |title=Dozens of jobs at risk as Kew Gardens faces £5m shortfall |work=Richmond Guardian |date=28 March 2014 |access-date=26 June 2014 |author=Dyduch, Amy}}</ref> Kew Gardens ima lastno policijsko službo, imenovano Kew Constabulary, ki deluje že od leta 1845.<ref name="KewHistoryQuiz">{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/quiz-kew-gardens-history |title=Quiz: Are you a Kew history buff? |publisher=Kew Gardens |access-date=3 October 2022}}</ref> ==Poslanstvo== Kraljevi botanični vrtovi v Kewu delujejo kot javna ustanova Združenega kraljestva in so eno najpomembnejših središč za raziskovanje, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu.<ref>{{navedi splet| url=http://www.kew.org/science-conservation/collections|title=Kew's scientific collections – Kew|website=www.kew.org|access-date=15 October 2017}}</ref> [[Herbarij]] – eden največjih na svetu – vsebuje več kot 8,5 milijona ohranjenih rastlinskih in glivnih primerkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.kew.org/read-and-watch/launching-collections-strategy|title=Science collections at Kew|website=kew.org}}</ref> [[Knjižnica]] hrani več kot 750.000 enot gradiva, zbirka ilustracij pa obsega več kot 175.000 odtisov in risb rastlin. ==Zgodovina== [[File:Flagpole, Kew Gardens - geograph.org.uk - 227188.jpg|thumb|Drog za zastavo je stal od leta 1959 do leta 2007]] Botanični vrtovi v Kewu so uradno začeli delovati leta 1759,<ref name="UNESCO_1084">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1084 |title=Royal Botanic Gardens, Kew |work=World Heritage |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 March 2009}}</ref> čeprav njihovi zametki segajo že v čas eksotičnega vrta v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry, lord Capell Tewkesburyjski. Območje Kew večinoma obsega vrtove, obdane z manjšim naseljem.<ref name="Malden">{{cite book |url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=43012|title=Kew, A History of the County of Surrey: Volume 3|author=[[Henry Elliot Malden|Malden, H E]]|pages=482–487|date=1911}}</ref> Kraljeve rezidence na tem območju, ki so vplivale na zasnovo in gradnjo vrtov, so se pojavile leta 1299, ko je [[Edvard I.]] preselil svoj dvor v graščino v sosednjem Richmondu, ki se je takrat imenoval Sheen. Ta graščina je bila pozneje opuščena. Leta 1501 je [[Henrik VII. Angleški]] zgradil palačo Sheen, ki je bila pozneje preimenovana v palačo Richmond in je postala njegova stalna kraljeva rezidenca.<ref>{{cite book|url=http://www.british-history.ac.uk/report.aspx?compid=45378&strquery=|author=Daniel Lysons|title=The Environs of London: volume 1: County of Surrey|pages= 202–211|date=1792}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm |title=London Attractions and Places of Interest Index |publisher=milesfaster.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-date=6 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170706021106/https://www.milesfaster.co.uk/information/london-attractions/royal-botanic-gardens-kew.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Harrison |first=W. |title=The Visitor's Hand-book to Richmond, Kew Gardens, and Hampton Court |page=25 |publisher=Cradock and Company |date=1848 |url=https://books.google.com/books?id=wptYAAAAcAAJ&pg=PA25}}</ref> Na začetku 16. stoletja so se dvorjani, ki so obiskovali palačo Richmond, naselili v Kewu in tam zgradili velike hiše. Med zgodnjimi kraljevimi rezidencami v Kewu je bila tudi hiša [[Marija I. Angleška|Marije Tudor]], ki je stala že leta 1522, ko so zgradili dovozno pot, ki jo je povezovala s palačo v Richmondu. Okoli leta 1600 je bilo zemljišče, na katerem so pozneje nastali vrtovi, znano kot Kew Field – obsežno območje, ki ga je v obliki pasov obdelovalo eno od novih zasebnih posestev.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=9YAEAwAAQBAJ&pg=PT9 |page=9 |title=The Story of Kew Gardens |author1=Parker, Lynn |author2=Ross-Jones, Kiri |publisher=Arcturus Publishing |date=13 August 2013 |isbn=9781782127482}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |title=Royal Botanic Gardens, Kew and Wakehurst Place |author=Jones, Martin |publisher=infobritain.co.uk |access-date=14 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130917213006/http://www.infobritain.co.uk/Royal_Botanic_Gardens.htm |archive-date=17 September 2013 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> Eksotični vrt v parku Kew, ki ga je zasnoval Henry Capell, 1. baron Capell Tewkesburyjski, je razširila in dopolnila Augusta, vdova valižanskega princa Friderika. Začetki vrtov Kew segajo v leto 1772, ko sta se kraljevi posestvi Richmond in Kew združili.<ref name="Advisory">{{cite report |url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1084.pdf|title= UNESCO Advisory Body Evaluation Kew (United Kingdom) No 1084|date=2003 |author=UNESCO Advisory Body |publisher=[[UNESCO]]}}</ref> William Chambers je zgradil več vrtnih objektov, med drugim leta 1761 tudi visoko Veliko pagodo, ki stoji še danes. [[Jurij III. Britanski]] je vrtove obogatil s pomočjo Williama Aitona in sira [[Joseph Banks|Josepha Banksa]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=lSKsllGsTMoC&pg=PA78|page=78|author= Drayton, Richard Harry |title=Nature's Government: Science, Imperial Britain, and the 'Improvement' of the World|publisher=Yale University Press|date= 2000|isbn=0300059760}}</ref> Stari park Kew, ki so ga takrat preimenovali v Belo hišo (''White House''), so leta 1802 porušili. Sosednjo »Nizozemsko hišo« (''Dutch House'') je leta 1781 kupil kralj Jurij III. kot bivališče za kraljeve otroke. Gre za preprosto opečnato zgradbo, ki je danes znana kot palača Kew. Publikacija ''The Epicure's Almanack'' iz leta 1815 navaja anekdoto o vrtnem zidu: »Ko se vzpenjate po ulici Dreary Lane, ki vodi proti Richmondu, greste mimo vzhodnega zidu vrtov Kew, ki se v dolžino razteza več kot miljo. Ta pusti zid je na oči mimoidočih deloval precej dolgočasno in utrujajoče, a ga je pred leti neki ubogi berač – pohabljen mornar – popestril s tem, da je nanj s kredo narisal vse vojne ladje britanske kraljeve mornarice. Vsako leto se vrne na isto mesto, da bi svoje ladje 'popravil', s prispevki dobrodelnih ljudi, ki potujejo v Richmond ali iz njega, pa si zagotovi sredstva za lastno preživetje.«<ref>''The Epicure's Almanack'', Longman, 1815, pages 226–227.</ref> Nekatere zgodnje rastline so izvirale iz ograjenega vrta, ki ga je v kraju Stubbers v North Ockendonu uredil William Coys.ref>{{cite book|title= Stubbers: The Walled garden|first=R G|last=Smith|year=1989}}</ref> Zbirke so se širile precej naključno, vse dokler leta 1771 ni bil imenovan prvi zbiralec, Francis Masson.<ref>{{cite book |first=Richard A. |last=Jarrell |title=Masson, Francis |volume=5 |url=http://www.biographi.ca/en/bio/masson_francis_5E.html}}</ref> [[Capability Brown]], ki je postal najslavnejši angleški [[krajinski arhitekt]], se je potegoval za mesto glavnega vrtnarja v Kewu, a so ga zavrnili.<ref name="kew">{{cite web|url=http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |title=Lancelot 'Capability' Brown (1716–1783) |work=Kew History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=16 March 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121008111550/http://www.kew.org/heritage/people/brown.html |archive-date= 8 October 2012 }}</ref> Leta 1840 so vrtovi postali nacionalni botanični vrt, predvsem po zaslugi prizadevanj Kraljevega hortikulturnega društva in njegovega predsednika Williama Cavendisha, 6. vojvode Devonshirskega.<ref>{{Cite journal|author=Lankester Botanical Garden |year=2010 |title=Biographies |journal=Lankesteriana |volume=10 |issue=2/3 |pages=183–206, page 186 |url=http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010(2-3)/Lankesteriana%2010(2-3)%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140523220801/http://lankesteriana.org/lankesteriana/LANKESTERIANA%2010%282-3%29/Lankesteriana%2010%282-3%29%20Part%2010%20-%20Biographies.pdf |archive-date=23 May 2014 |url-status=live }}</ref> Pod vodstvom direktorja Williama Hookerja so vrtove razširili na 30 hektarjev, parkovni del oziroma [[arboretum]] pa na 109 hektarjev; kasneje se je površina povečala na današnjih 121 hektarjev.<ref>{{cite book |last=Allan |first=Mea |date=1967 |author-link=Mea Allan |title=The Hookers of Kew 1795–1911 |location=London |publisher=M. Joseph |oclc=459374580 |pp=139–140, 148}}</ref> Prvi kustos je bil John Smith.<ref name="Allen 2004">{{cite book |last=Allen |first=D. E. |title=Smith, John (1798–1888), botanist and horticulturist |publisher=Oxford University Press |volume=1 |date=23 September 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/59325}}</ref> ==Opis== Sedaj območje obsega 132 hektarjev<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |title=Kew, History & Heritage |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 January 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080829192523/http://www.kew.org/ksheets/pdfs/k16kewhistory.pdf |archive-date=29 August 2008 }}</ref> vrtov in botaničnih rastlinjakov, štiri stavbe, uvrščene v prvo kategorijo zaščite (Grade I), ter 36 objektov v drugi kategoriji zaščite (Grade II) – vse to v okviru krajine mednarodnega pomena.<ref>{{cite web|url=http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |title=Director of Royal Botanic Gardens |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |date=14 October 2010 |access-date=24 April 2012 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20070315093847/http://www.rbgkew.org.uk/press/director06.htm |archive-date=15 March 2007 }}</ref> V registru zgodovinskih parkov in vrtov je Kew Gardens uvrščen v prvo kategorijo zaščite (Grade I).<ref name="NHLE">{{NHLE|num=1000830|desc=Royal Botanic Gardens, Kew|date = 1 October 1987|access-date=13 November 2017}}</ref> ''Palm House'' (Hiša palm) sta med letoma 1844 in 1848 zgradila arhitekt Decimus Burton in izdelovalec železnih konstrukcij Richard Turner; šlo je za prvo obsežno konstrukcijsko uporabo kovanega železa. Velja za »najpomembnejšo ohranjeno [[Viktorijansko obdobje|viktorijansko]] stekleno-železno zgradbo na svetu«.ref name="Palm House">{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/palm-house-and-rose-garden |title=Palm House and Rose Garden |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014}}</ref><ref>The Crystal Palace was an even more imposing glass and iron structure but a fire destroyed it.</ref> Vse steklene plošče na objektu so ročno pihane. ''Temperate House'' (Hiša zmernega podnebja), ki je dvakrat večja od Hiše palm, je bila zgrajena pozneje v 19. stoletju. Danes je to največji ohranjeni viktorijanski rastlinjak. V 19. stoletju so v Kewu uspešno razmnoževali [[Brazilski kavčukovec|kavčukovce]] (''Hevea brasiliensis''), namenjene gojenju zunaj Južne Amerike. Februarja 1913 sta sufražetki Olive Wharry in Lilian Lenton v okviru serije požigov v Londonu požgali objekt ''Tea House'' (Čajnica).<ref>{{cite news |title=Suffragists burn a pavilion at Kew; Two Arrested and Held Without Bail&nbsp;– One Throws a Book at a Magistrate |newspaper=The New York Times |date=21 February 1913 |url=https://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9F0DE5DA133BE633A25752C2A9649C946296D6CF }}</ref> V velikem neurju leta 1987 so botanični vrtovi Kew izgubili na stotine dreves.<ref name="Bone">{{cite news |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7033148.stm |title=Kew: Razed, reborn and rejuvenated |work=BBC News |date=16 October 2007 |access-date=17 June 2014 |author=Bone, Victoria}}</ref> Med letoma 1959 in 2007 je v botaničnih vrtovih Kew stalo najvišji jamborni drog v Veliki Britaniji. Izdelan je bil iz enega samega debla [[duglazija|duglazije]] iz [[Kanada|Kanade]], podarjen pa je bil ob stoletnici kanadske province [[Britanska Kolumbija]] in dvestoletnici botaničnih vrtov Kew. Drog so odstranili, potem ko so ga vremenski vplivi in ​​žolne tako poškodovali, da je postal nevaren.<ref>{{cite web|title=Kew Gardens Flagpole|url=http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=24 January 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104074335/http://www.kew.org/heritage/places/flagpole.html|archive-date=4 November 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Julija 2003 je UNESCO vrtove uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO_1084"/> Maja 2018 je bila zaključena petletna prenova objekta ''Temperate House'', vredna 41 milijonov funtov.<ref>{{cite news |title='Breathtakingly beautiful': Kew's Temperate House reopens after revamp |url=https://www.theguardian.com/science/2018/may/03/kew-gardens-temperate-house-reopens-after-restoration |work=The Guardian |last=Kennedy, Maev |author-link = |date=3 May 2018|access-date=30 August 2020}}</ref> Leta 2025 so iz botaničnih vrtov Kew sporočili, da bo Hiša palm leta 2027 zaprta zaradi petletne prenove.<ref>{{cite web |last=Morelle |first=Rebecca |title=Kew Garden: Palm House set for major renovation |website=BBC Home |date=15 July 2025 |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpwq08rxxklo |access-date=17 July 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Topping |first=Alexandra |title=Kew Gardens' tropical Palm House to shut for five years for net zero makeover |work=The Guardian |date=16 July 2025 |url=https://www.theguardian.com/science/2025/jul/16/kew-gardens-tropical-palm-house-close-net-zero-makeover |access-date=17 July 2025}}</ref> Od ustanovitve botaničnega vrta leta 1762 se je ohranilo pet dreves. Skupaj so znana kot »pet levov« in sicer: [[dvokrpi ginko]] (''Ginkgo biloba''), japonska sofora (''Styphnolobium japonicum''), [[vzhodna platana]] (''Platanus orientalis''),<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/blogs/library-art-and-archives/celebrating-tree |title=Celebrating the tree |website=Kew blog |access-date=8 September 2018}}</ref> [[navadna robinija]] (''Robinia pseudoacacia'') in kavkaška zelkova (''Zelkova carpinifolia'').<ref>{{cite web |url=https://exploring-london.com/2011/02/04/treasures-of-london-the-old-lion-maidenhair-tree-kew-gardens/ |title=Treasures of London – The 'Old Lion' Maidenhair Tree, Kew Gardens |website=exploring-london.com |date=4 February 2011 |access-date=8 September 2018}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/kews-old-lions|title=Meet Kew's Old Lions |website=Kew.org |last1=Vymeris |first1=Andrew |last2=Johnston |first2=Eddie |date=27 February 2023 |access-date=29 October 2024}}</ref> == Rastlinjaki == === Alpinum === [[File:Alpine House, Kew Gardens, 2018 edit.jpg|thumb|Daviesov alpinum (Davies Alpine House)|alt=Na desni strani stoji ozka, polkrožna stavba iz stekla in jeklenega ogrodja. Obdaja jo urejena skalnata krajina, v ozadju na levi pa raste vrsta listnatih dreves; vse to pod modrim nebom, polnim velikih, puhastih belih oblakov. Pred zgradbo, ki se rahlo usmerja proti levi, je lesena ploščad s klopmi in tanko kovinsko ograjo; za njo se razprostira nižje ležeče vlažno območje z živo rdečimi cvetovi.]] Marca 2006 so odprli ''Daviesov alpinum'' – tretjo različico rastlinjaka za alpske rastline na tej lokaciji (prvi je stal že leta 1887). Čeprav je objekt dolg le 16 metrov, njegov obokan strop dosega višino 10 metrov. Takšna oblika omogoča naravno kroženje zraka, kar je ključnega pomena za ustrezno prezračevanje, ki ga potrebujejo v njem gojene rastline. Novi rastlinjak je opremljen s samodejnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje, kadar je sonce premočno, ter s sistemom, ki nad rastline neprestano dovaja tok hladnega zraka. Glavni cilj zasnove je bil zagotoviti čim večjo prepustnost svetlobe. Zato je uporabljeno posebno steklo z nizko vsebnostjo železa, ki prepušča 90 odstotkov ultravijoličnega dela sončne svetlobe. Steklo je pritrjeno z napetimi jeklenimi kabli, kar pomeni, da svetlobe ne ovirajo običajni nosilni profili (okvirji). Za varčevanje z energijo zrak za hlajenje ni hlajen s hladilnimi napravami, temveč kroži skozi labirint cevi, zakopanih pod objektom. Na tej globini temperatura skozi vse leto ostaja primerna za hlajenje. Hiša je zasnovana tako, da najvišja temperatura ne bi smela preseči 20 °C. Zbirka alpskih rastlin v Kewu (opredeljenih kot rastline, ki v svojem naravnem okolju uspevajo nad gozdno mejo – od talne ravni v polarnih območjih do nadmorskih višin nad 2000 metri) obsega več kot 7000 primerkov. Ker je v Alpski hiši (''Alpine House'') prostora le za približno 200 rastlin hkrati, se razstavljeni primerki redno menjajo. === Nashov rastlinjak === [[File:Nash conservatory 7047r.jpg|thumb|Nashov rastlinjak]] Nashov rastlinjak (''Nash Conservatory''), ki je bil prvotno zasnovan za [[Buckinghamska palača|Buckinghamsko palačo]], je leta 1836 v Kew prenesel kralj [[Viljem IV. Britanski]]. Stavba, ki je bila nekoč znana kot ''Aroid House št. 1'' (Rastlinjak za kačnikovke št. 1) in je služila za razstavljanje vrst iz družine kačnikovk (''Araceae''), je bila leta 1950 uvrščena na seznam zaščitenih objektov stopnje II*.<ref>{{Cite web| url=https://www.britishlistedbuildings.co.uk/101250800-aroid-house-number-1-kew-ward#.WhkeNkpl_IU|title=Aroid House No 1 listing}}</ref> Zaradi obilice naravne svetlobe se stavba danes uporablja za različne razstave, poroke in zasebne dogodke. V njej so zdaj na ogled tudi zmagovalna dela fotografskega natečaja. === Oranžerija === [[File:Kew Orangery 5138.JPG|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Oranžerija v Kewu]] Oranžerijo je zasnoval sir William Chambers, dokončana pa je bila leta 1761. Meri 28 krat 10 metrov. Za svoj prvotni namen – gojenje citrusov – je bila pretemna, zato so rastline leta 1841 preselili drugam. Po številnih spremembah namembnosti danes služi kot restavracija.<ref>{{cite web |url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |title=Visit Kew Gardens – The Orangery |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120503010847/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/orangery.htm |archive-date=3 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all}}</ref> === Hiša palm === [[File:Kew Gardens campanile in afternoon.jpg|thumb|upright|Prikrit dimnik stavbe Palm House, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (''Shaft of the Great Palm-Stove''), ki ga je zasnoval Decimus Burton]] Stavba Palm House (1844–1848) je nastala v sodelovanju med arhitektom Decimusom Burtonom in livarjem železa Richardom Turnerjem; temelji na načelih načrtovanja steklenjakov, ki sta jih razvila John Claudius Loudon in Joseph Paxton. Prostorska konstrukcija iz lokov iz kovanega železa, povezanih z vodoravnimi cevastimi elementi, v katerih so napete dolge prednapete jeklenice, nosi steklene plošče. Te so bile prvotno obarvane zeleno z bakrovim oksidom, da bi zmanjšale močan učinek segrevanja.{{sfn|Kohlmaier|Von Sortory|1990|pp=140, 296–300}} Osrednjo ladjo, visoko 19 metrov, na višini 9 metrov obdaja sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča, da si od blizu ogledajo krošnje palm. Pred stavbo Palm House, na vzhodni strani, stojijo »kraljičine zveri« (''Queen's Beasts'') – deset kipov živali, ki držijo ščite. Gre za replike iz portlandskega kamna, izdelane po izvirnikih Jamesa Woodforda; na to mesto so bile postavljene leta 1958.<ref>{{cite web | url=http://www.brentforddockresidents.co.uk/sculptures/10queens.php |title=Local Sculptures&nbsp;– 10 Queen's Beasts |publisher=Brentford Dock Residents |access-date=28 June 2014}}</ref> Stavbo Palm House so prvotno ogrevali z dvema kotloma na premog, dimni plini pa so odvajali skozi 33 metrov visok dimnik, imenovan »jašek velike rastlinjaka za palme« (danes znan kot Campanile), ki stoji blizu Viktorijinih vrat (''Victoria Gate''). Premog so dovažali po ozkotirni železnici v predoru, pri čemer so uporabljali vozičke, ki so jih potiskali ljudje. Predor je služil kot dimovod med kotli in dimnikom, vendar se je razdalja izkazala za preveliko za učinkovito delovanje, zato so stavbi Palm House dodali dva manjša dimnika. Leta 1950 so železnico elektrificirali. Danes predor služi za dovod tople vode v stavbo Palm House iz kotlov na kurilno olje, ki so v bližini prvotnega dimnika. Ta še vedno stoji in je uvrščen na seznam zaščitenih objektov druge stopnje (Grade II listed).<ref name="HE-Campanile">{{NHLE|desc=CAMPANILE, Richmond upon Thames |num=1251642 |access-date=10 January 2019}}</ref> === Rastlinjak valižanske princese === [[File:Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|Rastlinjak princese valižanske]] Tretji veliki rastlinjak v Kewu, poimenovan po valižanski princesi (''Princess of Wales Conservatory''), je zasnoval arhitekt Gordon Wilson. Leta 1987 ga je odprla [[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa, v spomin na svojo predhodnico, princeso Augusto in njeno povezanost z vrtovi Kew.<ref>Royal Botanic Gardens, Kew. ''[http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html Augusta, Princess of Wales] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140220031111/http://www.kew.org/heritage/people/augusta.html |date=20 February 2014 }}''. Retrieved {{Nowrap|6 October}} 2005.</ref> Nadomestil je 26 manjših stavb.<ref name= powc-secrets>{{cite web |url=https://www.kew.org/read-and-watch/princess-of-wales-conservatory-secrets-facts |title= The secrets of the Princess of Wales Conservatory |author= Katie Avis-Riordan |website=Kew.org |date= 7 May 2019 |accessdate=14 September 2021 }}</ref> Leta 1989 je rastlinjak prejel nagrado Europa Nostra za ohranjanje kulturne dediščine.<ref name="RDHistoryKew">{{cite book |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |last= Desmond|first= Ray|date=2007|publisher= Kew Publishing|location= UK |isbn=978-1-84246-168-6 |page=292}}</ref> V rastlinjaku je deset mikroklimatskih območij, ki jih nadzoruje računalniški sistem; večino prostora zavzemajo rastline iz suhih in vlažnih tropskih predelov. V različnih conah so na ogled številne orhideje, lokvanji, kaktusi, litopsi, mesojede rastline in bromelije. Zbirka kaktusov se nadaljuje tudi zunaj rastlinjaka, kjer uspevajo nekatere bolj odporne vrste. Rastlinjak obsega površino 4499 kvadratnih metrov (0,4499 ha). Zasnovan je tako, da porabi čim manj energije za delovanje: hladnejša območja so razporejena ob zunanjem robu, tropska območja pa v osrednjem delu, kjer se toplota bolje zadržuje. Steklena streha sega vse do tal, kar rastlinjaku daje značilen videz in omogoča kar najboljši izkoristek sončne energije. Med gradnjo rastlinjaka so v tla zakopali časovno kapsulo. Ta vsebuje semena osnovnih kmetijskih rastlin in ogroženih rastlinskih vrst ter ključne publikacije s področja ohranjanja narave.<ref name="RDHistoryKew"/> === Rastlinjak za rastline iz zmernega pasu === [[File:Kew Gardens - Temperate House.jpg|thumb|Notranjost rastlinjaka Temperate House]] Rastlinjak Temperate House, ki je bil po obnovi ponovno odprt maja 2018, je rastlinjak z dvakrat večjo tlorisno površino kot rastlinjak s palmami (Palm House) in je največja ohranjena viktorijanska steklena stavba na svetu. V njem so rastline in drevesa iz vseh območij sveta z zmernim podnebjem; nekatere med njimi so izjemno redke. Gradnjo so naročili leta 1859, zasnovala pa sta ga arhitekt Decimus Burton in livar Richard Turner. Objekt obsega 4880 kvadratnih metrov in dosega višino 19 metrov.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> Zgrajen je bil za namestitev vse večje zbirke rastlin iz zmernega pasu, ki jo hrani vrt Kew. Gradnja je trajala 40 let, stroški pa so v tem času močno narasli. Med letoma 1980 in 1982 je bil objekt zaprt zaradi obnove. Med letoma 2014 in 2018 ga je obnovilo podjetje Donald Insall Associates na podlagi svojega načrta upravljanja ohranjanja dediščine.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |title=Temperate House, Royal Botanic Gardens |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031515/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/temperate-house-royal-botanic-gardens |url-status=dead }}</ref> V osrednjem delu je razgledna galerija, s katere si lahko obiskovalci ogledajo zbirko. === Rastlinjak z lokvanji === [[File:Kew Gardens Water Lily House.jpg|thumb|upright=1.25<!--low aspect ratio image-->|left|Rastlinjak z lokvanji (Waterlily House)]] V rastlinjaku z lokvanji je krožen ribnik s premerom več kot 10 metrov, v katerem uspevajo različne vrste lokvanjev, med njimi tudi velikanska vrsta ''Victoria boliviana'', opisana leta 2022. V zimskih mesecih je rastlinjak zaprt, saj imajo lokvanji v jesenskem in zimskem času zaradi manjše količine dnevne svetlobe težave s preživetjem. V tem obdobju rastlinjak očistijo, da bi zmanjšali pojav škodljivcev.<ref>{{cite web | url=https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |title=Why does the Waterlily House shut? |author=Brie Langley |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117142938/https://www.kew.org/read-and-watch/waterlily-house-closure |archive-date=17 January 2025 |url-status=live}}</ref> Zgrajen je bil za gojenje velikanske vrste lokvanja ''Victoria amazonica''.<ref name="Waterlily">{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/waterlily-house |title=Waterlily House |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |work=Visit Kew Gardens |access-date=11 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140203010300/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/garden-attractions-A-Z/waterlily-house.htm |archive-date=3 February 2014 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> Leta 2025 je bil rastlinjak z lokvanji zaprt zaradi prenove v okviru projekta obnove rastlinjaka s palmami (Palm House); ponovno odprtje je predvideno za leto 2027.<ref>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/palm-house-renovation |title=Palm House renovation project |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=9 May 2026 |url-status=live}}</ref> === Rastlinjak Davies Exploration House === {{stack|[[File:Davies Exploration House Kew Gardens.jpg|thumb|Rastlinjak Davies Exploration House]]}} Objekt, ki je bil prvotno znan kot avstralski rastlinjak (''Australian House''), je bil darilo avstralske vlade. Zasnoval ga je S. L. Rothwell (Ministrstvo za javna dela) v sodelovanju s svetovalnim inženirjem J. E. Templeom, zgradilo pa ga je podjetje Crittall Manufacturing Company Ltd. Odprto je bilo leta 1952. Od leta 1995 do 2018 je bilo znano pod imenom ''Evolution House''. Stavba je v skladu z Zakonom o urejanju prostora (zaščitene stavbe in varstvena območja) iz leta 1990 uvrščena na seznam zaščitenih objektov zaradi svojega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.<ref>{{NHLE|num=1401475|desc= Australian House Kew|date=9 May 2011|access-date=26 November 2017}}</ref> === Hiša bonsajev === [[File:Bonsai House Kew Gardens.jpg|thumb|left|Hiša bonsajev]] Pred izgradnjo alpske hiše Davies (''Davies Alpine House'') je bila Hiša bonsajev znana kot Alpska hiša št. 24. Zbirka bonsajev v Kewu obsega približno osemdeset primerkov, pri čemer so taksonomsko najbolj zastopani rodovi brin (''Juniperus''), javor (''Acer'') in češnja/sliva (''Prunus''). Nekatera drevesa so v tej hiši na ogled sezonsko; najmanjša so visoka le 10 centimetrov, najstarejša pa so stara približno 200 let.<ref name=bonsai>{{cite web |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/bonsai-collection |title=Bonsai Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=1 November 2025}}</ref> === Nekdanji rastlinjaki === Spodaj navedeni rastlinjaki so bili v uporabi leta 1974. Vsi so bili kasneje porušeni, številne zbirke pa so bile prenesene v Rastlinjak valižanske princeses (Princess of Wales Conservatory).<ref name=":0">The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan, 1974</ref><ref>{{Cite book |last=Ordnance Survey |title=The Royal Botanic Gardens Kew, Key Plan |date=1939 |publisher=Ordnance Survey |series=The National Archive Kew OS 5/112. Ordnance Survey Map of Royal Botanic Gardens, Kew Gardens |location=London}}</ref><ref name=powc-secrets/> {|class="wikitable" style="margin: 1em auto;" |+Former plant houses ! style="width: 60px;" |Kew no. ! style="width: 350px;" |Name ! style="width: 200px;" |Notes |- |No. 2 |Hiša tropskih praproti |rowspan="4" |Na vrtovih severno od rastlinjaka valižanske princese |- |No. 3 |Rastlinjak s praprotmi iz zmernega pasu |- |No. 4 |Zimski vrt |- |No. 5 |Hiša sočnic |- |No. 7 |Gesnerijevke in ripsalisi, nekdanji (1939) južnoafriški rastlinjak |rowspan="15" |Na mestu rastlinjaka valižanske princese. Rastlinjaki št. 7 do vključno 14b so bili zaradi tlorisa v obliki črke T skupno znani kot »niz T« (angl. »T« Range). |- |No. 7a |Hiša kaktusov Sherman Hoyt |- |No. 7b |Hiša južnoafriških sočnic |- |No. 8 |Hiša orhidej, nekoč (1939) hiša begonij |- |No. 9 |Hiša orhidej, nekoč (1939) zimski steklenjak |- |No. 9a |Nepenthes |- |No. 10 |Victoria amazonica House |- |No. 10a |Impatiens |- |No. 11 |Hiša bromelij, nekoč (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12 |Južnoafriška hiša, prej (1939) Gospodarska hiša |- |No. 12a |Hiša mesojedih rastlin |- |No. 13 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14 |Hiša orhidej (1939) |- |No. 14a |Hiša begonij |- |No. 14b |Hiša begonij |- |No. 14c |Hiša za posebne razstave (1939) | |- BEGONIA HOUSE |No. 2a |Hiša za nežne praproti |Na severni strani Oranžerije |} Obstoječa '''Aroidova hiša''' (zdaj '''Nashov konservatorij'') je bila označena za rastlinsko hišo št. 1, '''hiša vodnih lilij''' pa za rastlinsko hišo št. 15. == Okrasne stavbe == === Velika pagoda === [[File:Kew Gardens - Pagoda 01.jpg|thumb|upright|Pagoda]] V jugovzhodnem kotu vrtov stoji Velika [[pagoda]] (delo sira Williama Chambersa), dokončana leta 1762, zasnovana po vzoru kitajske pagode. Stavba je visoka 50 m.<ref name="Pagoda 2002"/> Najnižje od desetih osmerokotnih nadstropij ima premer 15 m. V središču stavbe je stopnišče z 253 stopnicami. Vsako nadstropje se zaključuje s previsno streho v kitajskem slogu; te so bile prvotno prekrite s keramičnimi ploščicami in okrašene z osmimi velikimi zmaji (skupaj torej z osmdesetimi). Pogosto se omenja zgodba, da so bili zmaji zlati in da jih je Jurij IV. prodal, da bi poplačal svoje dolgove. V resnici so bili zmaji leseni, pobarvani z zlato barvo in so sčasoma preprosto strohneli. Stene so zidane iz opeke. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so v vsako nadstropje izrezali odprtine, da so lahko izvajali poskuse padanja modelov bomb.<ref name="Pagoda 2002">{{cite web |last=Morley |first=James |url=http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |title=''Kew, History & Heritage'' |publisher=Kew |date=1 August 2002 |access-date=24 April 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120615203159/http://www.kew.org/heritage/places/pagoda.html |archive-date=15 June 2012 }}</ref> Pagoda je bila dolga leta zaprta za javnost, v poletnih mesecih leta 2006 pa so jo znova odprli. Leta 2018 je bila – pod okriljem organizacije Historic Royal Palaces – obnovljena in ponovno odprta.<ref>{{ cite web |title=Dragons to return to The Great Pagoda at Kew after 200-year hunt |publisher=Historic Royal Palaces |url=http://www.hrp.org.uk/news-and-media/press-resources/kew-palace-press-releases-and-archives/dragons-to-return-to-the-great-pagoda-at-kew-after-200-year-hunt |access-date=29 July 2016}}</ref> === Japonska vrata === [[File:Kew Gardens Japanese Gateway.jpg|thumb|left|Japonska vrata (Čokuši-Mon)]] Vrata Čokuši-Mon (»vrata cesarskega odposlanca«), zgrajena za japonsko-britansko razstavo (1910) in leta 1911 prenesena v Kew, so replika vrat (tipa ''karamon'') templja Niši Hongan-dži v [[Kjoto|Kjotu]], izdelana v merilu štiri proti pet. Stojijo približno 140 m severno od pagode in so obdana z rekonstrukcijo tradicionalnega [[Japonski vrt|japonskega vrta]]. === Hiša ''Mačija'' === [[File:Kew Gardens Minka House.jpg|thumb|Hiša ''[[Mačija]]'']] Po festivalu »Japonska 2001«<ref name="Japan 2001">{{cite news |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2001/02/15/news/japan-2001-fest-set-to-take-center-stage-in-u-k/#.UuTIBbRFDDA |title='Japan 2001′ fest set to take center stage in U.K. |work=The Japan Times |date=15 February 2001 |access-date=26 January 2014}}</ref> so v Kewu pridobili japonsko leseno hišo, imenovano ''[[mačija]]''. Prvotno je bila postavljena okoli leta 1900 v predmestju Okazakija, danes pa je znotraj zbirke bambusa v zahodno-osrednjem delu botaničnih vrtov Kew. Japonski mojstri so ponovno sestavili ogrodje, britanski gradbeniki, ki so sodelovali pri obnovi gledališča Globe, pa so dodali stenske panele iz blata. Dela na hiši so se začela 7. maja 2001; ko je bilo 21. maja ogrodje dokončano, je potekala japonska slovesnost, s katero so obeležili ta ugoden dogodek. Gradnja hiše je bila zaključena novembra 2001, vendar so bili vsi notranji predmeti na svoja mesta nameščeni šele leta 2006. === Koča kraljice Charlotte === [[File:Kew Gardens Queen Charlottes Cottage.jpg|thumb|left|Koča kraljice Charlotte]] Znotraj zaščitenega območja stoji koča, ki jo je pred letom 1771 za kraljico Charlotte zgradil njen mož, kralj Jurij III. Objekt je obnovila organizacija Historic Royal Palaces, ki z njim tudi samostojno upravlja.<ref>{{cite web |title=Queen Charlotte's Cottage |url=https://www.hrp.org.uk/kew-palace/whats-on/queen-charlottes-cottage/ |publisher=Historic Royal Palaces |access-date=11 November 2015}}</ref> Poleti je ob koncih tedna in praznikih odprta za javnost. === Tempelj kralja Viljema === [[File:King William's Temple Kew Gardens.jpg|thumb|Tempelj kralja Viljema]] Kamnit [[dorski slog|dorski]] tempelj z dvojnim [[portik]]om, v katerega notranje stene so vgrajene litoželezne plošče, ki obeležujejo britanske vojaške zmage od bitke pri Mindnu (1759) do bitke pri Waterlooju (1815). Leta 1837 ga je zgradil sir Jeffery Wyatville; prvotno se je imenoval Panteon. Ime je dobil po kralju Viljemu IV. (1830–1837). Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251785|desc=King William's temple |access-date=27 November 2017}}</ref> === Eolov tempelj === [[File:The Temple of Aeolus Kew Gardens.jpg|thumb|left|Eolov tempelj]] Rotunda s kupolo in osmimi [[Toskanski slog|toskanskimi]] stebri. Prvotni tempelj je leta 1763 zgradil sir William Chambers. Sedanji tempelj je nadomestna zgradba, ki jo je leta 1845 zasnoval Decimus Burton. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262669|desc=Temple of Aeolus |access-date=27 November 2017}}</ref> Tempelj je bil eden od treh, ki so bili prvotno poimenovani v čast britanskim zmagam v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]; v tem primeru ime spominja na ladjo HMS ''Aeolus''.<ref name="Mcewen">{{cite journal |last=Mcewen |first=Ron |title=Solving the Mysteries of Kew's Extant Garden Temples |date=2018 |url=https://www.jstor.org/stable/26589606 |journal=Garden History |volume=46 |issue=2 |pages=196–216 |jstor=26589606 |access-date=11 February 2022}}</ref> === Aretuzov tempelj === [[File:Temple of Arethusa Kew Gardens.jpg|thumb|Aretuzov tempelj]] Majhen tempelj v grškem slogu s portikom, ki ga sestavljata dva jonska stebra in dva zunanja jonska [[pilaster|pilastra]]; zaključen je s [[pediment]]om, vencem in [[friz]]om z [[ornament]]om v obliki ključa ([[Meander (umetnost)|meander]]). Leta 1758 ga je zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1251777|desc=Temple of Arethusa |access-date=27 November 2017}}</ref> Tako kot Eolov tempelj in tempelj boginje Bellone je tudi ta kasneje dobil ime v spomin na vojno ladjo HMS ''Arethusa''.<ref name="Mcewen"/> === Tempelj boginje Bellone === [[File:Temple of Bellona Kew Gardens.jpg|thumb|left|Tempelj boginje Bellone]] Tempelj, izdelan iz štukature in prebeljen. Na fasadi je portik z dvema paroma dorskih stebrov, nad katerim je pediment s frizom z [[metopa]]mi, za njim pa ovalna kupola. V notranjosti je prostor z ovalno kupolo v osrednjem delu. Na stenah so venci in medaljoni z imeni ter številkami britanskih in hanovrskih enot, ki so sodelovale v sedemletni vojni. Leta 1760 ga je zgradil sir William Chambers, kasneje pa je dobil ime po ladji HMS ''Bellona''. Uvrščen je v seznam spomenikov druge stopnje (Grade II).<ref>{{NHLE|num=1262581|desc=Temple of Bellona |access-date=27 November 2017}}</ref> === Ruševinski lok === [[File:Ruined Arch Kew Gardens.jpg|thumb|Ruševinski lok]] Opečni lok, okrašen s štukaturo v rustikalnem slogu. Objekt s tremi oboki, nad katerima sta v stranskih delih okrogli odprtini (okuli), ima kamnit vodoravni pas, členjen venčni zidec in zidavo iz opeke ter vhod s profiliranim vencem. Leta 1759–60 ga je kot okrasno arhitekturno domislico (t. i. ''folly'') zgradil sir William Chambers. Uvrščen je v kategorijo spomenikov Grade II*.<ref>{{NHLE|num=1251956|desc=Ruined Arch |access-date=27 November 2017}}</ref> === Lednica === [[File:Kew Gardens Ice House.jpg|thumb|left|Vhod v lednico]] Domneva se, da lednica izvira iz začetka 18. stoletja; sestavlja jo opečnata kupola z vhodnim obokom in hodnikom s sodastim obokom, vse skupaj pa prekriva zemeljski nasip. Uvrščena je v kategorijo spomenikov Grade II.<ref>{{NHLE|num=1251799|desc=Ice House |access-date=29 November 2017}}</ref> === Sončev tempelj === Nekoč je stal 90 metrov jugovzhodno od oranžerije. Leta 1761 ga je zasnoval sir William Chambers, navdih pa je črpal iz [[Bakhov tempelj v Baalbeku|Bakusovega templja v Baalbeku]] v [[Libanon]]u.<ref>{{Cite web |title=Folly trail, Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/visit-kew-gardens/trails/folly-trail |access-date=7 December 2024}}</ref> Šlo je za zastekljeno stavbo, obdano z osmimi klasičnimi stebri. Tempelj je bil uničen, ko je nanj med nevihto 27. marca 1916 (po nekaterih virih 28. maja 1916) padlo drevo.<ref>{{Cite web |title=Kew Gardens Temple of the Sun |url=https://www.lookandlearn.com/history-images/M615202/Kew-Gardens-Temple-of-the-Sun |access-date=7 December 2024}}</ref> === Palača Kew === [[File:The Dutch House at Kew Palace.jpg|thumb|Palača v Kewu s sončno uro v ospredju]] Palača Kew je najmanjša izmed britanskih kraljevih palač. Okoli leta 1631 jo je zgradil Samuel Fortrey, nizozemski trgovec. Pozneje jo je kupil Jurij III. Pri gradnji je uporabljen t. i. flamski vez, pri katerem se opeke polagajo tako, da se izmenjujejo njihove dolge in kratke stranice. Zaradi tega načina gradnje in čelnega [[zatrep (arhitektura)|zatrepa]] stavba deluje nizozemsko. Za stavbo je »Kraljičin vrt« (''Queen's Garden''), v katerem raste zbirka zdravilnih rastlin. V vrtu gojijo le tiste rastline, ki so bile v Angliji prisotne že v 17. stoletju. Stavba je bila deležna obsežne prenove, ki so jo vodili konservatorski arhitekti iz biroja Donald Insall Associates, leta 2006 pa so jo znova odprli za javnost.<ref>{{cite web |url=http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |title=Kew Palace |publisher=Donald Insall Associates |access-date=2 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151009031946/http://www.donaldinsallassociates.co.uk/projects/project/kew-palace |archive-date=9 October 2015 |url-status=dead }}</ref> Z njo upravlja organizacija Historic Royal Palaces, neodvisno od botaničnih vrtov Kew Gardens. Pred palačo stoji sončna ura, ki so jo leta 1959 podarili vrtovom Kew Gardens v spomin na kraljevi obisk. Izdelal jo je kipar Martin Holden; gre za repliko ure Thomasa Tompiona, znamenitega urarja iz 17. stoletja. Izvirnik je vse od leta 1832 stal v bližini ohranjene palače in označeval mesto, kjer je James Bradley opravljal opazovanja, ki so ga pripeljala do odkritja aberacije svetlobe.<ref>{{cite web |url=http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |title=Kew Gardens Sundial |work=Public Monuments and Sculpture Association |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129173109/http://pmsa.org.uk/pmsa-database/3931/ |archive-date=29 January 2016 |url-status=dead |access-date=13 July 2014}}<!---Most information here correct, but William IV had been long-dead by 1852! Other reference gives correct date---></ref><ref>{{cite web |url=https://www.royalcollection.org.uk/collection/11959/sundial|title=Thomas Tompion (bapt.1639 d. 1713) – Sundial |website=www.royalcollection.org.uk |access-date=15 October 2017}}</ref> == Znanost == === Zbirke rastlin === [[File:Orchid flowers and pitchers at Kew - geograph.org.uk - 1156285.jpg|thumb|Del dogodka »Tropical Extravaganza« (Tropska ekstravaganca) ob 250. obletnici botaničnega vrta Kew leta 2009]] Zbirke živih rastlin vključujejo: alpski in skalni vrt, vodne rastline, arboretum, rastline sušnih območij, kačnikovke (Aroidaceae), bonsaje, bromelije, mesojede rastline, cikase, praproti, trave, otoško floro, sredozemski vrt, orhideje, palme, zelnate rastline zmernega pasu, občutljivejše rastline zmernega pasu, tropske zelnate rastline ter tropske lesnate rastline in vzpenjavke.<ref name="Kew Plants">{{cite web |title=Plants |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vodni vrt je v bližini laboratorija Jodrell. Vodni vrt, ki je leta 2009 praznoval stoletnico, nudi ustrezne pogoje za vodne in obvodne rastline. V velikem osrednjem ribniku rastejo poleti cvetoči lokvanji, v kotnih ribnikih pa najdemo rastline, kot so rogoz, ločje, trstičje (rod *Phragmites*) in manjše plavajoče vodne vrste.<ref>{{cite web |title=Aquatic Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/aquatic-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka bonsajev je nameščena v posebnem rastlinjaku v bližini laboratorija Jodrell. Zbirka rastlin sušnih območij (ki vključuje kaktuse in številne druge sočnice) je razporejena v tropski vzgojilnici, rastlinjaku »Princess of Wales« in rastlinjaku za rastline zmernega pasu (Temperate House).<ref>{{cite web |title=Arid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arid-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka mesojedih rastlin je v rastlinjaku »Princess of Wales«.<ref>{{cite web |title=Carnivorous Plant Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/carnivorous-plant-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Vrt trav je bil na sedanji lokaciji zasnovan v začetku 80. let 20. stoletja z namenom predstavitve okrasnih in gospodarsko pomembnih trav; med letoma 1994 in 1997 je bil preoblikovan in ponovno zasajen. Na ogled je več kot 580 vrst trav.<ref>{{cite web |title=Grass Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/grass-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> Zbirka orhidej je razporejena v dveh klimatskih conah znotraj rastlinjaka »Princess of Wales«. Da bi ohranili zanimivo postavitev, rastline redno menjajo, tako da so tiste, ki so na ogled, običajno v času cvetenja. Skalni vrt, ki je bil prvotno leta 1882 zgrajen iz [[apnenec|apnenca]], je danes zgrajen iz [[peščenjak]]a iz Sussexa (iz kraja West Hoathly). Skalni vrt je razdeljen na šest geografskih območij: Evropa, Sredozemlje in Afrika, Avstralija in Nova Zelandija, Azija, Severna Amerika ter Južna Amerika. Trenutno v vrtu raste 2480 različnih rastlinskih enot (t. i. »akcesij«).<ref>{{cite web |title=Orchid Collection |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/orchids-collection |publisher=Kew Gardens |access-date=31 July 2019}}</ref> {{wide image|Kew Gardens 6262-79.jpg|800px|align-cap=center|Od Rastlinjaka s palmami in jezera do Viktorijinih vrat|100%}} Arboretum, ki obsega južni dve tretjini območja, vsebuje več kot 11.000 dreves več tisoč različnih vrst.<ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/plants/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref><ref>{{cite web |title=Arboretum |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/arboretum |publisher=Kew Gardens |access-date=12 December 2024}}</ref> === Herbarij === Herbarij Kew je eden največjih na svetu in vsebuje približno 7 milijonov primerkov, ki se uporabljajo predvsem za taksonomske raziskave. [[Herbarij]] je bogat s tipskimi primerki z vseh koncev sveta, zlasti iz tropskih območij; z mednarodnim sodelovanjem se vsako leto poveča za 30.000 novih primerkov. Herbarij Kew je svetovnega pomena, saj privablja raziskovalce z vsega sveta ter podpira in spodbuja botanično znanost, zlasti na področju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Velik del herbarija je digitaliziran<ref>{{Cite web |url=http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |title=Kew Herbarium Catalogue |access-date=1 August 2020 |archive-date=31 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221231130827/http://apps.kew.org/herbcat/gotoHomePage.do |url-status=live }}</ref> in dostopen širši javnosti na spletu.<ref name=collections>{{cite web |url=http://www.kew.org/collections/herbcol.html |title=Kew website, Herbarium Collections |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080340/http://www.kew.org/collections/herbcol.html |archive-date=6 October 2014 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://apps.kew.org/herbcat/navigator.do |title=Welcome to the Kew Herbarium Catalogue |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=19 October 2016}}</ref> Oznaka v registru ++Index Herbariorum++ za herbarij Kew je K<ref>{{Cite web| url=http://sweetgum.nybg.org/science/ih/herbarium-details/?irn=125812|title=Index Herbariorum|publisher=Steere Herbarium, New York Botanical Garden|access-date=25 November 2021}}</ref> in se uporablja pri navajanju primerkov, ki so tam shranjeni. <gallery mode="packed" heights="175px"> File:Kew Herbarium old wing.jpg|Stari del herbarija Kew File:Kew Herbarium, storage in old wing.jpg|Herbarij Kew, skladišče v starem delu File:Solanum cheesmaniae herbarium sheet Charles Darwin Chatham Island Galapagos Sept 1835.jpg|Herbarijska pola vrste ''Solanum cheesmaniae'', ki jo je pripravil Charles Darwin; otok Chatham, Galapagos, september 1835 File:Kew Herbarium pressed and boxed specimens of Raphia australis.jpg|Herbarij Kew: stisnjeni in v škatlah shranjeni primerki vrste ''Raphia australis'' </gallery> V botaničnih vrtovih Kew hranijo tudi druge zbirke znanstvenega pomena, med katerimi so fungarij (zbirka gliv), banka rastlinske DNK in semenska banka.<ref name=collections/> V fungariju Kew je shranjenih približno 1,25 milijona primerkov posušenih gliv.<ref>[https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium "The Fungarium"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810055713/https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/fungarium |date=10 August 2020 }} Retrieved March 2020</ref> === Knjižnica in arhivi === Knjižnica in arhivi v Kewu predstavljajo eno največjih botaničnih zbirk na svetu<ref name=library>{{cite web|title=The Library|publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|url=https://www.kew.org/science/collections-and-resources/collections/library|access-date=1 November 2025}}</ref><ref>{{Cite web |title=Library and Archives {{!}} Kew |url=https://www.kew.org/kew-gardens/whats-in-the-gardens/library-and-archives |access-date=2024-06-26 |website=www.kew.org |language=en}}</ref> z več kot pol milijona enotami, med katerimi so knjige, botanične ilustracije, fotografije, pisma in rokopisi, periodične publikacije ter zemljevidi. Arhivi, zbirke ilustracij in redkih knjig, glavna knjižnica ter knjižnica za ekonomsko botaniko so nameščeni v stavbi herbarija. Zaradi sporazuma, podpisanega leta 1962, se obseg zbirke večinoma ne prekriva z zbirko Prirodoslovnega muzeja v Londonu.<ref>{{cite book |last=Fortey |first=Richard |title=Dry Store Room No. 1 |publisher=HarperCollins |year=2008 |isbn=978-0007209880}}</ref> === Forenzična hortikultura === Kew nudi nasvete in usmeritve policijskim organom po vsem svetu v primerih, ko lahko rastlinski material zagotovi pomembne sledi ali dokaze. V enem od znanih primerov je oddelek za forenzične znanosti v Kewu ugotovil, da vsebina želodca trupla brez glave, najdenega v reki Temzi, vključuje zelo strupeno afriško stročnico.<ref name="Jodrell">{{cite web|url=http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |title=Jodrell Laboratory |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=17 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715003334/http://www.kew.org/visit-kew-gardens/explore/attractions/jodrell-laboratory |archive-date=15 July 2014 }}</ref> === Ekonomska botanika === Skupina za trajnostno rabo rastlin (''Sustainable Uses of Plants Group'') – nekdanji center za ekonomsko botaniko – se osredotoča na uporabo rastlin v Združenem kraljestvu ter v sušnih in polsušnih območjih po svetu. Center skrbi tudi za zbirko ekonomske botanike, ki obsega več kot 90.000 botaničnih surovin in etnografskih predmetov; nekateri izmed njih so bili do leta 2016 na ogled v okviru razstave »Rastline + Ljudje« (''Plants + People'') v muzeju št. 1. Center je danes nameščen v laboratoriju Jodrell.<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/collections/ecbot/ |title=Economic Botany Collection |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew|access-date=17 June 2014}}</ref> === Laboratorij Jodrell === [[File:JodLabKew.jpg|thumb|upright=1.4|Laboratorij Jodrell, ki se nahaja ob delu zbirke trav]] Laboratorij Jodrell, poimenovan po znanstvenem dobrotniku Thomasu J. Phillipsu Jodrellu, sta leta 1876 ustanovila direktor Kewja Joseph Dalton Hooker in njegov pomočnik William Turner Thiselton-Dyer. Služil je kot izhodišče za raziskovalce na področjih, kot so fiziologija, anatomija in embriologija rastlin, paleobotanika (botanika fosilov) ter mikologija.<ref>{{Cite book |last1=Metcalfe |first1=C R |title=Jodrell Laboratory Centenary 1876–1976 |publisher=Royal Botanic Gardens Kew |year=1976}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Thiselton-Dyer |first1=W. T. |title=The Jodrell Laboratory at Kew |journal=Nature |date=November 1910 |volume=85 |issue=2143 |pages=103–104 |doi=10.1038/085103d0|bibcode=1910Natur..85..103T |s2cid=3974811 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Rudall |first1=Paula J. |title=From "New Botany" to "New Systematics": an historical perspective on the Jodrell Laboratory |journal=Kew Bulletin |date=December 2022 |volume=77 |issue=4 |pages=807–818 |doi=10.1007/S12225-022-10061-0|doi-access=free |bibcode=2022KewBu..77..807R }}</ref> Je eden prvih laboratorijev na svetu, ki ni bil povezan z univerzo in je prizorišče zgodnjih odkritij o živih in fosilnih rastlinah. Prvotna stavba Jodrell, zgrajena kot majhen pritličen laboratorij, je bila leta 1965 nadomeščena z večjo zgradbo, ki je bila leta 2006 razširjena z dozidavo krila Wolfson (''Wolfson Wing''). Znani botanik [[Dukinfield Henry Scott]] je bil med letoma 1892 in 1906 pomočnik vodje laboratorija Jodrell. Med raziskovalci, ki so v tem času tam delovali ali ga obiskovali, so bili strukturna botanika Ethel Sargant in Wilson Crossfield Worsdell, celični biolog Walter Gardiner, morski biolog Felix Eugen Fritsch, fiziolog Joseph Reynolds Green ter paleobotanika William Henry Lang in Frederick Orpen Bower. Pozneje je anatom rastlin Charles Russell Metcalfe – ki je laboratorij Jodrell vodil med letoma 1930 in 1969 – ta laboratorij vzpostavil kot središče za sistematsko botaniko. To delo so nadaljevali njegovi nasledniki, citogenetika Keith Jones (1969–1987) in Michael David Bennett (1987–2006). Iz laboratorija Jodrell so se razvili tudi drugi laboratoriji in inštituti, med njimi Laboratorij za fitopatologijo v Harpendenu (1920), Imperialni urad za mikologijo v Kewu (1930) ter Banka semen tisočletja (''Millennium Seed Bank''), ki se je leta 1993 preselila na posestvo Wakehurst Place v Kewu kot oddelek za fiziologijo. === Dosežki === Najmanjša vrsta lokvanja na svetu, ''Nymphaea thermarum'', je bila rešena pred izumrtjem, ko so jo leta 2009 v Kewu vzgojili iz semena.<ref name="BBC">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/10124250|title=Waterlily saved from extinction|last=Ghosh|first=Pallab|date=18 May 2010|work=BBC News|access-date=19 May 2010}}</ref><ref name="WGI">{{cite journal|last=Magdalena|first=Carlos|date=November 2009|title=The world's tiniest waterlily doesn't grow in water!|journal=Water Gardeners International|volume=4|issue=4|url=http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091113093523/http://www.watergardenersinternational.org/journal/4-4/carlos/thermarum_gallery1.html|url-status=usurped|archive-date=13 November 2009|access-date=19 May 2010}}</ref> Leta 2022 so znanstveniki iz botaničnih vrtov Kew identificirali novo vrsto velikega lokvanja, ''Victoria boliviana'', ki je v vrtovih rasla že več kot 170 let.<ref name = "V boliviana">Brewer, G. (2022, July 4). [https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew "Uncovering the giant waterlily: A botanical wonder of the world."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220704174606/https://www.kew.org/read-and-watch/new-giant-waterlily-victoria-boliviana-discovered-at-kew |date=2022-07-04 }} Royal Botanic Gardens Kew. Retrieved January 20, 2023</ref> == Poslanstvo == Poslanstvo Kraljevih botaničnih vrtov Kew je večplastno: * vodilni na področjih hortikulture, dendrologije, interpretacije ter izobraževanja, * znanstvene raziskave, dokumentiranje ter ohranjanje rastlinske in glivne raznovrstnosti na svetu, * znanstvene raziskave na področju [[Botanika|botanike]], varstva narave in trajnostnega razvoja. == Mediji == Med filme, dokumentarne oddaje in druge medijske vsebine, posnete v botaničnih vrtovih Kew (Kew Gardens), sodijo:<ref name="Videos">{{cite web |url=http://www.kew.org/discover/videos |title=Videos |publisher=Royal Botanic Gardens, Kew |access-date=24 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150618095140/http://www.kew.org/discover/videos |archive-date=18 June 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> * Kratek barvni film ''World Garden'' (Svetovni vrt), ki ga je leta 1942 posnel filmski snemalec Geoffrey Unsworth<ref name="World Garden">{{cite web |url=http://film.britishcouncil.org/world-garden |title=World Garden |publisher=The British Council |work=British Council Film Collection |access-date=24 January 2014}}</ref> * ''A Year at Kew'' (Leto v Kewu) – dokumentarna oddaja iz leta 2005, ki prikazuje dogajanje v zakulisju botaničnih vrtov Kew<ref>[https://www.bbc.co.uk/programmes/genres/factual/homesandgardens BBC website: ''A Year at Kew''], 2005</ref> * Tri sezone serije ''A Year at Kew'' (2007), posnete za televizijo BBC in izdane na DVD-ju<ref name="Year">{{cite news |url= https://www.bbc.co.uk/programmes/b006qjcf/episodes/guide |title=A Year at Kew |work=Episode guide |publisher= [[BBC]]|year=2007 |access-date=26 January 2014}}</ref> * ''Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World'' (Cruickshank o Kewu: Vrt, ki je spremenil svet) – dokumentarna oddaja BBC-ja iz leta 2009, ki jo vodi Dan Cruickshank in raziskuje zgodovino odnosa med botaničnimi vrtovi Kew in Britanskim imperijem<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00k7nww |title=BBC Two: Cruickshank on Kew: The Garden That Changed the World |publisher=[[BBC]]|date=10 December 2011 |access-date=24 April 2012}}</ref> * ''Kingdom of Plants 3D'' (Kraljestvo rastlin 3D) [[David Attenborough|Davida Attenborougha]] iz leta 2012<ref>{{cite web|url=http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|title=Kew: Kingdom of Plants with David Attenborough|publisher=Kew.org|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113945/http://www.kew.org/discover/videos/kingdom-plants-david-attenborough|archive-date=6 October 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> * Videoigra ''Sherlock Holmes: Crimes & Punishments'' iz leta 2014 vključuje epizodo z naslovom »The Kew Gardens Drama« (Drama v botaničnih vrtovih Kew), v središču katere je umor v tamkajšnjih prostorih.<ref>{{Cite web|url=https://www.thegamer.com/sherlock-holmes-best-murder-cases-ranked/|title=Sherlock Holmes: Best Murder Cases In The Series, Ranked|website=TheGamer|date=17 January 2022|accessdate=12 February 2022|first=Charlene|last=Maria}}</ref> Leta 1921 je Virginia Woolf objavila kratko zgodbo z naslovom ''Kew Gardens'', v kateri so podani kratki opisi štirih skupin ljudi, ki hodijo mimo cvetlične gredice.<ref name="Early fiction">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/647786/Virginia-Woolf/260662/Early-fiction#ref927535 |title=Virginia Woolf: early fiction |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |date=2 December 2013 |access-date=26 June 2014 |author=Reid, Panthea |pages=2}}</ref><ref>{{cite book|url=http://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|title=Kew Gardens|author=Virginia Woolf|date=1921|archive-date=20 October 2023|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20231020191859/https://digital.library.upenn.edu/women/woolf/monday/monday-07.html|url-status=dead}}</ref> ===Galerija=== <gallery mode="packed"> Princess of Wales Conservatory, Kew Gardens - July 2009.jpg|<center>Dianin zimski vrt Kew Rhizotron 7487.JPG|<center>Kew Rhizotron Kew Gardens tree walk 657s.jpg|<center>Pot v krošnjah dreves Kew Gardens Waterlily House - Sept 2008.jpg|<center>Nasad vodnih rastlin znotraj rastlinjaka The Palm House, Kew Gardens, London.jpg|<center>Pogled na rastlinjak Palm House </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Desmond, Ray |year=2007 |title=The History of the Royal Botanic Gardens Kew |publisher=Kew Publishing |isbn= 978-1-84246-168-6|cobiss=|language=EN |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Royal Botanic Gardens, Kew |year=2023 |title=Kew Guide |publisher=Kew Publishing |isbn=978-1-84246-786-2 |cobiss= |language=EN|pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Royal Botanic Gardens, Kew}} * [https://www.kew.org/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 * [https://www.youtube.com/watch?v=yyOrRpkZtKY Virtualni ogled] {{ikona en}} Pridobljeno 20. oktobra 2026 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1759]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Ustanove v Londonu]] 8npcbscxhe2s49c1hubp0pa6qkshc0a 0 604947 6767794 6757668 2026-10-20T14:57:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767794 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |official_name = Cape Maclear |other_name = |native_name =Chembe |nickname = ''The Cape''<ref name="Irish Medical Times">{{navedi splet|url=http://www.imt.ie/news/2008/06/life_as_a_gp_in_malawi_the_war.html |title=Life as a GP in Malawi —the warm heart of Africa |accessdate=24 June 2008 |date=10 June 2008 |last=Collins |first=Dr. Martina |work=Irish Medical Times |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090602011008/http://www.imt.ie/news/2008/06/life_as_a_gp_in_malawi_the_war.html |archivedate=2 June 2009 |df=dmy }}</ref> |settlement_type = |motto = |image_skyline =Otter Point, Cape Maclear (Malawi).jpg |imagesize = 300px |image_caption =Otter Point, Cape Maclear |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Malawi |pushpin_mapsize=220 |pushpin_label_position =bottom |pushpin_map_caption = Lega v Malaviju |coordinates = {{coord|14|01|S|34|51|E|display=title|region:MW_type:city_source:GNS-enwiki}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = Malavi |subdivision_type1 = Regije |subdivision_name1 = Južna regija |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Mangochi |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |population_as_of = 2008 |population_footnotes = |population_note = |population_total = |population_density_km2 = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |timezone = +2 |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |elevation_footnotes = |elevation_m = |blank1_name_sec2 = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank1_info_sec2 = [[Tropsko savansko podnebje|Aw]] |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = |footnotes = }} '''Cape Maclear''' ali '''Chembe''' je mesto v okrožju Mangochi v Južni regiji Malavija. Mesto je na polotoku Nankumba na južni obali [[Malavijsko jezero|Malavijskega jezera]] in ​​je najbolj prometno letovišče na jezeru.<ref name="Busiest">{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/africaandindianocean/malawi/720923/Malawi-On-a-mission-in-Africa.html?pageNum=2|title=Malawi: On a mission in Africa (2)|accessdate=24 June 2008|date=5 February 2001|work=The Daily Telegraph|last=Rogers|first=Douglas}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=July 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Cape Maclear je blizu otokov Domve, Thumbve in otoka Mumbo na Malavijskem jezeru<ref name="Domwe">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Zo1sg8FnF2gC|title=Lonely Planet Southern Africa: Join the Safari|accessdate=24 June 2008|year=2007|last=Murphy|first=Alan|author2=Armstrong, Kate |author3=Firestone, Matthew D. |author4= Fitzpatrick, Mary |isbn=978-1-74059-745-6|page=201|publisher=Lonely Planet}}</ref> in je v [[narodni park jezera Malavi|narodnem parku jezera Malavi]]. == Zgodovina == Leta 1859 je misijonar in raziskovalec [[David Livingstone]] odkril rt in ga poimenoval ''Rt Maclear'' po svojem prijatelju, astronomu Thomasu Maclearu, ki je bil astronom njenega veličanstva na [[Rt dobrega upanja|Rtu dobrega upanja]].<ref name="Discover">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/campingwithprinc00bass|url-access=registration|title=Camping with the Prince and Other Tales of Science in Africa: And Other|accessdate=24 June 2008|year=1990|last=Bass|first=Thomas A.|isbn=0-395-41502-0|page=[https://archive.org/details/campingwithprinc00bass/page/94 94]|publisher=Houghton Mifflin}}</ref><ref name="Astronomer Royal">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/narrativeanexpe06livigoog|page=[https://archive.org/details/narrativeanexpe06livigoog/page/n404 368]|title=Narrative of an Expedition to the Zambesi and Its Tributaries: And of the|accessdate=24 June 2008|year=1865|publisher=J. Murray|last=Livingstone|first=David}}</ref> Oktobra 1875 je skupina članov Svobodne škotske cerkve ustanovila nov misijon, ''Livingstonia''.<ref name="Livingstonia">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Zo1sg8FnF2gC|title=Lonely Planet Southern Africa: Join the Safari|accessdate=24 June 2008|year=2007|last=Murphy|first=Alan|author2=Armstrong, Kate |author3=Firestone, Matthew D. |author4= Fitzpatrick, Mary |isbn=978-1-74059-745-6|page=160|publisher=Lonely Planet}}</ref><ref name="October 1875">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8y8XSs9xIEIC|title=The Steamer Parish: The Rise and Fall of Missionary Medicine on an African|year=2000|last=Good|first=Charles M.|page=61|accessdate=24 June 2008|isbn=0-226-30281-4|publisher=University of Chicago Press}}</ref> Pred prihodom misijonarjev je območje nadzorovalo muslimansko ljudstvo Jao.<ref name="Yao">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8y8XSs9xIEIC|title=The Steamer Parish: The Rise and Fall of Missionary Medicine on an African|year=2000|last=Good|first=Charles M.|page=62|accessdate=24 June 2008|isbn=0-226-30281-4|publisher=University of Chicago Press}}</ref> Grobovi nekaterih misijonarjev so v rtu Maclear, s pogledom na zaliv.<ref name="Activities">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Zo1sg8FnF2gC|title=Lonely Planet Southern Africa: Join the Safari|accessdate=24 June 2008|year=2007|last=Murphy|first=Alan|author2=Armstrong, Kate |author3=Firestone, Matthew D. |author4= Fitzpatrick, Mary |isbn=978-1-74059-745-6|page=202|publisher=Lonely Planet}}</ref> Čeprav je imel rt Maclear dobro pristanišče, sta slaba tla na tem območju in razširjenost [[muha cece|muhe cece]] pomenila, da je bilo treba najti primernejšo bazo;<ref name="New base">{{navedi knjigo|url=https://cdl.library.cornell.edu/cgi-bin/moa/pageviewer?frames=1&coll=moa&view=50&root=%2Fmoa%2Famis%2Famis0033%2F&tif=00041.TIF|title=The American missionary|date=1 February 1879|accessdate=24 June 2008|publisher=Cornell University|archive-url=https://web.archive.org/web/20030723202538/http://cdl.library.cornell.edu/cgi-bin/moa/pageviewer?coll=moa&root=/moa/amis/amis0033/&tif=00041.TIF&view=50&frames=1|archive-date=2003-07-23|url-status=dead}}</ref> misijon se je leta 1882 preselil v Bandave blizu Chinthecheja.<ref name="Bandawa">{{navedi splet|url=https://cdl.library.cornell.edu/cgi-bin/moa/pageviewer?frames=1&coll=moa&view=50&root=%2Fmoa%2Famis%2Famis0036%2F&tif=00216.TIF|title=The American missionary|date=1 July 1882|accessdate=24 June 2008|publisher=Cornell University|archive-url=https://web.archive.org/web/20030723200244/http://cdl.library.cornell.edu/cgi-bin/moa/pageviewer?coll=moa&root=/moa/amis/amis0036/&tif=00216.TIF&view=50&frames=1|archive-date=2003-07-23|url-status=dead}}</ref> == Prostoživeče živali == [[File:Lake Malawi - Cape Maclear - Thumbi Island Sunset.jpg|thumb|left|Pogled proti otoku Thumbi]] Rt Maclear in njegovi otoki, gozdovi in ​​zaliv so bili leta 1980 razglašeni za [[narodni park]], s čimer je nastal narodni park jezera Malavi, prvi sladkovodni narodni park na svetu.<ref name="Abendblatt">{{navedi splet|url=http://www.abendblatt.de/daten/2007/06/30/764048.html?s=1|title=Das "warme Herz Afrikas" liegt im Süden (1)|accessdate=24 June 2008|date=30 June 2007|work=Hamburger Abendblatt|last=Fischer|first=Andreas}}</ref> Leta 1984 je območje postalo na seznamu svetovne dediščine Unesca.<ref name="created 1980">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/campingwithprinc00bass|url-access=registration|title=Camping with the Prince and Other Tales of Science in Africa: And Other|accessdate=24 June 2008|year=1990|last=Bass|first=Thomas A.|page=[https://archive.org/details/campingwithprinc00bass/page/93 93]|isbn=0-395-41502-0|publisher=Houghton Mifflin}}</ref> Na rtu Maclear živi več vrst ptic, vključno vodomci, Dickinsonove postovke in ''Caprimulgus tristigma''.<ref name="Breeds">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/bub_gb_icMuBQhW4vgC|title=Nature's Strongholds: The World's Great Wildlife Reserves|accessdate=24 June 2008|year=2005|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-12219-9|last=Riley|first=Laura|author2=Riley, William|page=[https://archive.org/details/bub_gb_icMuBQhW4vgC/page/n397 100]}}</ref> Na rtu Maclear je muzej o nastanku Malavijskega jezera in ​​njegovem divjem življenju. UNESCO je priporočil ohranjanje divjih živali na rtu Maclear.<ref name="UNESCO recommend">{{navedi splet|url=http://www.engineeringnews.co.za/article.php?a_id=67150|title=Malawi scouts investors for tourism initiative...|date=20 May 2005|accessdate=24 June 2008|work=Engineering News|last=Chimwala|first=Marcel}}</ref> == Turizem == [[File:Sunset at Cape Macclear (Malawi).jpg|thumb|left| Malavijsko jezero na rtu Maclear]] Rt Maclear je »vodilna turistična destinacija« in je najbolj prometno letovišče na Malavijskem jezeru.<ref name="Busiest"/> Območje je priljubljeno med popotniki z nahrbtniki.<ref name="Backpackers">{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/travel/2003/jun/08/malawi.watersportsholidays.wildlifeholidays|title=Take the plunge in the lake of stars|last=Walters|first=Joanna|accessdate=24 June 2008|date=8 June 2003|work=The Observer}}</ref> V mestu so bari, restavracije, koče in penzioni.<ref name="Facilities">{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/africaandindianocean/malawi/720923/Malawi-On-a-mission-in-Africa.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080905110813/http://www.telegraph.co.uk/travel/africaandindianocean/malawi/720923/Malawi-On-a-mission-in-Africa.html|url-status=dead|archive-date=5 September 2008|title=Malawi: On a mission in Africa (1)|accessdate=24 June 2008|date=5 February 2001|work=The Daily Telegraph|last=Rogers|first=Douglas}}</ref> Dejavnosti, ki so na voljo na rtu Maclear, vključujejo snorkljanje, pohodništvo, križarjenja z ladjo, vožnjo s kajakom in potapljanje. Oktobra 2001 je malavijska vlada povabila vlagatelje k ​​financiranju gradnje novega štirizvezdičnega hotela s 150 sobami v vrednosti 6.000.000 dolarjev na Cape Maclearju.<ref name="New hotel">{{navedi splet|url=http://www.engineeringnews.co.za/article.php?a_id=12112|title=Malawi seeks investor for hotel project|accessdate=24 June 2008|work=Engineering News|date=19 October 2001|last=Chimwala|first=Marcel}}</ref> Junija 2003 so bili objavljeni načrti za gradnjo ekološke koče na otoku Maleri v bližini Cape Maclearja.<ref name="New lodge">{{navedi splet|url= http://www.engineeringnews.co.za/article.php?a_id=36804|title=Malawi plans development of eco-lodges|accessdate=24 June 2008|date=13 June 2003|work=Engineering News|last=Chimwala|first=Marcel}}</ref> Februarja 2005 je malavijska vlada napovedala načrte za povečanje ekoturizma na Cape Maclearju z novimi nastanitvami in objekti.<ref name="More ecotourism">{{navedi splet|url=http://www.engineeringnews.co.za/article.php?a_id=62664|title=Tenders invited for Lake Malawi ecotourism project|accessdate=24 June 2008|date=18 February 2005|work=Engineering News|last=Chimwala|first=Marcel}}</ref> Ti načrti so se izkazali za preveč ambiciozne za krhko malavijsko gospodarstvo in turistično industrijo. == Promet == Februarja 2006 je malavijska vlada napovedala načrte za gradnjo nove ceste od Cape Maclearja do Monkey Baya.<ref name="Road">{{navedi splet|url=http://allafrica.com/stories/200602280116.html|title=Malawi: Investors, Tourists Wear Smile in Cape Maclear|date=28 February 2006|accessdate=24 June 2008|work=AllAfrica}}</ref> Trenutna cesta je neravna makadamska pot in na Cape Maclearju ni rednega javnega prevoza.<ref name="No Public">{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/travel/2001/apr/06/netjetters2000sam.netjetters|title=Animal magic|date=6 April 2001|accessdate=24 June 2008|work=The Guardian}}</ref> Redni avtobusni prevoz poteka le od Lilongweja do Monkey Baya, kjer je mogoče najeti zasebne minibuse za potovanje do Cape Maclearja. == Zdravstvo == Spominska klinika Billy Riordan je bila ustanovljena leta 2004 za zdravljenje bolezni, kot so [[griža]], [[shistosomoza]] in [[malarija]]. V kliniki ne izvajajo diagnostičnih storitev ali kirurških posegov. Kliniko je ustanovila Mags Riordan, mati moškega, ki se je leta 1999 utopil v Malavijskem jezeru blizu rta Maclear. Kliniko podpira projekt Billy Malawi.<ref name="Irish Medical Times"/><ref>{{navedi novice|url=https://www.imt.ie/news/gps-needed-for-malawi-project-28-05-2008/|title=GPs needed for Malawi project|date=2008-05-28|work=Irish Medical Times|access-date=2017-03-31|language=en-GB}}</ref> Shistosomoza je pogosta v rtu Maclear; pojavnost bolezni v rtu Maclear je bila leta 2008 trikrat višja kot v preostalem delu Malavijskega jezera.<ref name="Bilharzia">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LWTibZ1fRbsC|title=Travellers' Health: How to Stay Healthy Abroad|last=Dawood|first=Richard M.|year=2002|accessdate=24 June 2008|publisher=Oxford University Press|isbn=0-19-262947-6|page=108}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikivoyage|Cape Maclear}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Malaviju]] [[Kategorija:Narodni parki Malavija]] hhufksrt1ev38u77277z6ayzd1jt86x 0 605075 6767767 6712734 2026-10-20T13:32:33Z VidicK01 193275 namesto Tee Košir, drugič potrjena 6767767 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Elena Zavadlav Ušaj |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=15. junij 2026 |termend= |termstart1=19. marec 2020 |termend1=13. maj 2022 |party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (do 2024)<br>[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] (2024– ) |birth_date=<!-- WD --> }} '''Elena Zavadlav Ušaj''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]]; * [[20. oktober]] [[1971]], [[Šempeter pri Gorici]]. Je poslanka aktualnega sklica [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in vodja [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati.]] Funkcijo poslanke je opravljala že med letoma 2020 in 2022. Od leta 2018 je članica Mestnega sveta [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]]. == Izobraževanje == Obiskovala je Visoko upravno šolo v Ljubljani in leta 2003 na njej diplomirala z nalogo ''Informatizacija plačilnega prometa v Republiki Sloveniji''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1502638|title=Informatizacija plačilnega prometa v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega programa|accessdate=2026-07-03|website=plus.cobiss.net}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izobraževanje je nadaljevala in leta 2006 na [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo v Ljubljani]] pridobila naziv specialistka javne uprave, leta 2010 pa z nalogo ''Prenova informacijskih sistemov za spremljanje neposestnih zastavnih pravic'' zaključila še magistrski študij in postala magistrica znanosti s področja javne uprave.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3504302|title=Prenova informacijskih sistemov za spremljanje neposestnih zastavnih pravic : magistrsko delo : magistrski študijski program Uprava|accessdate=2026-07-03|website=plus.cobiss.net}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P361&mandatId=10|title=mag. Elena Zavadlav Ušaj|accessdate=2026-07-03|website=dz-rs.si}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2012 je opravila strokovni izpit za vodenje in odločanje v [[Prekršek|prekrškovnem]] postopku.<ref name=":0" /> == Kariera == Poklicno pot je začela leta 1990 kot referentka v plačilnem prometu pri [[Služba družbenega knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]]. Po njeni ukinitvi je delo nadaljevala pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, kjer je med letoma 1994 in 1996 opravljala delo referentke v plačilnem prometu na področju nadziranja in informiranja, med letoma 1996 in 2002 pa je bila kontrolorka obdelave plačilnega prometa in sistemska administratorka. Leta 2002 se je zaposlila na [[Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve|Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES)]], kjer je do leta 2012 opravljala delo svetovalke, nato pa do leta 2019 delo višje svetovalke.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Elena Zavadlav Ušaj|url=https://www.sds.si/multimedia/elena-zavadlav-usaj/|website=SDS|accessdate=2026-07-03|language=sl-SI}}</ref> == Politika == === Delovanje v SDS === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] je na listi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kandidirala za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. V volilnem okraju Nova Gorica 1 je prejela 3.372 glasov (26,13 odstotka) in ni osvojila poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah - SDS|date=2018-06-15|accessdate=2026-07-03|website=dvk-rs.si}}</ref> Na jesenskih [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah]] je nato kandidirala za [[Župan Mestne občine Nova Gorica|županjo Mestne občine Nova Gorica]], a se ji ni uspelo uvrstiti v drugi krog; dobila je 12,56 odstotka glasov in zasedla četrto mesto med vsemi kandidati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2018/rezultati/obcina_nova_gorica.html|title=Mestna Občina NOVA GORICA|accessdate=2026-07-03|website=dvk-rs.si}}</ref> Postala je mestna svetnica ter leta 2019 podžupanja občine v času županovanja [[Klemen Miklavič|Klemna Miklaviča]].<ref>{{Navedi splet|title=Damjana Pavlica je nova podžupanja mestne občine|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/damjana-pavlica-je-nova-podzupanja-mestne-obcine/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=|last=|date=2020-05-21}}</ref> Podžupanska funkcija ji je prenehala 19. marca 2020, ko je v Državnem zboru nadomestila [[Zvone Černač|Zvoneta Černača]], novoimenovanega ministra za strateške projekte in kohezijo [[14. vlada Republike Slovenije|tretje vlade Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=“Pri projektih v mestni občini bom še vedno pomagala”|url=https://primorske.si/primorska/goriska/pri-projektih-v-mestni-obcini-bom-se-vedno-pomagal|website=primorske.si|date=2020-03-17|accessdate=2026-07-03|language=sl}}</ref> Za poslanko je v istem okraju znova kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]], prejela je 4.214 glasov (23,20 odstotka), a se v parlament ni uvrstila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah - SDS|date=2022-05-07|accessdate=2026-07-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Na jesenskih volilnih zborih je bila nato kot predstavnica lokalnih interesov izvoljena v [[Državni svet Republike Slovenije]], katerega članica je ostala do vnovičnega nastopa poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vse (ni) bil izvoljen v novi državni svet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-vse-ni-bil-izvoljen-v-novi-drzavni-svet/648624|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DS se je seznanil s prenehanjem mandata Eleni Zavadlav Ušaj|url=https://primorske.si/slovenija/ds-se-je-seznanil-s-prenehanjem-mandata-eleni-zavadlav-usaj|website=primorske.si|date=2026-06-18|accessdate=2026-07-03|language=sl}}</ref>,Prav tako je bila na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]] na listi SDS izvoljena v [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/nova_gorica/rezultati|title=Izidi glasovanja za mestno občino Nova Gorica|accessdate=2026-07-03|website=dvk-rs.si}}</ref> === Demokrati Anžeta Logarja === 25. oktobra 2024 je, dobra dva tedna po odhodu [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], tudi sama izstopila iz stranke SDS ter napovedala pridružitev novi Logarjevi politični stranki.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapušča tudi državna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapusca-tudi-drzavna-svetnica-in-nekdanja-poslanka-elena-zavadlav-usaj/725519|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Mesec dni po ustanovitvi [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov]] je bila imenovana za generalno sekretarko nove stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/demokratiSLO/posts/pfbid037sY4y22QxE2UhGZkRyX4ETAH7yfgAp9cnCTQNnqPNgKNkARWQGZugcPUkRmvMh8Pl?rdid=5OfpQ3THhM7GPTb0#|title=Izvršilni odbor stranke Demokrati. se je skladno z določili statuta sestal na konstitutivni seji po uradni registraciji stranke.|date=2024-12-10|accessdate=2026-07-03|website=Facebook|last=Demokrati}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je na listi Demokratov kandidirala za poslanko Državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> V volilnem okraju Kranj 3 je dobila 1.597 glasov (8,19 odstotka), kar je bilo najvišje število prejetih glasov med kandidati stranke, a za poslanko ni bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> V poslanske klopi je nato sedla 15. junija 2026 kot nadomestna poslanka [[Tea Košir|Tee Košir]], ki je postala državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje v [[16. vlada Republike Slovenije|četrti Janševi vladi]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, opozicija omenja ustavno presojo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah-opozicija-omenja-ustavno-presojo/785348|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=T. L. Š , T. K.|last=B}}</ref> Ker je minister za zdravje postal [[Tadej Ostrc]], je prevzela tudi vodenje [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati. Anžeta Logarja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/ps/izbranaPS/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0N3IMN3QwCzcPCghzdzQwNfI31w8EKvCy9Hb3ACoyCTA0CXYycfIMNjA1MnAz0o4jRb4ADOBKpH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAM3fAHI!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idSubjekt=PS045|title=Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-07-03|website=dz-rs.si}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po odstopu Tee Košir z mesta državne sekretarke se je ugibalo, ali bo morala Zavadlav Ušaj zapustiti poslansko mesto, saj je imela Košir pravico vrnitve v DZ, kjer ji je funkcija mirovala.<ref>{{Navedi splet |title=Po dobrih treh mesecih državni zbor zapušča vodja poslanske skupine Demokrati |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/po-dobrih-treh-mesecih-drzavni-zbor-zapuasca-vodja-poslanske-skupine-demokrati-465971 |access-date=2026-10-20 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> Ker tega ni storila in se je funkciji poslanke odpovedala, je bila Elena Zavadlav Ušaj 19. oktobra 2026 znova potrjena za nadomestno poslanko.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Elena Zavadlav Ušaj znova potrjena kot nadomestna poslanka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/elena-zavadlav-usaj-znova-potrjena-kot-nadomestna-poslanka/797391 |access-date=2026-10-20 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Zasebno == V prostem času je med drugim dejavna skavtinja.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Zavadlav Ušaj, Elena}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Demokratov. Anžeta Logarja]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Visoke upravne šole v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za upravo v Ljubljani]] 59mcg2mu6muxp2mi7jwvaa8c41eraay 0 605314 6767896 6720307 2026-10-20T17:27:05Z Amherst99 45660 /* */ 6767896 wikitext text/x-wiki {{Infobox food | name = Dijonska gorčica | image = Senf-5.jpg | image_size = | caption = Čajna žlička dijonske gorčice | alternate_name = | country = [[Francija]] | region = [[Burgundija (regija)|Burgundija]] | creator = | type = [[začimba]] | served = | main_ingredient = [[Gorčica|Gorčična semena]], belo [[vino]] ali [[vinski kis]], [[voda]], [[sol]] | variations = | calories = | other = |similar_dish = Kreolska gorčica, kasundi }} [[File:Maille Dijon Originale.jpg|thumb|upright=0.7|Kozarec dijonske gorčice znamke Maille]] '''Dijonska gorčica''' ({{langx|fr|moutarde de Dijon}}) je tradicionalna [[gorčica]] iz [[Francija|Francije]]. Ime je dobila po mestu [[Dijon]] v [[Burgundija (regija)|Burgundiji]], ki je bilo središče pridelave gorčice v poznem [[srednji vek|srednjem veku]] in je v 17. stoletju pridobilo izključne pravice v Franciji.<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=Robert Carrier's Kitchen|last= Carrier, Robert|author-link= |publisher=Marshall and Cavendish|year=1981|location=London|pages=2377}}</ref> Prvič so jo uporabili leta 1336 za mizo kralja [[Filip VI. Francoski|Filipa VI.]],<ref name="Regions">{{navedi splet|url=http://www.regions-of-france.com/regions/burgundy/food-gastronomy/dijon-mustard/|title=The Dijon Mustard|website=Regions of France|access-date=18 May 2016}}</ref> sedanjo obliko pa je dobila leta 1856, ko je Jean Naigeon iz Dijona kis, ki se običajno uporablja v pripravljeni gorčici, zamenjal s sokom ''verjuice'', kislim sokom nezrelega grozdja.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zAMiGwoAfQ4C&pg=PA170|title=75 Exceptional Herbs for Your Garden|date=18 August 2008|publisher=Gibbs Smith|pages=170|author=Jack E. Staub, Ellen Buchert|isbn=9781423608776}}</ref> Glavne sestavine so rjava gorčična semena (''Brassica juncea'') in mešanica belega vina, kisa, vode in soli, ki posnema originalni sok ''verjuice''.<ref>{{navedi knjigo | last1=Lund | first1=B. | last2=Baird-Parker | first2=T.C. | last3=Gould | first3=G.W. | title=Microbiological Safety and Quality of Food | publisher=Springer | series=The Microbiological Safety and Quality of Food | year=2000 | isbn=978-0-8342-1323-4 | url=https://books.google.com/books?id=lks9dALNzZAC&pg=PA823 | access-date=4 June 2016 | page=823}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.fitday.com/fitness-articles/nutrition/healthy-eating/the-difference-between-dijon-and-yellow-mustard.html|work=fitday.com|title=The Difference Between Dijon and Yellow Mustard}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.connexionfrance.com/Archive/Just-don-t-call-it-French-mustard|work=connexionfrance.com|title=Just don't call it French mustard|date=January 2009|access-date=2017-06-01|archive-date=2022-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220209134824/https://www.connexionfrance.com/Archive/Just-don-t-call-it-French-mustard|url-status=dead}}</ref> Uporablja se lahko kot priloga k vsem mesnim jedem ali pa se zmeša z drugimi sestavinami za pripravo omake.<ref>{{navedi splet|url=http://tenplay.com.au/channel-ten/masterchef/recipes/the-essential-flourless-mustard-sauce?_from=searchresult|title=The Essential flourless Mustard Sauce|last=Blumenthal|first=Heston|author-link=|website=Masterchef Australia|publisher=Tenplay|access-date=19 May 2016}}</ref> == Značilnosti == To močno gorčico so v Dijonu že od približno 13. stoletja izdelovali različni mojstri gorčice v različnih različicah[2], pri čemer so uporabljali rjava (''Brassica juncea'') in črna (''Brassica nigra'') gorčična semena, vinski kis, sol in citronsko kislino (prvotno sok iz burgundskih vinogradov), ki je predvsem odgovorna za pikantnost gorčice. Prodaja se v različnih tradicionalnih trgovinah z živili v Dijonu in v supermarketih po vsem svetu. Je ena od sestavin ''piščanca Gaston Gérard'' ali ''govejega Stroganoffa'' in se lahko poda k številnim mesnim jedem, kot so govedina po ''bourguignon'', ''potée bourguignonne'', enolončnice, ''pot-au-feu'', raguji, ocvrti zrezki itd. Uporablja se lahko tudi v majonezi za izboljšanje okusa ali za emulgiranje. == Komercialna proizvodnja == Leta 2008 je multinacionalno podjetje za pakirano blago ''Unilever'', ki je imelo več tovarn gorčice v Evropi, zaprlo proizvodni obrat ''Amora''. Od 15. julija 2009 se dijonska gorčica ''Amora'' ne proizvaja in pakira več v mestu Dijon, temveč v sosednjem mestu Chevigny-Saint-Sauveur.<ref>{{navedi novice|last1=Manzella|first1=Luisa|title=Amora Dijon ferme définitivement ses portes après deux siècles d'activité|url=http://www.usinenouvelle.com/article/amora-dijon-ferme-definitivement-ses-portes-apres-deux-siecles-d-activite.N114345|access-date=18 May 2016|date=13 July 2009|language=fr}}</ref> Blagovna znamka gorčice ''Grey Poupon'', ki je na voljo v Združenih državah Amerike, izvira iz Dijona leta 1866.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=dwf1YYxQmRsC&q=Auguste+Poupon&pg=PA144 |title=The Name's Familiar II|author=Lee, Laura |year=2001 |publisher=Pelican |isbn=9781455609178}}</ref> == Pomanjkanje v Franciji leta 2022 == Francija za proizvodnjo dijonske gorčice potrebuje 35.000 ton gorčičnih semen, 80 % semen pa se uvozi iz [[Kanada|Kanade]], predvsem iz [[Alberta|Alberte]] in [[Saskatchewan]]a, kjer se prideluje večina kanadskih gorčičnih semen.<ref name=nyt_dijon>{{navedi novice |last1=Cohen |first1=Roger |title=France Faces a Shortage of Mustard, Its Uniquely Beloved Condiment |url=https://www.nytimes.com/2022/07/14/world/europe/france-mustard-shortage-dijon.html |access-date=10 August 2022 |work=The New York Times |date=14 July 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.journaldunet.com/economie/agroalimentaire/les-faux-produits-du-terroir/moutarde-de-dijon.shtml|title=La moutarde de Dijon vient du Canada|website=www.journaldunet.com|date=21 July 2010 |language=fr|access-date=2016-05-18}}</ref> Kanadska proizvodnja je leta 2022 doživela manjši pridelek zaradi vročinskega vala. Suša leta 2022 je prepolovila običajni pridelek.<ref name=economist_dijon>{{navedi novice| issn = 0013-0613| title = Why there is a shortage of Dijon mustard in France| newspaper = The Economist| accessdate = 2023-06-30| url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2022/08/09/why-there-is-a-shortage-of-dijon-mustard-in-france}}</ref> Pomanjkanje leta 2022 se je še poslabšalo zaradi kopičenja zalog s strani potrošnikov.<ref>{{navedi novice |last1=Torsoli |first1=Albertina |title=French Shoppers Face Up to Life Without Dijon Mustard |url=https://www.bloomberg.com/?sref=CIpmV6x8 |access-date=10 August 2022 |work=Bloomberg.com |date=10 August 2022 |language=en}}</ref> == Geografske označbe == Dijonska gorčica nima zaščitene geografske označbe (ZGO). Odlok iz leta 1937 je določil, da se lahko ''Dijonska gorčica'' uporablja kot generična oznaka in nima povezave s specifičnim [[Terroir|terroirjem]].<ref>{{navedi splet|url=http://madame.lefigaro.fr/cuisine/moutarde-de-dijon-champignons-de-paris-camembert-faux-produits-du-terroir-200218-147290|title=Camembert, moutarde de Dijon, jambon Aoste, champignons de Paris... 7 "faux" produits du terroir passés au crible|last=Figaro|first=Madame|date=2018-02-22|website=Madame Figaro|access-date=2021-08-01}}</ref> Nanaša se na način proizvodnje in vrsto gorčice, ne pa na izdelek, katerega izvor in sestavine so povezane z določeno regijo. Ni rezultat tradicionalnega, lokalnega postopka in njena kakovost ne izhaja iz uporabe izdelkov, katerih vrednost je v določeni regiji izvora Vendar pa ima ''moutarde de Bourgogne'' (različica dijonske gorčice iz regije Burgundija) ZGO, njena semena pa morajo biti pridelana v Burgundiji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.inao.gouv.fr/eng/produit/4160|title=Fiche produit|website=www.inao.gouv.fr|access-date=2021-08-01|archive-date=2023-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230506234112/https://www.inao.gouv.fr/eng/produit/4160|url-status=dead}}</ref> Dijonsko gorčico še posebej promovira Mednarodno mesto gastronomije in vina v Dijonu, mestu, ki je dvakrat uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO zaradi »gastronomskega obroka Francozov« (2010) in zaradi »klime [[Burgundsko vino|burgundskih vinogradov]]« (2015). == Zanimivosti == 2009: Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil željo kuharju letala Air Force One, da bi poskusil gorčico Dijon.<ref>Christophe Barbier « [http://www.lexpress.fr/actualite/indiscret/la-moutarde-monte-au-nez-d-obama_744694.htm La moutarde monte au nez d'Obama]», sur lexpress.fr, 4 mars 2009. Consulté le 6 mars 2009.</ref> Na to prošnjo mu je mesto Dijon poslalo paket z različnimi vrstami gorčice podjetja Amora Maille.<ref>{{navedi splet |language=fr |title=Dijon envoie de la moutarde à Obama |url=https://www.lefigaro.fr/flash-actu/2009/03/21/01011-20090321FILWWW00522-dijon-envoie-de-la-moutarde-a-obama.php |publisher=Le Figaro |date=21. marec 2009 |access-date=27. marec 2025}}</ref> Ta gorčica je navdihnila ameriškega raperja in DJ-ja Mustarda, da je sprejel to ime, saj je njegovo prvo ime Dijon. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[http://dijoon.free.fr/moutardetechnique.htm Techniques actuelles de fabrication de la moutarde] {{in lang|fr}} – "Contemporary method for the manufacture of the mustard" *[https://docplayer.org/17781009-Verfahren-und-maschinen-fuer-die-senfherstellung.html Senfherstellung] *{{YouTube|JemdH-fACsw|Epicerie fine - La moutarde de Dijon}} [[Kategorija:Dijon]] [[Kategorija:Francoska kuhinja]] [[Kategorija:Dodatki jedem]] drk8lvt04c72yocy193kke6hcqha9xc 0 606716 6767835 6752209 2026-10-20T16:04:40Z JoMK 240261 +1 orgle 6767835 wikitext text/x-wiki {{Short description|slovenski orglar}} {{Infopolje Oseba|name=Janez Jurij Eisl|birth_date=1708?|birth_place=[[Salzburg]]|death_date=18. november 1780|death_place=[[Ljubljana]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}}'''Janez Jurij Eisl''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]] [[Nemci|nemškega]] rodu, * [[1708]]?, [[Salzburg]] † [[18. november]] [[1780]], [[Ljubljana]]. Najverjetneje se je za svoj poklic izučil pri [[Johann Christof Egedacher|Johannu Christofu Egedacherju]] (1664-1747), ki ga štejejo za enega najboljših [[Avstrijci|avstrijskih]] orglarjev. V Ljubljano je verjetno prišel okoli leta 1740. Leta 1743 je že delal v orglarski delavnici [[Marko Göbl|Marka Göbla]]. Najverjetneje je pri njem delal zaradi sorodstvenih vezi, saj je bil Göbl poročen z hčerjo [[Wolfgang Eisl|Wolfganga Eisla]], [[Marija Terezija Göbl|Marijo Terezijo]]. Po Göblovi smrti leta 1752 je Eisl prevzel njegovo delavnico in tako leta 1753 postavil prve [[orgle]] pri [[Rosalnice|Treh farah pri Metliki]]. Poročil se je z neko Apolonijo, s katero je imel otroke Marijo Ano Magdaleno, Janeza Jurija, Vincencija Ferrerja, Ano Marijo in Ignacija. Njihovo hišo je dvakrat uničil požar, mestni magistrat pa ga je leta 1776 oprostil davkov zaradi finančne stiske. Poleg orgel naj bi Eisl izdeloval tudi klavikorde. Dva taka klavikorda hrani [[Narodni muzej Slovenije]]<ref>{{Navedi splet |last=www.fiduro.net |title=Narodni muzej Slovenije zbira stara glasbila {{!}} SIGIC |url=http://www.sigic.si/narodni-muzej-slovenije-zbira-stara-glasbila.html |access-date=2026-08-09 |website=www.sigic.si |language=sl}}</ref>. Njegove orgle pri Treh farah so najstarejše baročne orgle na slovenskem. Konec 20. stoletja jih je obnovil [[Andrej Lenarčič]] iz Ljubljane.<ref>{{navedi splet|url=https://radiokrka.svet24.si/clanek/novice/najstarejse-orgle-na-slovenskem-594970|title=Najstarejše orgle na slovenskem|website=Radio Krka}}</ref> Njegove orgle v pavlinskem samostanu v [[Sv. Petar u Šumi|Sv. Petarju u Šumi]] zaradi monumentalno oblikovane fasade, okrasja in dobre kakovosti zvoka veljajo za eno najdragocenejših tovrstnih del 18. stoletja na Hrvaškem.<ref>{{navedi splet|url=https://istra.lzmk.hr/clanak/eisl-johann-georg|title=Eisl, Johann Georg|website=Istarska enciklopedija|language=hr}}</ref> {| class="wikitable" |+Seznam Eislovih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1753 |{{Flagicon|Slovenija}} |Metlika/Tri fare |1 |10 |Najstarejše baročne orgle na Slovenskem |- |2 |1754 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sv. Lovrenc nad Štorami |1 |6 | |- |3 |1755 |{{Flagicon|Slovenija}} |Celje > Mirna Peč/Globodol |1 |2 | |- |4 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Donja Kupčina |1 |7 | |- |5 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Marija Gorica |2 |14 | |- |6 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |Komenda | | | |- |7 |1761 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Svetice |1 |9 | |- |8 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šentjernej/Dolenja Stara vas |1 |8 | |- |9 |1762 |{{Flagicon|Slovenija}} |Velike Lašče>Dvorska vas |1 |6 | |- |10 |1763 |{{Flagicon|Slovenija}} |Nazarje |2 |17 | |- |11 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Izlake/Šemnik |1 |6 | |- |12 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto/Sv. Lenart>Brusnice |2 |16 | |- |13 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kranj-Šmartin/Šentjošt |1 |8 | |- |14 |1770 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Sv. Petar u Šumi |1 |10 | |- |15 |1772 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ribnica/Jurjevica |1 |6 | |- |16 |1775 |{{Flagicon|Slovenija}} |Radmirje/Sv. Jakob |1 |10 | |- |17 |1778 |{{Flagicon|Slovenija}} |Vprašljive orgle |1 |6 | |- |18 |1779 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Jakob |2 |24 | |- |19 |1780 |{{Ikona zastave|Avstrija}} |Krka |2 |19 | |- |20 |1780 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Nikolaj |2 |24 | |- |21 |? |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu#Orgle|Grič pri Klevevžu]]* |1 |6 |Za te orgle se ne ve, ali jih je izdelal on ali kak drug baročni orglar, saj niso podpisane. Po obliki in videzu se domneva, da so njegove.<ref>{{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}}</ref> |- |22 |? {{Flagicon|Slovenija}} [[Cerkev sv. Jožefa, Veliki Vinji vrh|Veliki Vinji vrh]] |1, P |9 |} == Sklici == <references /> == Viri == *{{navedi knjigo|last=Škulj|first=Edo|title=Baročne orglarske delavnice|publisher=Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae|location=Škocjan pri Turjaku|year=2012}} {{Škrbina-bio}} * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, cerkev sv. Jožefa |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} [[Kategorija:Rojeni leta 1708]] [[Kategorija:Umrli leta 1780]] [[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]] 5k4z638ei3biwoc6kaxjzne8uloo40r 6767837 6767835 2026-10-20T16:05:14Z JoMK 240261 ups 6767837 wikitext text/x-wiki {{Short description|slovenski orglar}} {{Infopolje Oseba|name=Janez Jurij Eisl|birth_date=1708?|birth_place=[[Salzburg]]|death_date=18. november 1780|death_place=[[Ljubljana]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}}'''Janez Jurij Eisl''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]] [[Nemci|nemškega]] rodu, * [[1708]]?, [[Salzburg]] † [[18. november]] [[1780]], [[Ljubljana]]. Najverjetneje se je za svoj poklic izučil pri [[Johann Christof Egedacher|Johannu Christofu Egedacherju]] (1664-1747), ki ga štejejo za enega najboljših [[Avstrijci|avstrijskih]] orglarjev. V Ljubljano je verjetno prišel okoli leta 1740. Leta 1743 je že delal v orglarski delavnici [[Marko Göbl|Marka Göbla]]. Najverjetneje je pri njem delal zaradi sorodstvenih vezi, saj je bil Göbl poročen z hčerjo [[Wolfgang Eisl|Wolfganga Eisla]], [[Marija Terezija Göbl|Marijo Terezijo]]. Po Göblovi smrti leta 1752 je Eisl prevzel njegovo delavnico in tako leta 1753 postavil prve [[orgle]] pri [[Rosalnice|Treh farah pri Metliki]]. Poročil se je z neko Apolonijo, s katero je imel otroke Marijo Ano Magdaleno, Janeza Jurija, Vincencija Ferrerja, Ano Marijo in Ignacija. Njihovo hišo je dvakrat uničil požar, mestni magistrat pa ga je leta 1776 oprostil davkov zaradi finančne stiske. Poleg orgel naj bi Eisl izdeloval tudi klavikorde. Dva taka klavikorda hrani [[Narodni muzej Slovenije]]<ref>{{Navedi splet |last=www.fiduro.net |title=Narodni muzej Slovenije zbira stara glasbila {{!}} SIGIC |url=http://www.sigic.si/narodni-muzej-slovenije-zbira-stara-glasbila.html |access-date=2026-08-09 |website=www.sigic.si |language=sl}}</ref>. Njegove orgle pri Treh farah so najstarejše baročne orgle na slovenskem. Konec 20. stoletja jih je obnovil [[Andrej Lenarčič]] iz Ljubljane.<ref>{{navedi splet|url=https://radiokrka.svet24.si/clanek/novice/najstarejse-orgle-na-slovenskem-594970|title=Najstarejše orgle na slovenskem|website=Radio Krka}}</ref> Njegove orgle v pavlinskem samostanu v [[Sv. Petar u Šumi|Sv. Petarju u Šumi]] zaradi monumentalno oblikovane fasade, okrasja in dobre kakovosti zvoka veljajo za eno najdragocenejših tovrstnih del 18. stoletja na Hrvaškem.<ref>{{navedi splet|url=https://istra.lzmk.hr/clanak/eisl-johann-georg|title=Eisl, Johann Georg|website=Istarska enciklopedija|language=hr}}</ref> {| class="wikitable" |+Seznam Eislovih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1753 |{{Flagicon|Slovenija}} |Metlika/Tri fare |1 |10 |Najstarejše baročne orgle na Slovenskem |- |2 |1754 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sv. Lovrenc nad Štorami |1 |6 | |- |3 |1755 |{{Flagicon|Slovenija}} |Celje > Mirna Peč/Globodol |1 |2 | |- |4 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Donja Kupčina |1 |7 | |- |5 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Marija Gorica |2 |14 | |- |6 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |Komenda | | | |- |7 |1761 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Svetice |1 |9 | |- |8 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šentjernej/Dolenja Stara vas |1 |8 | |- |9 |1762 |{{Flagicon|Slovenija}} |Velike Lašče>Dvorska vas |1 |6 | |- |10 |1763 |{{Flagicon|Slovenija}} |Nazarje |2 |17 | |- |11 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Izlake/Šemnik |1 |6 | |- |12 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto/Sv. Lenart>Brusnice |2 |16 | |- |13 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kranj-Šmartin/Šentjošt |1 |8 | |- |14 |1770 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Sv. Petar u Šumi |1 |10 | |- |15 |1772 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ribnica/Jurjevica |1 |6 | |- |16 |1775 |{{Flagicon|Slovenija}} |Radmirje/Sv. Jakob |1 |10 | |- |17 |1778 |{{Flagicon|Slovenija}} |Vprašljive orgle |1 |6 | |- |18 |1779 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Jakob |2 |24 | |- |19 |1780 |{{Ikona zastave|Avstrija}} |Krka |2 |19 | |- |20 |1780 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Nikolaj |2 |24 | |- |21 |? |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu#Orgle|Grič pri Klevevžu]]* |1 |6 |Za te orgle se ne ve, ali jih je izdelal on ali kak drug baročni orglar, saj niso podpisane. Po obliki in videzu se domneva, da so njegove.<ref>{{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}}</ref> |- |22 |? |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cerkev sv. Jožefa, Veliki Vinji vrh|Veliki Vinji vrh]] |1, P |9 | |} == Sklici == <references /> == Viri == *{{navedi knjigo|last=Škulj|first=Edo|title=Baročne orglarske delavnice|publisher=Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae|location=Škocjan pri Turjaku|year=2012}} {{Škrbina-bio}} * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, cerkev sv. Jožefa |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} [[Kategorija:Rojeni leta 1708]] [[Kategorija:Umrli leta 1780]] [[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]] 24l92dd2pstr53xkp8k2bb3eg5t6s6d 6767838 6767837 2026-10-20T16:05:39Z JoMK 240261 /* Viri */ 6767838 wikitext text/x-wiki {{Short description|slovenski orglar}} {{Infopolje Oseba|name=Janez Jurij Eisl|birth_date=1708?|birth_place=[[Salzburg]]|death_date=18. november 1780|death_place=[[Ljubljana]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}}'''Janez Jurij Eisl''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]] [[Nemci|nemškega]] rodu, * [[1708]]?, [[Salzburg]] † [[18. november]] [[1780]], [[Ljubljana]]. Najverjetneje se je za svoj poklic izučil pri [[Johann Christof Egedacher|Johannu Christofu Egedacherju]] (1664-1747), ki ga štejejo za enega najboljših [[Avstrijci|avstrijskih]] orglarjev. V Ljubljano je verjetno prišel okoli leta 1740. Leta 1743 je že delal v orglarski delavnici [[Marko Göbl|Marka Göbla]]. Najverjetneje je pri njem delal zaradi sorodstvenih vezi, saj je bil Göbl poročen z hčerjo [[Wolfgang Eisl|Wolfganga Eisla]], [[Marija Terezija Göbl|Marijo Terezijo]]. Po Göblovi smrti leta 1752 je Eisl prevzel njegovo delavnico in tako leta 1753 postavil prve [[orgle]] pri [[Rosalnice|Treh farah pri Metliki]]. Poročil se je z neko Apolonijo, s katero je imel otroke Marijo Ano Magdaleno, Janeza Jurija, Vincencija Ferrerja, Ano Marijo in Ignacija. Njihovo hišo je dvakrat uničil požar, mestni magistrat pa ga je leta 1776 oprostil davkov zaradi finančne stiske. Poleg orgel naj bi Eisl izdeloval tudi klavikorde. Dva taka klavikorda hrani [[Narodni muzej Slovenije]]<ref>{{Navedi splet |last=www.fiduro.net |title=Narodni muzej Slovenije zbira stara glasbila {{!}} SIGIC |url=http://www.sigic.si/narodni-muzej-slovenije-zbira-stara-glasbila.html |access-date=2026-08-09 |website=www.sigic.si |language=sl}}</ref>. Njegove orgle pri Treh farah so najstarejše baročne orgle na slovenskem. Konec 20. stoletja jih je obnovil [[Andrej Lenarčič]] iz Ljubljane.<ref>{{navedi splet|url=https://radiokrka.svet24.si/clanek/novice/najstarejse-orgle-na-slovenskem-594970|title=Najstarejše orgle na slovenskem|website=Radio Krka}}</ref> Njegove orgle v pavlinskem samostanu v [[Sv. Petar u Šumi|Sv. Petarju u Šumi]] zaradi monumentalno oblikovane fasade, okrasja in dobre kakovosti zvoka veljajo za eno najdragocenejših tovrstnih del 18. stoletja na Hrvaškem.<ref>{{navedi splet|url=https://istra.lzmk.hr/clanak/eisl-johann-georg|title=Eisl, Johann Georg|website=Istarska enciklopedija|language=hr}}</ref> {| class="wikitable" |+Seznam Eislovih orgel/popravil !Opus !Leto izdelave/popravila !D. !Kraj !Št. manualov !Št. registrov !Opombe |- |1 |1753 |{{Flagicon|Slovenija}} |Metlika/Tri fare |1 |10 |Najstarejše baročne orgle na Slovenskem |- |2 |1754 |{{Flagicon|Slovenija}} |Sv. Lovrenc nad Štorami |1 |6 | |- |3 |1755 |{{Flagicon|Slovenija}} |Celje > Mirna Peč/Globodol |1 |2 | |- |4 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Donja Kupčina |1 |7 | |- |5 |1759 |{{Flagicon|Hrvaška}} |Marija Gorica |2 |14 | |- |6 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |Komenda | | | |- |7 |1761 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Svetice |1 |9 | |- |8 |1761 |{{Flagicon|Slovenija}} |Šentjernej/Dolenja Stara vas |1 |8 | |- |9 |1762 |{{Flagicon|Slovenija}} |Velike Lašče>Dvorska vas |1 |6 | |- |10 |1763 |{{Flagicon|Slovenija}} |Nazarje |2 |17 | |- |11 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Izlake/Šemnik |1 |6 | |- |12 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Novo mesto/Sv. Lenart>Brusnice |2 |16 | |- |13 |1764 |{{Flagicon|Slovenija}} |Kranj-Šmartin/Šentjošt |1 |8 | |- |14 |1770 |'''{{Flagicon|Hrvaška}}''' |Sv. Petar u Šumi |1 |10 | |- |15 |1772 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ribnica/Jurjevica |1 |6 | |- |16 |1775 |{{Flagicon|Slovenija}} |Radmirje/Sv. Jakob |1 |10 | |- |17 |1778 |{{Flagicon|Slovenija}} |Vprašljive orgle |1 |6 | |- |18 |1779 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Jakob |2 |24 | |- |19 |1780 |{{Ikona zastave|Avstrija}} |Krka |2 |19 | |- |20 |1780 |{{Flagicon|Slovenija}} |Ljubljana-Sv. Nikolaj |2 |24 | |- |21 |? |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu#Orgle|Grič pri Klevevžu]]* |1 |6 |Za te orgle se ne ve, ali jih je izdelal on ali kak drug baročni orglar, saj niso podpisane. Po obliki in videzu se domneva, da so njegove.<ref>{{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}}</ref> |- |22 |? |{{Flagicon|Slovenija}} |[[Cerkev sv. Jožefa, Veliki Vinji vrh|Veliki Vinji vrh]] |1, P |9 | |} == Sklici == <references /> == Viri == *{{navedi knjigo|last=Škulj|first=Edo|title=Baročne orglarske delavnice|publisher=Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae|location=Škocjan pri Turjaku|year=2012}} * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, cerkev sv. Jožefa |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} {{Škrbina-bio}} [[Kategorija:Rojeni leta 1708]] [[Kategorija:Umrli leta 1780]] [[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]] 4w4si91t6el5ymjotgadvscjowp0lh3 0 607778 6767957 6748531 2026-10-20T21:29:55Z Ўщ 44981 wikifix, +kategorija 6767957 wikitext text/x-wiki [[Slovenija|Slovenski]] [[Glasbenik|glasbeni]] producent Jernej Marušič deluje pod imenom '''Octex'''.<ref>{{Navedi splet |title=Jernej Marušič |url=https://bsf.si/en/name/jernej-marusic/ |access-date=2026-08-25 |website=bsf.si |language=en}}</ref> Stil: dub techno z glitch vplivi<ref>{{Navedi splet |title=Octex: Dead Center Of Nowhere {{!}} Radio Študent |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/octex-dead-center-of-nowhere |access-date=2026-08-25 |website=radiostudent.si |language=sl}}</ref> == Izbrana diskografija == ==== Albumi<ref>{{Navedi splet |title=Octex |url=https://www.discogs.com/artist/65860-Octex |access-date=2026-08-25 |website=Discogs |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Octex {{!}} Read: Biography, Discography & Live performances |url=https://www.octex.si/read.html#discography |access-date=2026-08-25 |website=www.octex.si |archive-date=2026-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260417180543/https://octex.si/read.html#discography |url-status=dead }}</ref> ==== Rob je tam | Matej bor (original soundtrack) [Polynya music, 2024] Idei Lahesna (versions & outtakes) [Polynya music, 2023] Idei Lahesna (20th anniversary edition) [Polynya music, 2022] Mindrifft [Polynya music, 2022] Dead Centre Of Nowhere [Entropy records, 2012] Every Sound Tells a Story [rx:tx, 2010] Variations [rx:tx, 2005] Idei Lahesna [Tehnika, 2002, nova izdaja 2022]<ref>{{Navedi splet |title=Octex: Idei Lahesna (20th anniversary edition) {{!}} Radio Študent |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/octex-idei-lahesna-20th-anniversary-edition |access-date=2026-08-25 |website=radiostudent.si |language=sl}}</ref> [[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] t0ouihilyq0ewu1zfzd0eddsapwwhu2 6767958 6767957 2026-10-20T21:31:23Z Ўщ 44981 wikifix 6767958 wikitext text/x-wiki [[Slovenija|Slovenski]] [[Glasbenik|glasbeni]] producent Jernej Marušič deluje pod imenom '''Octex'''.<ref>{{Navedi splet |title=Jernej Marušič |url=https://bsf.si/en/name/jernej-marusic/ |access-date=2026-08-25 |website=bsf.si |language=en}}</ref> Stil: dub techno z glitch vplivi<ref>{{Navedi splet |title=Octex: Dead Center Of Nowhere {{!}} Radio Študent |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/octex-dead-center-of-nowhere |access-date=2026-08-25 |website=radiostudent.si |language=sl}}</ref> == Izbrana diskografija == ==== Albumi<ref>{{Navedi splet |title=Octex |url=https://www.discogs.com/artist/65860-Octex |access-date=2026-08-25 |website=Discogs |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Octex {{!}} Read: Biography, Discography & Live performances |url=https://www.octex.si/read.html#discography |access-date=2026-08-25 |website=www.octex.si |archive-date=2026-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260417180543/https://octex.si/read.html#discography |url-status=dead }}</ref> ==== Rob je tam | Matej bor (original soundtrack) [Polynya music, 2024] Idei Lahesna (versions & outtakes) [Polynya music, 2023] Idei Lahesna (20th anniversary edition) [Polynya music, 2022] Mindrifft [Polynya music, 2022] Dead Centre Of Nowhere [Entropy records, 2012] Every Sound Tells a Story [rx:tx, 2010] Variations [rx:tx, 2005] Idei Lahesna [Tehnika, 2002, nova izdaja 2022]<ref>{{Navedi splet |title=Octex: Idei Lahesna (20th anniversary edition) {{!}} Radio Študent |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/octex-idei-lahesna-20th-anniversary-edition |access-date=2026-08-25 |website=radiostudent.si |language=sl}}</ref> == Viri == {{refsez}} [[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] 42a6ek3vjnyasvtlenl4onbvzooi8hm 0 608037 6767952 6745175 2026-10-20T21:18:39Z Ўщ 44981 wikifix 6767952 wikitext text/x-wiki '''Dozno-volumski histogram''' ({{Jezik-en|''Dose-Volume Histogram''}} – DVH) je grafični prikaz porazdelitve doze v radioterapiji, ki prikazuje razmerje med prejeto dozo sevanja in volumnom obsevanega tkiva. DVH predstavlja eno temeljnih orodij sodobnega radioterapevtskega načrtovanja, saj omogoča kvantitativno oceno kakovosti radioterapevtskega načrta ter analizo pokritosti tarčnega volumna in zaščite zdravih tkiv [1]. DVH se uporablja predvsem pri zunanjem obsevanju z naprednimi tehnikami, kot so tridimenzionalna konformalna radioterapija (angl. ''three-dimensional conformal radiation therapy'' – 3DCRT), intenzitetno modulirana radioterapija (angl. ''intensity-modulated radiation therapy'' – IMRT), volumetrično modulirana terapija (angl. ''volumetric modulated arc therapy'' – VMAT) in stereotaktična radioterapija (angl. ''stereotactic body radiation therapy'' – SBRT; ''stereotactic radiosurgery'' – SRS) [1]. S pomočjo DVH lahko zdravniki radioterapevti ocenijo, ali je tumor prejel zadostno terapevtsko dozo ter ali so sosednji zdravi organi (angl. ''organs at risk'' – OAR) ustrezno zaščiteni. Zaradi svoje preglednosti omogoča hitro primerjavo različnih načrtov obsevanja ter prispeva k standardizaciji radioterapevtskega planiranja med različnimi ustanovami [1]. DVH omogoča pretvorbo kompleksnih tridimenzionalnih doznih podatkov v pregledno dvodimenzionalno obliko. Kljub veliki uporabnosti pa ne prikazuje prostorske razporeditve doze, zato ga je treba vedno interpretirati skupaj z izodoznimi prikazi in anatomskimi slikami [2]. ==Zgodovina== Razvoj DVH je tesno povezan z razvojem tridimenzionalnega planiranja in računalniško podprte radioterapije. Pri starejših dvodimenzionalnih tehnikah je bila analiza doznih porazdelitev omejena predvsem na posamezne prereze in točkovne meritve. Z uvedbo računalniške tomografije (angl. ''computed tomography'' – CT), tridimenzionalnega načrtovanja obsevanja in naprednih tehnik obsevanja je postalo potrebno razviti metodo, ki bi omogočila sistematično oceno porazdelitve doze v celotnem volumnu tarče in organov v tveganju. Sodobni DVH se je razvil kot standardizirano orodje za oceno kakovosti načrtov obsevanja in danes predstavlja osnovo za določanje dozno-volumskih omejitev pri različnih anatomskih lokalizacijah [1]. ==Diferencilani in komulativni DVH== '''''Diferencialni DVH''''' prikazuje volumen tkiva, ki prejme dozo znotraj določenega doznega intervala. Takšen histogram omogoča podrobnejši vpogled v razpršenost doze in homogenost porazdelitve. Če je porazdelitev doze homogena, je krivulja diferencialnega DVH ozka in skoncentrirana okoli predpisane doze. Pri nehomogenih načrtih je razpon širši, kar pomeni večjo razliko med nizkimi in visokimi dozami znotraj tarče. Diferencialni DVH se uporablja predvsem pri podrobni dozimetrični analizi in raziskovalnem delu. '''''Kumulativni DVH''''' prikazuje volumen tkiva, ki prejme določeno dozo ali več. Gre za najpogosteje uporabljeno obliko DVH v klinični praksi, saj omogoča hitro preverjanje dozno-volumskih omejitev in oceno pokritosti tarčnega volumna. Kumulativna krivulja je vedno padajoča, ker z naraščanjem doze pada delež volumna, ki tako dozo prejme. Na osnovi kumulativnega DVH lahko ocenimo različne parametre [1]. Najpogosteje uporabljeni parametri DVH so: * Vx, ki predstavlja delež volumna, ki prejme vsaj določeno dozo, * Dx, ki predstavlja dozo, ki jo prejme določen delež volumna, * povprečna doza, * maksimalna doza (Dmax). ==Tarčni volumni== DVH se uporablja za analizo makroskopskega tumorskega volumna (angl. ''gross tumor volume'' – GTV), kliničnega tarčnega volumna (angl. ''clinical target volume'' – CTV) in načrtovalnega tarčnega volumna (angl. ''planning target volume''– PTV). Osnovni cilj radioterapije je zagotoviti ustrezno pokritost PTV s predpisano dozo ob minimalni poškodbi zdravih tkiv. Za oceno pokritosti tarče se pogosto uporabljajo parametri V95 %, D95 % in D98 % [1]. Ameriško združenje za radiacijsko onkologijo (''American Society for Radiation Oncology'' - ASTRO) priporoča, da je pri večini radioterapevtskih načrtov vsaj 95 % PTV pokritih s 95 % predpisane doze. DVH omogoča tudi oceno homogenosti dozne porazdelitve. Hladna območja (angl. ''cold spots'') lahko zmanjšajo verjetnost lokalne kontrole tumorja, medtem ko vroča območja (angl. ''hot spots'') povečajo tveganje za poškodbo zdravih tkiv [1]. ==Homogenost doze== Za oceno homogenosti dozne porazdelitve se uporabljajo različni indeksi homogenosti (angl. ''homogeneity index'' – HI). Mednarodna komisija za radiološke merske enote in meritve (''International Commission on Radiation Units and Measurements'' – ICRU) v priporočilu ICRU 83 predlaga naslednjo definicijo: Nižje vrednosti pomenijo bolj homogeno porazdelitev doze. Su in sodelavci so opozorili, da klasični HI temelji le na omejenem številu DVH točk in zato ne more vedno ustrezno prikazati dejanske porazdelitve doze. Zaradi tega so razvili nov indeks homogenosti, ki temelji na integraciji celotne površine DVH ter vključuje tako vroče kot hladne regije znotraj tarčnega volumna [3]. ==Sosednji zdravi organi (OAR)== Poleg tarčnih volumnov ima DVH pomembno vlogo pri OAR. Vsak organ ima določeno toleranco za sevanje, preseganje teh omejitev pa poveča tveganje za akutne ali pozne zaplete. Pri serijskih organih, kot so hrbtenjača, optični živci ali možgansko deblo, je ključna maksimalna doza, saj lahko že majhen volumen z visoko dozo povzroči resno poškodbo. Pri paralelnih organih, kot so pljuča, jetra ali ledvice, pa je pomembnejši delež organa, ki prejme določeno dozo [1]. ASTRO razvršča DVH omejitve v kategorije primarni cilj, sekundarni cilj in odstopanja (angl. ''primary goal'', ''secondary goal'' in ''deviation''), kar omogoča standardizirano oceno kakovosti radioterapevtskih načrtov. Pomemben koncept predstavlja tudi komplementarni volumen (angl. ''complementary volume'' – CV), ki označuje volumen organa, ki prejme določeno dozo ali manj. Ta pristop je posebej pomemben pri paralelnih organih, kjer želimo ohraniti dovolj funkcionalnega tkiva [1]. ==Klinična uporaba== DVH ima pomembno vlogo pri različnih anatomskih lokalizacijah in predstavlja osnovo za določanje doznih omejitev v sodobni radioterapiji, ki jih je pri načrtovanju obsevanja potrebno upoštevati: *Pri obsevanju dojke je pri analizi DVH pomembna predvsem zaščita srca in pljuč, zlasti pri levostranskem obsevanju, kjer lahko višje prejete doze povečajo tveganje za pozno kardiotoksičnost in pljučne zaplete; *Pri tumorjih glave in vratu se DVH uporablja za oceno zaščite številnih kritičnih struktur, predvsem obušesnih slinavk (parotid), hrbtenjače, ustne votline in kohlee, saj lahko previsoke doze povzročijo kserostomijo, disfagijo, nevrološke zaplete ali izgubo sluha; *Pri pljučnem raku imajo pomembno vlogo parametri V20Gy, V5Gy in povprečna doza na pljuča (angl. ''mean lung dose''), ki so povezani s tveganjem za razvoj radiacijskega pnevmonitisa in zmanjšanjem pljučne funkcije po zdravljenju; *Pri obsevanju jeter je ključnega pomena ohranjanje funkcionalnega jetrnega parenhima, zato se uporabljajo parametri, ki omogočajo oceno volumna jeter, ki prejme nizke oziroma visoke doze sevanja; *Pri radioterapiji prostate je pomembna predvsem zaščita danke, mehurja in sečnice, saj lahko previsoke doze povečajo tveganje za gastrointestinalno in genitourinarno toksičnost. DVH se uporablja tudi pri pediatrični radioterapiji, brahiterapiji in adaptivni radioterapiji, kjer omogoča spremljanje sprememb doznih porazdelitev med samim zdravljenjem ter optimizacijo načrta glede na anatomske spremembe bolnika [1]. ==Omejitve== Glavna omejitev DVH je, da ne prikazuje prostorske razporeditve doze. Dva načrta imata lahko skoraj identičen DVH, vendar popolnoma drugačno prostorsko porazdelitev doze. Zaradi tega DVH ne more prikazati natančne lokacije vročih točk ali anatomskega položaja območij z visoko dozo. Poleg tega obstajajo razlike med različnimi sistemi za planiranje radioterapije (angl. ''treatment planning system'' – TPS). Penoncello in sodelavci so pokazali, da lahko različni TPS sistemi ustvarijo različne DVH rezultate za isti načrt zaradi razlik v interpolaciji, velikosti voxelov, izračunu volumnov in drugih algoritmih [2]. DVH zato ne predstavlja popolnega prikaza kakovosti načrta, temveč del širše dozimetrične analize. ==Prihodnost== V zadnjih letih se vse bolj razvijajo podatkovno vodeni modeli in umetna inteligenca za napovedovanje DVH. Polizzi in sodelavci so razvili modele, ki uporabljajo geometrijske odnose med tumorjem in organi v tveganju za napoved dosegljivih doznih porazdelitev. Takšni pristopi omogočajo avtomatizacijo planiranja, optimizacijo načrtov in razvoj adaptivne ter personalizirane radioterapije. Prihodnji razvoj bo verjetno vključeval še večjo uporabo voxel-based analiz, bioloških modelov in umetne inteligence za napovedovanje toksičnosti ter izboljšanje kakovosti radioterapevtskega zdravljenja [4]. ==Literatura== *Puckett LL, Apisarnthanarax S, Ballas LK et al. ''Dose-Volume Histogram Compendium of Dose Constraints for Treatment Planning: An ASTRO Consensus Paper''. Practical Radiation Oncology. 2026;16:294–317. *Penoncello GP, Voss MM, Gao Y et al. ''Multicenter Multivendor Evaluation of Dose Volume Histogram Creation Consistencies for 8 Commercial Radiation Therapy Dosimetric Systems''. Practical Radiation Oncology. 2024;14:e236–e248. *Su H, Bi S, Sun X et al. ''A Novel Homogeneity Index Based on the Area Integration of Dose Volume Histogram''. Computer Methods and Programs in Biomedicine. 2025;270:108935. *Polizzi M, Watkins RW, Watkins WT. ''Data-Driven Dose-Volume Histogram Prediction''. Advances in Radiation Oncology. 2022;7:100841. [[Kategorija:Radioterapija]] [[Kategorija:Medicinska fizika]] mr7kajuz1w0luw2znx44e5rr736rkc4 6767955 6767952 2026-10-20T21:26:18Z Ўщ 44981 wikifix 6767955 wikitext text/x-wiki '''Dozno-volumski histogram''' ({{jezik-en|Dose-Volume Histogram}} – DVH) je grafični prikaz porazdelitve doze v radioterapiji, ki prikazuje razmerje med prejeto dozo sevanja in volumnom obsevanega tkiva. DVH predstavlja eno temeljnih orodij sodobnega radioterapevtskega načrtovanja, saj omogoča kvantitativno oceno kakovosti radioterapevtskega načrta ter analizo pokritosti tarčnega volumna in zaščite zdravih tkiv [1]. DVH se uporablja predvsem pri zunanjem obsevanju z naprednimi tehnikami, kot so tridimenzionalna konformalna radioterapija (angl. ''three-dimensional conformal radiation therapy'' – 3DCRT), intenzitetno modulirana radioterapija (angl. ''intensity-modulated radiation therapy'' – IMRT), volumetrično modulirana terapija (angl. ''volumetric modulated arc therapy'' – VMAT) in stereotaktična radioterapija (angl. ''stereotactic body radiation therapy'' – SBRT; ''stereotactic radiosurgery'' – SRS) [1]. S pomočjo DVH lahko zdravniki radioterapevti ocenijo, ali je tumor prejel zadostno terapevtsko dozo ter ali so sosednji zdravi organi (angl. ''organs at risk'' – OAR) ustrezno zaščiteni. Zaradi svoje preglednosti omogoča hitro primerjavo različnih načrtov obsevanja ter prispeva k standardizaciji radioterapevtskega planiranja med različnimi ustanovami [1]. DVH omogoča pretvorbo kompleksnih tridimenzionalnih doznih podatkov v pregledno dvodimenzionalno obliko. Kljub veliki uporabnosti pa ne prikazuje prostorske razporeditve doze, zato ga je treba vedno interpretirati skupaj z izodoznimi prikazi in anatomskimi slikami [2]. ==Zgodovina== Razvoj DVH je tesno povezan z razvojem tridimenzionalnega planiranja in računalniško podprte radioterapije. Pri starejših dvodimenzionalnih tehnikah je bila analiza doznih porazdelitev omejena predvsem na posamezne prereze in točkovne meritve. Z uvedbo računalniške tomografije (angl. ''computed tomography'' – CT), tridimenzionalnega načrtovanja obsevanja in naprednih tehnik obsevanja je postalo potrebno razviti metodo, ki bi omogočila sistematično oceno porazdelitve doze v celotnem volumnu tarče in organov v tveganju. Sodobni DVH se je razvil kot standardizirano orodje za oceno kakovosti načrtov obsevanja in danes predstavlja osnovo za določanje dozno-volumskih omejitev pri različnih anatomskih lokalizacijah [1]. ==Diferencilani in komulativni DVH== '''''Diferencialni DVH''''' prikazuje volumen tkiva, ki prejme dozo znotraj določenega doznega intervala. Takšen histogram omogoča podrobnejši vpogled v razpršenost doze in homogenost porazdelitve. Če je porazdelitev doze homogena, je krivulja diferencialnega DVH ozka in skoncentrirana okoli predpisane doze. Pri nehomogenih načrtih je razpon širši, kar pomeni večjo razliko med nizkimi in visokimi dozami znotraj tarče. Diferencialni DVH se uporablja predvsem pri podrobni dozimetrični analizi in raziskovalnem delu. '''''Kumulativni DVH''''' prikazuje volumen tkiva, ki prejme določeno dozo ali več. Gre za najpogosteje uporabljeno obliko DVH v klinični praksi, saj omogoča hitro preverjanje dozno-volumskih omejitev in oceno pokritosti tarčnega volumna. Kumulativna krivulja je vedno padajoča, ker z naraščanjem doze pada delež volumna, ki tako dozo prejme. Na osnovi kumulativnega DVH lahko ocenimo različne parametre [1]. Najpogosteje uporabljeni parametri DVH so: * Vx, ki predstavlja delež volumna, ki prejme vsaj določeno dozo, * Dx, ki predstavlja dozo, ki jo prejme določen delež volumna, * povprečna doza, * maksimalna doza (Dmax). ==Tarčni volumni== DVH se uporablja za analizo makroskopskega tumorskega volumna (angl. ''gross tumor volume'' – GTV), kliničnega tarčnega volumna (angl. ''clinical target volume'' – CTV) in načrtovalnega tarčnega volumna (angl. ''planning target volume''– PTV). Osnovni cilj radioterapije je zagotoviti ustrezno pokritost PTV s predpisano dozo ob minimalni poškodbi zdravih tkiv. Za oceno pokritosti tarče se pogosto uporabljajo parametri V95 %, D95 % in D98 % [1]. Ameriško združenje za radiacijsko onkologijo (''American Society for Radiation Oncology'' - ASTRO) priporoča, da je pri večini radioterapevtskih načrtov vsaj 95 % PTV pokritih s 95 % predpisane doze. DVH omogoča tudi oceno homogenosti dozne porazdelitve. Hladna območja (angl. ''cold spots'') lahko zmanjšajo verjetnost lokalne kontrole tumorja, medtem ko vroča območja (angl. ''hot spots'') povečajo tveganje za poškodbo zdravih tkiv [1]. ==Homogenost doze== Za oceno homogenosti dozne porazdelitve se uporabljajo različni indeksi homogenosti (angl. ''homogeneity index'' – HI). Mednarodna komisija za radiološke merske enote in meritve (''International Commission on Radiation Units and Measurements'' – ICRU) v priporočilu ICRU 83 predlaga naslednjo definicijo: Nižje vrednosti pomenijo bolj homogeno porazdelitev doze. Su in sodelavci so opozorili, da klasični HI temelji le na omejenem številu DVH točk in zato ne more vedno ustrezno prikazati dejanske porazdelitve doze. Zaradi tega so razvili nov indeks homogenosti, ki temelji na integraciji celotne površine DVH ter vključuje tako vroče kot hladne regije znotraj tarčnega volumna [3]. ==Sosednji zdravi organi (OAR)== Poleg tarčnih volumnov ima DVH pomembno vlogo pri OAR. Vsak organ ima določeno toleranco za sevanje, preseganje teh omejitev pa poveča tveganje za akutne ali pozne zaplete. Pri serijskih organih, kot so hrbtenjača, optični živci ali možgansko deblo, je ključna maksimalna doza, saj lahko že majhen volumen z visoko dozo povzroči resno poškodbo. Pri paralelnih organih, kot so pljuča, jetra ali ledvice, pa je pomembnejši delež organa, ki prejme določeno dozo [1]. ASTRO razvršča DVH omejitve v kategorije primarni cilj, sekundarni cilj in odstopanja (angl. ''primary goal'', ''secondary goal'' in ''deviation''), kar omogoča standardizirano oceno kakovosti radioterapevtskih načrtov. Pomemben koncept predstavlja tudi komplementarni volumen (angl. ''complementary volume'' – CV), ki označuje volumen organa, ki prejme določeno dozo ali manj. Ta pristop je posebej pomemben pri paralelnih organih, kjer želimo ohraniti dovolj funkcionalnega tkiva [1]. ==Klinična uporaba== DVH ima pomembno vlogo pri različnih anatomskih lokalizacijah in predstavlja osnovo za določanje doznih omejitev v sodobni radioterapiji, ki jih je pri načrtovanju obsevanja potrebno upoštevati: *Pri obsevanju dojke je pri analizi DVH pomembna predvsem zaščita srca in pljuč, zlasti pri levostranskem obsevanju, kjer lahko višje prejete doze povečajo tveganje za pozno kardiotoksičnost in pljučne zaplete; *Pri tumorjih glave in vratu se DVH uporablja za oceno zaščite številnih kritičnih struktur, predvsem obušesnih slinavk (parotid), hrbtenjače, ustne votline in kohlee, saj lahko previsoke doze povzročijo kserostomijo, disfagijo, nevrološke zaplete ali izgubo sluha; *Pri pljučnem raku imajo pomembno vlogo parametri V20Gy, V5Gy in povprečna doza na pljuča (angl. ''mean lung dose''), ki so povezani s tveganjem za razvoj radiacijskega pnevmonitisa in zmanjšanjem pljučne funkcije po zdravljenju; *Pri obsevanju jeter je ključnega pomena ohranjanje funkcionalnega jetrnega parenhima, zato se uporabljajo parametri, ki omogočajo oceno volumna jeter, ki prejme nizke oziroma visoke doze sevanja; *Pri radioterapiji prostate je pomembna predvsem zaščita danke, mehurja in sečnice, saj lahko previsoke doze povečajo tveganje za gastrointestinalno in genitourinarno toksičnost. DVH se uporablja tudi pri pediatrični radioterapiji, brahiterapiji in adaptivni radioterapiji, kjer omogoča spremljanje sprememb doznih porazdelitev med samim zdravljenjem ter optimizacijo načrta glede na anatomske spremembe bolnika [1]. ==Omejitve== Glavna omejitev DVH je, da ne prikazuje prostorske razporeditve doze. Dva načrta imata lahko skoraj identičen DVH, vendar popolnoma drugačno prostorsko porazdelitev doze. Zaradi tega DVH ne more prikazati natančne lokacije vročih točk ali anatomskega položaja območij z visoko dozo. Poleg tega obstajajo razlike med različnimi sistemi za planiranje radioterapije (angl. ''treatment planning system'' – TPS). Penoncello in sodelavci so pokazali, da lahko različni TPS sistemi ustvarijo različne DVH rezultate za isti načrt zaradi razlik v interpolaciji, velikosti voxelov, izračunu volumnov in drugih algoritmih [2]. DVH zato ne predstavlja popolnega prikaza kakovosti načrta, temveč del širše dozimetrične analize. ==Prihodnost== V zadnjih letih se vse bolj razvijajo podatkovno vodeni modeli in umetna inteligenca za napovedovanje DVH. Polizzi in sodelavci so razvili modele, ki uporabljajo geometrijske odnose med tumorjem in organi v tveganju za napoved dosegljivih doznih porazdelitev. Takšni pristopi omogočajo avtomatizacijo planiranja, optimizacijo načrtov in razvoj adaptivne ter personalizirane radioterapije. Prihodnji razvoj bo verjetno vključeval še večjo uporabo voxel-based analiz, bioloških modelov in umetne inteligence za napovedovanje toksičnosti ter izboljšanje kakovosti radioterapevtskega zdravljenja [4]. ==Literatura== *Puckett LL, Apisarnthanarax S, Ballas LK et al. ''Dose-Volume Histogram Compendium of Dose Constraints for Treatment Planning: An ASTRO Consensus Paper''. Practical Radiation Oncology. 2026;16:294–317. *Penoncello GP, Voss MM, Gao Y et al. ''Multicenter Multivendor Evaluation of Dose Volume Histogram Creation Consistencies for 8 Commercial Radiation Therapy Dosimetric Systems''. Practical Radiation Oncology. 2024;14:e236–e248. *Su H, Bi S, Sun X et al. ''A Novel Homogeneity Index Based on the Area Integration of Dose Volume Histogram''. Computer Methods and Programs in Biomedicine. 2025;270:108935. *Polizzi M, Watkins RW, Watkins WT. ''Data-Driven Dose-Volume Histogram Prediction''. Advances in Radiation Oncology. 2022;7:100841. [[Kategorija:Radioterapija]] [[Kategorija:Medicinska fizika]] swcx4j2ue99czocgnv7v5co6yxduu8b 0 608217 6767960 6746080 2026-10-20T21:33:20Z Ўщ 44981 wikifix 6767960 wikitext text/x-wiki [[File:Flag of Singapore.svg|thumb|right|250px]] '''Majulah Singapura''' je državna himna in geslo [[Singapur]]ja. == Besedilo == === Izvirnik v malajščini === Mari kita rakyat Singapura<br> Sama-sama menuju bahagia<br> Cita-cita kita yang mulia<br> Berjaya Singapura Marilah kita bersatu<br> Dengan semangat yang baru<br> Semua kita berseru<br> Majulah Singapura === Prevod === Pridite, Singapurci<br> Skupaj proti sreči<br> Naše plemenite težnje<br> Uspešen Singapur<br> Združimo se<br> Z novim duhom<br> Vsi vzklikamo<br> Naprej Singapur [[Kategorija:Državne himne]] fj975uquaxsyhvj0ttu8i6jwxq3t9pi 0 609148 6767899 6763987 2026-10-20T17:42:10Z Janezdrilc 3152 +[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]]; +[[Kategorija:Vinji Vrh, Šmarješke Toplice]]; ±[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | pushpin map = Slovenija | country = {{Zastava|Slovenija}} | location = [[Vinji Vrh]] (Mali Vinji vrh) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bells hung = 2 | tower quantity = 1 | bell weight = 424 kg, 250 kg }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na Malem Vinjem vrhu v vasi [[Vinji Vrh]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]]. == Zgodovina == Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje<ref>{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}</ref>, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. {| |- | <blockquote>''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.'' </blockquote> | <blockquote>''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.'' </blockquote> |} Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave. Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:<br><blockquote>''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''</blockquote> Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]]. == Arhitektura == Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop. == Oprema == Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika. [[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom <ref>{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}</ref> od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katerega pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:<br> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto;" |- |style="vertical-align: middle; text-align: center;" | <blockquote style="max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;">''V tem kraškem kamnu<br>in v našem hvaležnem spominu<br>je zapisan<br><br>prof. Jože Peterlin<br>1911-1976<br><br>Pomagal je ohranjati slovenstvo<br>na mejah domovine<br><br><br>Naša misel<br>se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve<br>na njegov rodni Vinji vrh<br>med drage ljudi zelene Dolenjske.<br><br>Tržaški Slovenci<br>v spominskem letu 1996''</blockquote><br> | style="vertical-align: middle;" | [[Slika:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh - tabla.jpg|395 px]] |} == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|St. John the Baptist's Church (Vinji Vrh)}} [[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Vinji Vrh]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Janez Krstnik, Vinji Vrh]] [[Kategorija:Vinji Vrh, Šmarješke Toplice]] qpf1wbm3sxkkblsc1oht8peyn8zc75k 6767900 6767899 2026-10-20T17:42:54Z Janezdrilc 3152 np 6767900 wikitext text/x-wiki {{Infopolje cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | pushpin map = Slovenija | country = {{Zastava|Slovenija}} | location = [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]] (Mali Vinji vrh) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bells hung = 2 | tower quantity = 1 | bell weight = 424 kg, 250 kg }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na Malem Vinjem vrhu v vasi [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]]. == Zgodovina == Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje<ref>{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}</ref>, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. {| |- | <blockquote>''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.'' </blockquote> | <blockquote>''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.'' </blockquote> |} Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave. Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:<br><blockquote>''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''</blockquote> Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]]. == Arhitektura == Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop. == Oprema == Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika. [[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom <ref>{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}</ref> od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katerega pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:<br> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto;" |- |style="vertical-align: middle; text-align: center;" | <blockquote style="max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;">''V tem kraškem kamnu<br>in v našem hvaležnem spominu<br>je zapisan<br><br>prof. Jože Peterlin<br>1911-1976<br><br>Pomagal je ohranjati slovenstvo<br>na mejah domovine<br><br><br>Naša misel<br>se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve<br>na njegov rodni Vinji vrh<br>med drage ljudi zelene Dolenjske.<br><br>Tržaški Slovenci<br>v spominskem letu 1996''</blockquote><br> | style="vertical-align: middle;" | [[Slika:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh - tabla.jpg|395 px]] |} == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|St. John the Baptist's Church (Vinji Vrh)}} [[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Vinji Vrh]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Janez Krstnik, Vinji Vrh]] [[Kategorija:Vinji Vrh, Šmarješke Toplice]] cwx15dz9xm5mbri7tfkg7ktxrmgk3oi 6767904 6767900 2026-10-20T17:49:40Z JoMK 240261 /* Zunanje povezave */ 6767904 wikitext text/x-wiki {{Infopolje cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | pushpin map = Slovenija | country = {{Zastava|Slovenija}} | location = [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]] (Mali Vinji vrh) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bells hung = 2 | tower quantity = 1 | bell weight = 424 kg, 250 kg }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na Malem Vinjem vrhu v vasi [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]]. == Zgodovina == Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje<ref>{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}</ref>, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. {| |- | <blockquote>''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.'' </blockquote> | <blockquote>''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.'' </blockquote> |} Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave. Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:<br><blockquote>''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''</blockquote> Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]]. == Arhitektura == Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop. == Oprema == Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika. [[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom <ref>{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}</ref> od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katerega pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:<br> {| style="margin-left: auto; margin-right: auto;" |- |style="vertical-align: middle; text-align: center;" | <blockquote style="max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;">''V tem kraškem kamnu<br>in v našem hvaležnem spominu<br>je zapisan<br><br>prof. Jože Peterlin<br>1911-1976<br><br>Pomagal je ohranjati slovenstvo<br>na mejah domovine<br><br><br>Naša misel<br>se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve<br>na njegov rodni Vinji vrh<br>med drage ljudi zelene Dolenjske.<br><br>Tržaški Slovenci<br>v spominskem letu 1996''</blockquote><br> | style="vertical-align: middle;" | [[Slika:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh - tabla.jpg|395 px]] |} == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|St. John the Baptist's Church (Vinji Vrh)|position=left}} [[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Vinji Vrh]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Janez Krstnik, Vinji Vrh]] [[Kategorija:Vinji Vrh, Šmarješke Toplice]] 9aef6ci9lwy09rgxulf4xi70xehdadv 0 609209 6767792 6757784 2026-10-20T14:22:20Z VidicK01 193275 Vseh 10 županskih kandidatov 6767792 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Maribor 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2022 | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2030 | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|40px]]<br>15. in 29. november 2026 | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Saša Arsenovič]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Maribor|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Maribor|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. novembra 2026 v [[Mestna občina Maribor|Mestni občini Maribor]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. Morebitni drugi krog volitev župana bo 29. novembra. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] razpisal redne lokalne volitve. Za začetek volilnih opravil je bil določen 7. september 2026, glasovanje bo potekalo 15. novembra, morebitni drugi krog volitev župana pa 29. novembra. V Mestni občini Maribor bo imelo pravico voliti skupno 79.363 volilnih upravičencev. Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 794 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-09-28 |website=maribor.si |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Začetek volilnih opravil pred lokalnimi volitvami. Volilnih upravičencev je 1,6 milijona. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zacetek-volilnih-opravil-pred-lokalnimi-volitvami-volilnih-upravicencev-je-1-6-milijona/792983 |access-date=2026-09-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== Do začetka junija 2026 je vnovično kandidaturo potrdil mestni svetnik in predsednik [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranke mladih – Zeleni Evrope]] Igor Jurišič. V mandatu 2022–2026 je bil edini predstavnik stranke v mestnem svetu, za župana pa je kandidiral že na prejšnjih lokalnih volitvah, ko je prejel 0,97 odstotka glasov.<ref name=":jurisic">{{Navedi splet|title=Mariborska županska tekma brez favorita, kandidatov pa vse več|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/arsenovic-volitve-zupan-kandidati|date=2026-06-09|access-date=2026-09-28|website=Delo|language=sl}}</ref> 10. junija je svojega županskega kandidata predstavila Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR). Kandidat je postal Matej Vodopivec, ki se kot tehnik zobne protetike ukvarja z izdelavo protetičnih izdelkov.<ref name=":vodopivec">{{Navedi splet|title=Kandidat za mariborskega župana: »Če ne gre drugače, pa poskusimo tokrat pošteno«|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/kandidat-za-mariborskega-zupana-ce-ne-gre-drugace-pa-poskusimo-tokrat-posteno/403382|date=2026-06-10|access-date=2026-09-28|website=Mariborinfo|language=sl}}</ref> 16. septembra je njegovo kandidaturo podprla tudi [[Piratska stranka Slovenije]], ki bo sicer na volitvah v mestni svet nastopila s svojo kandidatno listo.<ref name=":pirati">{{Navedi splet|title=Nov preobrat v tekmi za mariborskega župana, Vodopivec dobil podporo Piratov|url=https://mariborinfo.com/novica/politika/nov-preobrat-v-tekmi-za-mariborskega-zupana-vodopivec-dobil-podporo-piratov/446416|date=2026-09-16|access-date=2026-09-28|website=Mariborinfo|language=sl}}</ref> Dva dni pozneje mu je podporo izrekel še [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]], katerega član je Vodopivec. LPR in Prerod sta ob tem napovedala skupno kandidatno listo za mestni svet.<ref name=":prerod">{{Navedi splet|title=Stranka Prerod podprla Mateja Vodopivca za župana Maribora|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-prerod-podprla-mateja-vodopivca-za-zupana-maribora/|date=2026-09-18|access-date=2026-09-28|website=N1|language=sl}}</ref> Konec aprila je kandidaturo napovedal tudi ustanovitelj in nekdanji dolgoletni vodja navijaške skupine Viole Roman Križnjak, ki je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] kandidiral na listi [[Resni.ca]].<ref name=":jurisic" /> 15. septembra je sporočil, da po več mesecih priprav na lokalnih volitvah ne bo kandidiral, podrobnejšega razloga za odločitev pa ni navedel.<ref name=":kriznjak">{{Navedi splet|title=Križnjak si je premislil: Ne bo kandidiral za mariborskega župana|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/roman-kriznjak-ne-bo-kandidiral-za-zupana-maribora-10427175|date=2026-09-15|access-date=2026-09-28|website=Večer|language=sl}}</ref> 7. septembra, ob začetku volilnih opravil, je kandidaturo uradno predstavil dolgoletni radijski novinar in urednik Bor Greiner. Napovedal je nastop kot nestrankarski kandidat, njegova kampanja pa poteka pod imenom ''BOR za spet naš MB''.<ref name=":greiner">{{Navedi splet|title=Volilna kampanja se stopnjuje: kdo so novi kandidati za župane?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bor-greiner-uradno-napovedal-kandidaturo-za-zupana-maribora.html|date=2026-09-07|access-date=2026-09-28|website=24ur.com|language=sl}}</ref> Po zbiranju podpisov volivcev je 24. septembra kot prvi v Mestni občini Maribor vložil župansko kandidaturo. Zbral je več od zahtevanih 794 overjenih podpisov, zbiranje podpisov za kandidatno listo ''BOR za spet naš MB'' za mestni svet pa je nadaljeval.<ref name=":greiner2">{{Navedi splet|title=(FOTO) Bor Greiner zbral podpise in kot prvi oddal kandidaturo za župana Maribora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/greiner-maribor-kandidat-zupan-volitve-617324-10428202|date=2026-09-24|access-date=2026-09-28|website=Večer|language=sl}}</ref> 17. septembra je aktualni župan [[Saša Arsenovič]], ki mesto vodi od leta 2018, sporočil, da se po dveh mandatih ne bo potegoval za ponovno izvolitev. Odločitev je označil za osebno in dejal, da je svojo nalogo na čelu občine opravil.<ref name=":arsenovic">{{Navedi splet|title=Saša Arsenovič ne bo znova kandidiral za župana Maribora|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/mariborski-zupan-sasa-arsenovic-ne-bo-znova-kandidiral-za-zupana|date=2026-09-17|access-date=2026-09-28|website=Delo|language=sl}}</ref> Dan pozneje je kandidaturo napovedal mestni svetnik njegove liste Andrej Bauman.<ref name=":bauman">{{Navedi splet|title=Andrej Bauman tudi javno napovedal kandidaturo za župana Maribora|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/andrej-bauman-tudi-javno-napovedal-kandidaturo-za-zupana-maribora.html|date=2026-09-18|access-date=2026-09-28|website=24ur.com|language=sl}}</ref> 23. septembra je bilo potrjeno, da bo s podporo [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] kandidiral direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence Andrej Matvoz. Po izobrazbi je pravnik in ni član stranke, vendar se je z njenimi predstavniki dogovoril o skupnem nastopu. Poleg županske kandidature je napovedal tudi kandidaturo na listi Svobode za mestni svet.<ref name=":matvoz">{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda ima kandidata za župansko tekmo v Mariboru. Kdo je?|url=https://vecer.com/fastnews/gibanje-svoboda-v-mariboru-v-zupansko-tekmo-posilja-direktorja-avk-andreja-matvoza-10428118|date=2026-09-23|access-date=2026-09-28|website=Večer|language=sl}}</ref> 28. septembra je vstop v župansko tekmo napovedala nekdanja alpska smučarka in državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Katja Koren. Možnost njene kandidature se je v medijih pojavila že v začetku septembra, ko je ''Večer'' poročal o pogovorih med [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]] o skupni podpori njeni kandidaturi.<ref name=":koren2">{{Navedi splet|title=Preobrat v Mariboru: Bodo SDS, Demokrati in NSi kot župansko kandidatko skupaj podprli Katjo Koren?|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/maribor-volitve-koren-sds-demokrati-10426581|date=2026-09-09|access-date=2026-09-28|website=Večer|language=sl}}</ref> Ob napovedi kandidature Korenova še ni razkrila načina vložitve kandidature niti tega, ali jo bodo navedene stranke tudi formalno skupaj podprle.<ref name=":koren">{{Navedi splet|title=Dan po namigu na trgatvi: Katja Koren uradno v boj za županjo Maribora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/katja-koren-tudi-uradno-v-boj-za-zupanjo-mestne-obcine-maribor-10428517|date=2026-09-28|access-date=2026-09-28|website=Večer|language=sl}}</ref> ==== Strankarsko dogajanje ==== V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] se je konec septembra kot najverjetnejši kandidat omenjal nekdanji poslanec in državni sekretar [[Matevž Frangež]]. Po poročanju časopisa ''Večer'' naj bi kandidaturo uradno predstavil v začetku oktobra, podporo pa naj bi mu poleg SD izrekli tudi [[Levica (Slovenija)|Levica]] in Lista kolesarjev in pešcev. Stranke so se pred tem pogovarjale tudi z Gibanjem Svoboda, vendar do dogovora o skupnem kandidatu ni prišlo.<ref name=":frangez">{{Navedi splet|title=Kako se je glede kandidature za župana Maribora odločil Matevž Frangež?|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/matevz-frangez-zupanske-maribor-volitve-10428382|date=2026-09-25|access-date=2026-09-28|website=Večer|language=sl}}</ref> V teku so tudi pogovori med SDS, Demokrati in NSi o podpori skupni županski kandidatki Katji Koren.<ref name=":koren2" /> Korenova je 28. septembra kandidaturo uradno napovedala, vendar ob tem še ni potrdila, ali bodo vse tri stranke tudi formalno podprle njen nastop.<ref name=":koren" /> Nekdanji župan [[Franc Kangler]], ki je bil na preteklih lokalnih volitvah večkrat kandidat za župana, se je po državnozborskih volitvah vrnil v državno politiko in junija postal državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo v [[16. vlada Republike Slovenije|četrti vladi Janeza Janše]]. S tem so se končala predhodna ugibanja o njegovi morebitni ponovni županski kandidaturi.<ref name=":kangler">{{Navedi splet|title=Franc Kangler se vrača v državno politiko, postal naj bi državni sekretar|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/franc-kangler-se-vraca-v-drzavno-politiko-postal-po-drzavni-sekretar|date=2026-06-03|access-date=2026-09-28|website=Delo|language=sl}}</ref> == Županski kandidati == === Vložene kandidature === <!-- Rok za vložitev kandidatur se je iztekel 15. oktobra 2026. Po uradni potrditvi kandidatur Mestne volilne komisije se lahko naslov spremeni v "Uradni". --> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="16%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Igor Jurišič]]'''</center> | style="background:#9ACD32; " | |22. marec 1971<br>[[Maribor]] | * ekonomist s področja turizma * predsednik stranke SMS – Zeleni (2009–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Maribor (2022–''danes'') |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] (SMS Zeleni) |junij 2026 |''Naj Maribor zadiha'' |<ref>{{Navedi splet|title=Mariborska županska tekma brez favorita, kandidatov pa vse več|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/arsenovic-volitve-zupan-kandidati|date=2026-06-09|access-date=2026-10-20|website=Delo|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Igor Jurišič predstavil kandidaturo za župana Maribora: Na volitve s sloganom »Naj Maribor zadiha«|url=https://www.lokalec.si/igor-jurisic-predstavil-kandidaturo-za-zupana-maribora-na-volitve-s-sloganom-naj-maribor-zadiha/|date=2026-10-15|access-date=2026-10-20|website=Lokalec.si|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matej Vodopivec]]'''</center> | style="background:#ffcc00; " | |1978 | * zobotehnik in podjetnik * predsednik sveta Mestne četrti Studenci |[[Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti]] (LPR)<br>–<br>podpora: [[Prerod (stranka)|Prerod]] in [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] |10. junij 2026 |TBA |<ref name=":vodopivec" /><ref name=":pirati" /><ref name=":prerod" /><ref>{{Navedi splet|title=Kandidature v Mariboru vložila tudi Matej Vodopivec in LPR|url=https://www.lokalec.si/kandidature-v-mariboru-vlozila-tudi-matej-vodopivec-in-lpr/|date=2026-10-15|access-date=2026-10-20|website=Lokalec.si|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Bor Greiner]]'''</center> | style="background:#a50000; " | |1972 | * radijski novinar in urednik * dolgoletni urednik in programski direktor Radia City |podpora volivcev<br>–<br>Lista BOR za spet naš MB |7. september 2026 |''BOR za spet naš MB'' |<ref name=":greiner" /><ref name=":greiner2" /><ref>{{Navedi splet|title=Županski kandidati osebno: Kdo je Bor Greiner?|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zupanski-kandidati-osebno-kdo-je-bor-greiner-video/|access-date=2026-10-20|website=Maribor24.si|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Andrej Bauman]]'''</center> | style="background:#ff746d; " | |14. marec 1978<br>[[Maribor]] | * univerzitetni diplomirani ekonomist in podjetnik * mestni svetnik Mestne občine Maribor (2022–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>Bauman. Za Maribor. |18. september 2026 |''Znamo. Zmoremo. Za Maribor.'' |<ref name=":bauman" /><ref>{{Navedi splet|title=Andrej Bauman vložil kandidaturo za župana Maribora: lista Bauman. Za Maribor. s 45 kandidati|url=https://zamaribor.si/andrej-bauman-uradno-vlozil-kandidaturo-za-zupana-maribora|date=2026-10-09|access-date=2026-10-20|website=Bauman. Za Maribor.|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Andrej Matvoz]]'''</center> | style="background:#005DA3; " | |1978 | * univerzitetni diplomirani pravnik * direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (2017–''danes'') |[[Gibanje Svoboda]] |23. september 2026 |TBA |<ref name=":matvoz" /><ref>{{Navedi splet|title=Znani novi županski kandidati v Mariboru, Kranju, Celju in Velenju|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-maribor-kandidira-andrej-matvoz-iz-svobode.html|date=2026-10-13|access-date=2026-10-20|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Katja Koren]]'''</center> | style="background:#09105e; " | |6. avgust 1975<br>[[Maribor]] | * nekdanja alpska smučarka in olimpijska medalistka * državna sekretarka, pristojna za šport in turizem (2026–''danes'') |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]<br>–<br>podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] |28. september 2026 |''Maribor zmore več'' |<ref>{{Navedi splet|title=Katja Koren županska kandidatka Demokratov, SDS, NSi in Fokusa|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/katja-koren-zupanska-kandidatka-demokratov-sds-nsi-in-fokusa-2834286/|date=2026-10-15|access-date=2026-10-20|website=Dnevnik|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Katja Koren napovedala kandidaturo za županjo Maribora|url=https://www.lokalec.si/katja-koren-napovedala-kandidaturo-za-zupanjo-maribora/|date=2026-09-28|access-date=2026-10-20|website=Lokalec.si|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Belgian Presidency of the Council of the European Union, 24 May 2024 - EU2024BE 240524 Competitiveness Council (Internal market and industry) European Council JNZT 0026 (53743042068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matevž Frangež]]'''</center> | style="background:#f00c4d; " | |30. marec 1978<br>[[Maribor]] | * univerzitetni diplomirani pravnik * poslanec Državnega zbora (2008–2011) * državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (2022–2026) |[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]] in Lista kolesarjev in pešcev |30. september 2026 |''Novi Maribor'' <br>''Mesto za živeti, delati in uspeti'' |<ref>{{Navedi splet|title=Dolgoletni član SD Matevž Frangež vstopa v bitko za Maribor|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/dolgoletni-clan-sd-matevz-frangez-vstopa-v-bitko-za-maribor-2833944/|date=2026-10-14|access-date=2026-10-20|website=Dnevnik|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O meni|url=https://novimaribor.si/o-meni/|access-date=2026-10-20|website=Novi Maribor|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Ernecl]]'''</center> | style="background:#d69a2a; " | |2. avgust 1981<br>[[Maribor]] | * filozof in zgodovinar * politični komentator in publicist * ustanovitelj in nekdanji glavni urednik Nacionalne tiskovne agencije |[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka]] (KNS) |1. oktober 2026 |''Da bo Maribor glavno mesto!'' |<ref>{{Navedi splet|title=Osmi kandidat za mariborskega župana je Aleš Ernecl|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/zupanski-kandidat-kandidat-za-zupana-maribora-10428988|date=2026-10-01|access-date=2026-10-20|website=Večer|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka Straža – Katoliška narodna stranka: Lokalne volitve 2026|url=https://strazar.si/lokalne-volitve-2026/ales-ernecl.html|access-date=2026-10-20|website=Stranka Straža|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''Vincenc Gajser'''</center> | style="background:#0c5390; " | |– | * magister tehnologije prometa * upokojenec |[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN) |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet|title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime|url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392|date=2026-10-16|access-date=2026-10-20|website=Mariborinfo|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat Stranke slovenskega naroda za župana Maribora Vincenc Gajser|url=https://www.bktv.si/category/maribor/page/3/|date=2026-10-01|access-date=2026-10-20|website=BK TV|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''Mitja Zgoznik'''</center> | style="background:#7C5199; " | |– | * študent Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru |[[Resni.ca|Resnica]] |19. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet|title=V boj za mariborski županski stolček tudi 32-letni kandidat Resnice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-boj-za-mariborski-zupanski-stolcek-tudi-32-letni-kandidat-resnice/|date=2026-10-19|access-date=2026-10-20|website=N1|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je kandidat Resnice Mitja Zgoznik, ki bi rad postal župan Maribora?|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/volitve-maribor-resnica-zgoznik-zupan-10430558|date=2026-10-16|access-date=2026-10-20|website=Večer|language=sl}}</ref> |- |} === Osebe, ki so zavrnile ali umaknile župansko kandidaturo === * [[Saša Arsenovič]], župan Mestne občine Maribor (2018–2026); 17. septembra 2026 je sporočil, da se po dveh mandatih ne bo potegoval za ponovno izvolitev.<ref name=":arsenovic" /> * Roman Križnjak, ki je kandidaturo napovedal spomladi 2026, 15. septembra pa jo je umaknil.<ref name=":kriznjak" /> * [[Franc Kangler]], nekdanji župan Mestne občine Maribor (2006–2012); po vrnitvi v državno politiko junija 2026 se za ponovno kandidaturo ni odločil.<ref name=":kangler" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#00A19A" | | align="center" |'''LAM''' | Lista Arsenovič za Maribor{{efn|Mestni svetnik Alen Filipović, ki je bil leta 2022 izvoljen na listi SDS, je februarja 2024 izstopil iz SDS in postal samostojni svetnik, februarja 2026 pa se je pridružil svetniški skupini Arsenovič za Maribor.}} | Aljaž Bratina | align="center" |23,8 % | {{Composition bar|12|45|#00A19A}} | {{Composition bar|13|45|#00A19A}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]]{{efn|Nataša Vidnar, ki je delovala v svetniški skupini Gibanja Svoboda, je marca 2025 prestopila k Demokratom.}} | Davorka Pregl | align="center" |20,5 % | {{Composition bar|11|45|#005DA3}} | {{Composition bar|10|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#244C66" | | align="center" |'''NLS''' | Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije{{efn|Nova ljudska stranka se je leta 2023 pripojila SDS. Njenih osem mestnih svetnikov se je pridružilo svetniški skupini SDS, stranka pa je bila izbrisana iz registra političnih strank.}} | – | align="center" |15,7 % | {{Composition bar|8|45|#244C66}} | {{Composition bar|0|45|#244C66}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]]{{efn|Po pripojitvi NLS je svetniška skupina SDS štela 12 članov. Med mandatom so jo zapustili Alen Filipović, Dejan Kaloh in Vladimira Cokoja; Filipović se je pozneje pridružil Listi Arsenovič za Maribor, Kaloh je postal samostojni svetnik, Cokoja pa članica Demokratov.}} | Milan Mikl | align="center" |8,5 % | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} | {{Composition bar|9|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Mestni svetnici Vladimira Cokoja, prej članica SDS, in Nataša Vidnar, prej članica Gibanja Svoboda, sta se med mandatom pridružili Demokratom. Mestna občina Maribor ju na svoji spletni strani vodi v Klubu samostojnih svetnikov.}} | – | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|2|45|#09105E}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Socialni demokrati]] | Alenka Iskra | align="center" |5,2 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#6BAA45" | | align="center" |'''LKP''' | Lista kolesarjev in pešcev | – | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|2|45|#6BAA45}} | {{Composition bar|2|45|#6BAA45}} |- | bgcolor="#355C7D" | | align="center" |'''LPR''' | [[Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti]] | [[Stojan Auer]] | align="center" |4,1 % | {{Composition bar|2|45|#355C7D}} | {{Composition bar|2|45|#355C7D}} |- | bgcolor="#C8102E" | | align="center" |'''GM''' | Gasilci Maribora – neodvisna lista | Aleš Ciringer | align="center" |3,7 % | {{Composition bar|1|45|#C8102E}} | {{Composition bar|1|45|#C8102E}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Zdravko Luketič]] | align="center" |3,1 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Tatjana Frangež | align="center" |3,0 % | {{Composition bar|1|45|#e6342a}} | {{Composition bar|1|45|#e6342a}} |- | bgcolor="#9ACD32" | | align="center" |'''SMS''' | [[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | Igor Jurišič | align="center" |2,1 % | {{Composition bar|1|45|#9ACD32}} | {{Composition bar|1|45|#9ACD32}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Samostojni svetnik [[Dejan Kaloh]]{{efn|Kaloh je bil leta 2022 izvoljen na listi SDS, oktobra 2024 pa je iz stranke izstopil in mandat nadaljeval kot samostojni mestni svetnik.}} | [[Dejan Kaloh]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | colspan=7 |<small>Viri:<ref name=":svet">{{Navedi splet|title=Člani in članice mestnega sveta|url=https://maribor.si/mestna-obcina/mestni-svet/clani-in-clanice-mestnega-sveta/|access-date=2026-09-28|website=Mestna občina Maribor|language=sl}}</ref><ref name=":izid2022">{{Navedi splet|title=Končno poročilo o izidu volitev za člane Mestnega sveta Mestne občine Maribor|url=https://maribor.si/wp-content/uploads/2022/11/mestni-svet.pdf|date=2022-11-24|access-date=2026-09-28|publisher=Mestna volilna komisija Mestne občine Maribor|language=sl}}</ref><ref name=":zdruzitev">{{Navedi splet|title=Objava po Zakonu o političnih strankah – pripojitev Liste Franca Kanglerja – Nove ljudske stranke Slovenije Slovenski demokratski stranki|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/celotno-kazalo/202357|date=2023-05-19|access-date=2026-09-28|website=Uradni list Republike Slovenije|language=sl}}</ref><ref name=":filipovic">{{Navedi splet|title=Mariborski mestni svet: Filipović izstopil iz SDS, Arsenovičeva lista spet najmočnejša|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/mariborski-mestni-svet-filipovic-izstopil-iz-sds-arsenoviceva-lista-spet-najmocnejsa-10350430|date=2024-02-16|access-date=2026-09-28|website=Večer|language=sl}}</ref><ref name=":filipovic2">{{Navedi splet|title=Saša Arsenovič ima v mestnem svetu novega svetnika. Kdo je politik, ki je okrepil županovo skupino?|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/sasa-arsenovic-ima-v-mestnem-svetu-novega-svetnika-kdo-je-politik-ki-je-okrepil-zupanovo-skupino-10404607|date=2026-02-03|access-date=2026-09-28|website=Večer|language=sl}}</ref><ref name=":demokrati">{{Navedi splet|title=Prestop mariborske mestne svetnice iz Gibanja Svoboda k Demokratom Anžeta Logarja|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/prestop-mariborske-mestne-svetnice-iz-gibanja-svoboda-k-demokratom-anzeta-logarja-10378471|last=Bradač|first=Barbara|date=2025-03-12|access-date=2026-09-28|website=Večer|language=sl}}</ref><ref name=":kaloh">{{Navedi splet|title=Mariborski mestni svetniki debatirali tudi o radarjih|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/mariborski-mestni-svetniki-debatirali-tudi-o-radarjih/258315|date=2024-10-21|access-date=2026-09-28|website=Mariborinfo|language=sl}}</ref><ref name=":demokratiMB">{{Navedi splet|title=Predsednik MO Maribor postal Aleš Novak|url=https://www.demokrati.si/predsednik-mo-maribor-postal-ales-novak/|date=2025-03-25|access-date=2026-09-28|website=Demokrati|language=sl}}</ref></small> |} == Javnomnenjske raziskave == 21. septembra 2026 je portal Lokalec.si med svojimi bralci izvedel spletno anketo o podpori morebitnim županskim kandidatom. Vključitev posameznih oseb med ponujene odgovore ob tem ni pomenila, da so te osebe kandidaturo že napovedale ali potrdile.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-09-21 |title=Rezultati ankete: Bralci Lokalec.si so v Mestni občini Maribor več glasov namenili Boru Greinerju |url=https://www.lokalec.si/rezultati-ankete-bralci-lokalec-si-so-v-mestni-obcini-maribor-vec-glasov-namenili-boru-greinerju/ |access-date=2026-09-28 |website=Lokalec.si |language=sl-SI}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''Greiner''' | width=70|'''[[Matevž Frangež|Frangež]]''' | width=70|'''[[Franc Kangler|Kangler]]''' | width=70|'''[[Katja Koren|Koren]]''' | width=70|'''Bauman''' | width=70|'''Vodopivec''' | width=70|'''Jurišič''' | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#e1354d; height:1.5px" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background:#FEF200; width:50px" | ! style="background:#09105E; width:50px" | ! style="background:#00A19A; width:50px" | ! style="background:#355C7D; width:50px" | ! style="background:#9ACD32; width:50px" | |- |{{nowrap|21. september}} |Lokalec.si{{efn|Nereprezentativna spletna anketa med bralci portala.}} |'''2.047''' | style="background:#f09e9b; |37 |34 |16 |6 |4 |2 |1 |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Maribor]] * [[Mestni svet Mestne občine Maribor]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Maribor]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Maribor]] ecqp6v6jo8vaqajdis3otfbaiwvzcwu 0 609283 6767977 6762644 2026-10-20T23:01:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767977 wikitext text/x-wiki [[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.<ref name=":1">{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}</ref> Ločimo atmosfersko in medzvezdno ekstinkcijo. '''Atmosferska ekstinkcija''' je slabljenje svetlobe zvezd ali drugih nebesnih teles, ko ta prehaja skozi Zemljino atmosfero. Nastane zaradi dveh glavnih mehanizmov: Rayleighovega sipanja na plinskih molekulah (kisik, dušik), Miejevega sipanja na večjih delcih (aerosoli, prah, vodne kapljice) in absorpcije svetlobe na določenih plinih, kot so ozon, vodna para in ogljikov dioksid. Izrazitost atmosferske ekstinkcije je močno odvisna od trenutnih vremenskih razmer, nadmorske višine opazovališča in zlasti od zračne mase oziroma kota, pod katerim svetloba prihaja (telesa blizu obzorja izgubijo znatno več svetlobe kot tista v zenitu). Ker se ozračje nenehno giblje in spreminja, se atmosferska ekstinkcija spreminja iz ure v uro ter iz kraja v kraj. '''Medzvezdna ekstinkcija''' po drugi strani nastane med prehodom svetlobe skozi medzvezdni prostor znotraj galaksije, predvsem zaradi medzvezdnega prahu (delci ogljika, silikatov in ledu). Za razliko od Zemljine atmosfere, ki svetlobo oslabi na zadnjih nekaj desetih kilometrih potovanja, deluje medzvezdna ekstinkcija na razdaljah stotih ali tisočih svetlobnih let. Njen učinek je statičen na človeških časovnih skalah, saj so prašni oblaki v galaksiji večinoma nepremični v primerjavi s kratkimi opazovanji, vendar je porazdeljena izjemno neenakomerno – najbolj izrazita je v ravnini Rimske ceste, kjer je koncentracija medzvezdnega prahu največja. Ključna razlika v valovni odvisnosti in rdečenju svetlobe tiči v velikosti delcev, ki svetlobo sipajo ali absorbirajo. V Zemljini atmosferi prevladuje Rayleighovo sipanje na drobnih molekulah, pri katerem je slabljenje obratno sorazmerno s četrto potenco valovne dolžine (1/λ⁴) kar pomeni izjemno močno preferenčno sipanje modre svetlobe. Medzvezdni prašni delci pa so bistveno večji od plinskih molekul, zato je odvisnost medzvezdnega rdečenja od valovne dolžine blažja (približno 1/λ). Posledično obeh pojavov ne moremo korigirati na enak način: atmosfersko ekstinkcijo astronomi odpravijo z merjenjem standardnih zvezd pri različnih višinah nad obzorjem med isto opazovalno nočjo, medzvezdno ekstinkcijo pa preračunajo na podlagi znanih spektralnih tipov zvezd in infrardečih opazovanj, saj infrardeča svetloba skozi medzvezdni prah prehaja z znatno manjše izgube kot vidna svetloba.<ref name=":1" /> Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> '''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> '''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A_V za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A_V= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> == Zgodovina == Zgodovina raziskovanja ekstinkcije svetlobe in radiativnega prenosa se je začela v 17. stoletju z [[Johannes Kepler|Johannesom Keplerjem]], ki je postavil idejo, da se intenziteta svetlobe zmanjšuje z razdaljo; njegova predstava o inverzno kvadratni odvisnosti je bila zgodnji korak k razumevanju širjenja svetlobe, čeprav še ne v smislu ekstinkcije v snoveh. Pravo kvantitativno osnovo je postavil [[Pierre Bouguer]] leta 1729, ki je eksperimentalno dokazal, da se svetloba eksponentno slabi pri prehodu skozi prosojne medije, in s tem postavil prvi empirični zakon o ekstinkciji. [[Johann Heinrich Lambert]] je leta 1760 matematično utemeljil Bouguerjeve rezultate z uporabo [[Infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], razvil osnove [[Radiometrija|radiometrije]] in pokazal sorazmernost absorbance z debelino snovi, kar je postalo temelj kasnejšega Beer–Lambertovega zakona. V 19. stoletju je [[August Beer]] leta 1852 razširil Bouguer–Lambertov zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini, s čimer je omogočil kvantitativno [[Analizna kemija|analitično kemijo]] s [[Spektrofotometrija|spektrofotometrijo]]. V istem obdobju so se razvile tudi prve teorije sipanja: [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt, 3. baron Rayleigh]], je leta 1871 razvil teorijo sipanja svetlobe na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe sorazmerna z <math>\lambda^{-4}</math>, kar pojasni modro barvo neba in rdeče sončne zahode. Istočasno sta [[Alfred Clebsch]] in [[Ludvig Lorenz]] razvijala matematične metode za sipanje valov na kroglah, kar je vplivalo na kasnejšo [[Miejeva teorija|Miejevo teorijo]]. Začetek 20. stoletja je pomenil rojstvo moderne teorije radiativnega prenosa. [[Gustav Mie]] je leta 1908 sistematično razvil teorijo sipanja elektromagnetnega valovanja na homogenih kroglah poljubne velikosti, kar omogoča izračun sipalnih, absorpcijskih in ekstinkcijskih presekov za delce, primerljive z valovno dolžino ali večje. [[Arthur Schuster]] je leta 1905 postavil prvo realistično formulacijo enačbe radiativnega prenosa za sevanje v sipajočem mediju, [[Karl Schwarzschild]] pa je leta 1906 prvi zapisal diferencialno obliko enačbe prenosa in uvedel koncept radiativnega ravnovesja v zvezdnih atmosferah. Schwarzschild je leta 1914 izpeljal linearno integralno enačbo za izvorno funkcijo v čisto sipajoči atmosferi, ki je kasneje postala znana kot [[Milnejeva enačba]]. V 1920-ih in 1930-ih letih sta [[Arthur Stanley Eddington]] in [[Edward Arthur Milne]] razvila analitične približke in rešitve za enačbo prenosa v zvezdnih atmosferah; Eddington je uvedel t. i. Eddingtonov približek z razmerjem med povprečno intenziteto in sevalnim tlakom, Milne pa je podrobno raziskal problem polneskončne atmosfere z notranjim virom sevanja. V 1930-ih in 1940-ih so se razvile natančne matematične metode, kot so [[Wiener–Hopfova transformacijska metoda]], [[Wick–Chandrasekarjeva metoda diskretnih ordinat]] in [[Ambarzumianova metoda invariance]]. [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] je leta 1944 uvedel metodo diskretnih ordinat, leta 1950 pa objavil temeljno monografijo ''Radiative Transfer'', ki je sistematično zbrala in razvila vse dotlej znane metode ter postavila standarde za vse kasnejše raziskave. Po sredini 20. stoletja se je teorija radiativnega prenosa razširila na planetne atmosfere in Zemljino atmosfero; razvili so se pristopi za sipanje svetlobe na Rayleighovih in Miejevih delcih (modro nebo, oblaki, aerosoli) ter za infrardeči radiativni prenos za modeliranje toplotnega sevanja, toplogrednih plinov in energijskega bilanca Zemlje. V drugi polovici 20. stoletja so se razvili modeli NLTE (''non-local thermodynamic equilibrium'') za tanke atmosfere zvezd, napredne numerične metode (diskretne ordinate, Monte Carlo) in rešitve v 2D- in 3D-geometrijah, vključno s sferičnimi atmosferami in [[Akrecijski disk|akrecijskimi diski]]. V 21. stoletju se teorija radiativnega prenosa intenzivno uporablja pri modeliranju atmosfer eksoplanetov za napovedovanje spektrov in temperaturnih profilov, v klimatskih modelih Zemlje za natančen opis radiativnega prenosa skozi toplogredne pline, oblake in aerosole, v medicinski optiki za opis prenosa svetlobe v bioloških tkivih ter v daljinskem zaznavanju za interpretacijo satelitskih meritev. Od preprostih empiričnih zakonov o slabljenju svetlobe se je tako razvila razvita teorija, pa tudi številčni modeli, ki danes omogočajo natančno napovedovanje spektrov zvezd, planetov, eksoplanetov in Zemljine atmosfere ter podpirajo številne znanstvene in tehnološke uporabe.<ref>https://application.wiley-vch.de/books/sample/3527411380_c01.pdf</ref> == Fizikalno ozadje ekstinkcije == Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' <math>\beta_e</math> je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' <math>\beta_a</math> in '''sipalnega koeficienta''' <math>\beta_s</math>''':''' <math>\beta_e = \beta_a + \beta_s</math>. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m^-1.<ref name=":3">https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf</ref><ref name=":4">https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf</ref> === Absorpcija === Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.<ref name=":5">https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf</ref><ref name=":3" /><ref name=":4" /> === Sipanje === '''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":2" /> === Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev === Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca <math>d</math> in valovno dolžino svetlobe <math>\lambda</math>. Pri majhnih delcih, za katere velja <math>d\ll\lambda</math>, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej <math>\propto\lambda^{-4}</math>. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje <math>d/\lambda</math> narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.<ref name=":4" /><ref>https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf</ref><ref>{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}</ref><ref>https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf</ref><ref>{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&ssb=46247261699&ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&ssk=botmanager_support@radware.com&ssm=45795731342742092106007489158449&ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&ssp=88100471951791219282179125692030377&ssq=60877768893868684514288938255100715955322&ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&ssv=&ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&ssb=54955248189&ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&ssk=botmanager_support@radware.com&ssm=35010088765481188104110859503323&ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&ssp=03827406411791261766179125048879691&ssq=76491518896766360546888967085661921710302&ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&ssv=&ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis === Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo: * '''Absorpcijski presek''' <math>C_{\text{abs}}(\lambda)</math> je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini <math>\lambda</math>. * '''Sipalni presek''' <math>C_{\text{sca}}(\lambda)</math> je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini <math>\lambda</math> zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. * '''Ekstinkcijski presek''' <math>C_{\text{ext}}(\lambda)</math> je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: <math>C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)</math>. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini <math>\lambda</math>. Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto <math>n_d</math>, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti <math>s</math> skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom: <math>\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s</math>. Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: <math>\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s</math>.<ref name=":2" /><ref>https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}</ref> === Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja === Naj bo svetlobni žarek s frekvenco <math>\nu</math> oziroma valovno dolžino <math>\lambda</math> usmerjen vzdolž koordinate <math>s</math>. '''Specifična intenziteta''' <math>I_\nu(s)</math> oziroma <math>I_\lambda(s)</math>je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' <math>\alpha_\nu</math>, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s <math>\kappa_\nu</math> ali <math>\beta_{e,\nu}</math>.<ref name=":6">https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf</ref><ref name=":7">https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf</ref><ref name=":8">https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf</ref> Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: <math>dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu</math> kjer je <math>d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds</math> diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od <math>s=0</math> do <math>s=L</math> dobimo: <math>I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}</math> pri čemer je optična debelina definirana kot: <math>\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds</math> Koeficient ekstinkcije <math>\alpha_\nu</math> ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m^-1; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm^-1.<ref name=":6" /><ref name=":7" /><ref name=":8" /> ==== Razcep na absorpcijo in sipanje ==== Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom: <math>\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}</math>, kjer je <math>\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}</math> '''absorpcijski koeficient''', <math>\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}</math> pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: <math>\sigma_\nu= \sigma_{\nu,\mathrm{abs}} + \sigma_{\nu,\mathrm{sca}}</math> in <math>\tau_\nu= \tau_{\nu,\mathrm{abs}} + \tau_{\nu,\mathrm{sca}}</math>. Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.<ref name=":9">https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf</ref><ref>http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf</ref> ==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ==== Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' <math>n</math>, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m^-3 ali cm^-3. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec: * '''absorpcijski presek''' <math>\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}</math>, ki ima enoto m² ali cm²; * '''sipalni presek''' <math>\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}</math>; * '''ekstinkcijski presek''' <math>\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}</math>, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: <math>\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}= \sigma_{\nu,\mathrm{abs}} + \sigma_{\nu,\mathrm{sca}}</math> Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:<math> \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}, \qquad \alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}, \qquad \alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}} </math>. Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks <math>i</math> označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: <math>\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}</math>. '''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine <math>L</math> je podana z: <math>\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s = \int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s</math>. Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: <math>n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L = \sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N</math> kjer je <math>N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s</math> '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m^-2 ali cm^-2. ==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ==== V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je <math>\rho</math> masna gostota medija, velja: <math>\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu</math> Masni koeficient ekstinkcije <math>\kappa_\nu</math> ima enoto <math>\mathrm{cm^2 g^{-1}}</math> oziroma v enotah SI <math>\mathrm{m^2 kg^{-1}}</math>. Za skupino enakih delcev z maso <math>m_p</math> je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: <math>\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}</math> Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom <math>a</math> in gostoto materiala <math>\rho_p</math>, je masa posameznega delca:<math>m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p</math>, ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: <math>\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}</math>. kjer je <math>Q_{\mathrm{ext}}</math> '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: <math>\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}</math> Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': <math>\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And \kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}</math> Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: <math>\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}} + \kappa_{\nu,\mathrm{sca}}</math>.<ref name=":10">https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf</ref><ref name=":4" /><ref name=":11">https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf</ref><ref>{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}</ref> ==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ==== V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' <math>\varepsilon_\nu</math> oziroma <math>\varepsilon_\lambda</math>, ki so povezani z '''absorbanco''' <math>A</math>. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: <math>A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l</math> kjer je <math>c</math> molarna koncentracija (v <math>\mathrm{mol L^{-1}}</math> oziroma M), <math>l</math> optična pot (običajno izražena v cm), <math>\varepsilon_\lambda</math> pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto <math>\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}</math>. Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: <math>A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)</math>, kjer je začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini <math>\lambda</math>, <math>I_\lambda</math> pa intenziteta po prehodu skozi vzorec. '''Linearni absorpcijski koeficient''' <math>\alpha_\lambda</math>, izražen v cm^-1, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: <math>\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10</math> Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu <math>I = I_0 e^{-\alpha l}</math> je prav tako <math>\alpha = \varepsilon c \ln 10</math> Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' <math>\sigma_{\text{abs}}</math> posamezne molekule je: <math>\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}</math>, kjer je <math>N_A</math> Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: <math>\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})</math> '''Številska gostota molekul''' <math>n_0</math>, izražena v <math>\mathrm{cm^{-3}}</math>, je povezana z molarno koncentracijo <math>c</math> z izrazom: <math>n_0 = c \, N_A / 1000</math> pri čemer je <math>c</math> izražena v <math>\mathrm{mol L^{-1}}</math>. Faktor <math>1000</math> upošteva pretvorbo iz litrov v cm³. Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: <math>\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0</math> Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.<ref>https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf</ref> ==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ==== Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: <math>\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)</math> kjer je <math>a</math> polmer delca, <math>Q_{\text{ext}}</math> pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' <math>x = 2\pi a / \lambda</math> in od '''kompleksnega lomnega količnika''' <math>m = n + i k</math>, kjer <math>n</math> določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, <math>k</math> pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': <math>\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}</math>. Funkcije <math>Q_{\text{ext}}</math>, <math>Q_{\text{sca}}</math> in <math>Q_{\text{abs}}</math> je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino. V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja <math>x \ll 1</math>, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z <math>a^6/\lambda^4</math>, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z <math>a^3/\lambda</math>, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala. Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.<ref name=":10" /><ref name=":9" /><ref>{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}</ref> ==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ==== V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: <math>\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots</math> Pri tem posamezni členi predstavljajo: * <math>\alpha_g</math>oziroma <math>\alpha_{\text{gas}}</math>: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje; * <math>\alpha_p</math> oziroma <math>\alpha_{\text{aer}}</math>: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje. Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: <math>\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}</math>, kjer je <math>n_{\text{gas}}</math> številska gostota molekul plina, <math>\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}</math> pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule. Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je <math>n(a)</math> porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: <math>\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da</math> kjer je <math>a</math> polmer delca, <math>n(a)</math> številska porazdelitev delcev po polmeru, <math>\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)</math> pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev. Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: <math>\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a</math> Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.<ref name=":9" /> ==== Povezava z optično debelino in transmitanco ==== Za homogeno plast debeline <math>l</math>, v kateri je koeficient ekstinkcije <math>\alpha_\nu</math> konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: <math>\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l</math>, kjer je <math>n</math> številska gostota delcev, <math>\sigma_{\nu,\text{ext}}</math> ekstinkcijski presek posameznega delca, <math>\rho</math> masna gostota medija, <math>\kappa_\nu</math> pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: <math>T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}</math> Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada. '''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: <math>A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}</math> Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje. V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': <math>A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu</math> kjer je faktor <math>1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}</math>. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.<ref name=":11" /><ref>{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}</ref> == Beer-Lambert-Bouguerov zakon == [[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).<ref>{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}</ref> Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji: * [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca. * [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov. * [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.<ref name=":12">{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US |url-status=live}}</ref> Naj bo <math>I_0</math> intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in <math>I</math> intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) <math>T</math> je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: <math>T = \frac{I}{I_0}</math> Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %). '''Absorbanca''' (desetiška) <math>A</math> je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: <math>A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)</math> Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza <math>T=1</math> (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza <math>T=0,1</math> (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) <math>\tau</math>: <math>\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)</math> Povezava med obema oblikama je: <math>\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A</math>. <ref name=":13" /> V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: <math>A = \varepsilon \, c \, l</math>, kjer je: * <math>A</math> absorbanca (brez enote), * <math>\varepsilon</math> molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto <math>\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}</math> (ali <math>\mathrm{m^2 mol^{-1}}</math>), * <math>c</math> molarna koncentracija absorbirajoče snovi (<math>\mathrm{mol L^{-1}}</math> oziroma M), * <math>l</math> dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m). Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: <math>A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l</math> oziroma: <math>\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}</math> V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: <math>\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l</math> kjer je <math>\sigma</math> absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (<math>\mathrm{cm^2}</math> ali <math>\mathrm{m^2}</math>), <math>N</math> številska gostota molekul (<math>\mathrm{cm^{-3}}</math> ali <math>\mathrm{m^{-3}}</math>), <math>l</math> pa dolžina poti.<ref name=":12" /><ref name=":13" /> Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' <math>\alpha</math> (ali <math>\kappa</math>, <math>\beta_e</math>), ki ima obratno enoto dolžine (<math>\mathrm{cm^{-1}}</math> ali <math>\mathrm{m^{-1}}</math>). Za homogeni medij velja: <math>I = I_0 \, e^{-\alpha l}</math> '''Optična debelina''' (optična gostota) <math>\tau</math> je: <math>\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)</math> Povezava z absorbanco je: <math>A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}</math> Če je medij raztopina z molarno koncentracijo <math>c</math>, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom <math>\varepsilon</math> z zvezo: <math>\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10</math>. <ref name=":13" /> Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks <math>i</math>) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): <math>A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l</math> oziroma: <math>\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}</math> To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.<ref>https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf</ref> Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo. Ključne predpostavke so: # '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti. # '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti. # '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient (<math>\varepsilon</math> ali <math>\alpha</math>) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno. # '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance. # '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev. # '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma. Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.<ref>{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}</ref><ref>https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full</ref><ref>https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1</ref> Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine: === 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja === Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne: * Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode. * Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti. * Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja <math>A(c)</math> se ukrivi. === 2. Kemijska odstopanja === Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije: * Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH). * Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente <math>\varepsilon</math>; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost <math>A(c)</math>. === 3. Instrumentalna odstopanja === Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve: * '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient <math>\varepsilon(\lambda)</math> se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti. * '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša <math>l</math>, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo. * '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance. * '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.<ref>{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}</ref><ref>https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1</ref> == Enačba radiativnega prenosa == '''Enačba radiativnega prenosa''' (angl. ''radiative transfer equation'', RTE) je temeljna diferencialna enačba, ki opisuje spremembo specifične intenzitete elektromagnetnega sevanja (svetlobe, IR-, UV- in rentgenskega sevanja itd.) vzdolž žarka, ko sevanje potuje skozi snov, v kateri potekajo absorpcija, sipanje in emisija. Enačba je osnova za modeliranje širjenja sevanja v atmosferah zvezd in planetov, v Zemljini atmosferi, oblakih, medzvezdnem mediju, akrecijskih diskih, tkivih in drugih medijih.<ref name=":14">https://www.astro.yale.edu/vdbosch/astro320_summary26.pdf</ref> Osnovna količina v teoriji radiativnega prenosa je '''specifična intenziteta''' <math>I_\nu</math> (ali <math>I_\lambda</math>), ki podrobno opisuje energijski tok sevanja. Definirana je tako, da je energija <math>dE</math>, ki preteče skozi površino <math>dA</math> v časovnem intervalu <math>dt</math>, znotraj frekvenčnega intervala <math>d\nu</math> in prostorskega kota <math>d\Omega</math> okoli smeri <math>\mathbf{\hat{n}}</math>, enaka: <math>dE = I_\nu(\mathbf{r}, \mathbf{\hat{n}}, \nu, t) \, \cos\theta \, dA \, d\Omega \, d\nu \, dt</math>, kjer je <math>\theta</math> kot med smerjo žarka <math>\mathbf{\hat{n}}</math> in pravokotnico na površino <math>dA</math>. Enota specifične intenzitete v sistemu SI je <math>\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}</math> (v sistemu CGS pa <math>\mathrm{erg s^{-1} cm^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}</math>). Specifična intenziteta je funkcija položaja <math>\mathbf{r}</math>, smeri <math>\mathbf{\hat{n}}</math>, frekvence <math>\nu</math> (ali valovne dolžine <math>\lambda</math>) in časa <math>t</math>. V stacionarnih problemih (brez časovne odvisnosti) se odvisnost od časa izpusti.<ref name=":15">https://www.pas.rochester.edu/~blackman/ast461/lecture2.pdf</ref><ref>https://ocw.mit.edu/courses/12-815-atmospheric-radiation-fall-2006/79d280745388d512bda626adcb8da238_1_eq_radiative_transfer.pdf</ref> === Izpeljava enačbe radioaktivnega prenosa === Osnovna ideja je preprosta: ko sevanje potuje vzdolž žarka, se njegova specifična intenziteta spreminja zaradi dveh prispevkov: # '''Izguba''' – del sevanja se odstrani iz žarka zaradi absorpcije in sipanja v druge smeri. # '''Dobiček''' – del sevanja se doda v žarek zaradi emisije (termične ali druge) in sipanja iz drugih smeri v obravnavano smer. Za majhen odsek poti <math>ds</math> vzdolž žarka zapišemo: <math>dI_\nu = dI_{\nu,\text{izguba}} + dI_{\nu,\text{dobicek}}</math>. ==== Izguba: absorpcija in sipanje iz žarka ==== Naj bo <math>\alpha_\nu</math> linearni koeficient ekstinkcije (absorpcija + sipanje), definiran tako, da je delež intenzitete, ki se izgubi na dolžini <math>ds</math>, enak <math>\alpha_\nu ds</math>. Tedaj je izguba: <math>dI_{\nu,\text{izguba}} = -\alpha_\nu \, I_\nu \, ds</math> Koeficient <math>\alpha_\nu</math> ima enoto obratne dolžine (<math>\mathrm{m^{-1}}</math> ali <math>\mathrm{cm^{-1}}</math>). ==== Dobiček: emisija in sipanje v žarek ==== Prispevek emisije in sipanja v obravnavano smer opišemo z '''izvornim členom''' (angl. ''source term'') <math>j_\nu</math>, ki ima enoto <math>\mathrm{W m^{-3} sr^{-1} Hz^{-1}}</math> (energija na enoto prostornine, časa, prostorskega kota in frekvence). Dobiček na poti <math>ds</math> je: <math>dI_{\nu,\text{dobicek}} = j_\nu \, ds</math>. ==== Polna enačba ==== Če združimo izgubo in dobiček, dobimo osnovno obliko enačbe radiativnega prenosa: <math>\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu</math>, kjer je <math>d/ds</math> odvod vzdolž žarka (v smeri <math>\mathbf{\hat{n}}</math>). To je linearna diferencialna enačba prvega reda za <math>I_\nu(s)</math>.<ref name=":15" /><ref name=":16">{{Navedi splet |date=2026-01-15 |title=9.3: Equation of Radiative Transfer |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/The_Fundamentals_of_Stellar_Astrophysics_(Collins)/09%3A_The_Flow_of_Radiation_Through_the_Atmosphere/9.03%3A_Equation_of_Radiative_Transfer |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}</ref> ==== Koeficienti ==== Koeficient ekstinkcije <math>\alpha_\nu</math> lahko razcepimo na absorpcijski in sipalni del: <math>\alpha_\nu = \kappa_\nu + \sigma_\nu</math>, kjer je: * <math>\kappa_\nu</math> (ali <math>\alpha_{\nu,\text{abs}}</math>) – '''absorpcijski koeficient''' (prava absorpcija, pretvorba v notranjo energijo), * <math>\sigma_\nu</math> (ali <math>\alpha_{\nu,\text{sca}}</math>) – '''sipalni koeficient''' (preusmeritev sevanja v druge smeri). Podobno lahko izvorni člen <math>j_\nu</math> razdelimo na prispevke: <math>j_\nu = j_{\nu,\text{em}} + j_{\nu,\text{sca}}</math> kjer je: * <math>j_{\nu,\text{em}}</math> emisija (termična, fluorescenca, sinhrotronska itd.), * <math>j_{\nu,\text{sca}}</math> sipanje iz drugih smeri v obravnavano smer. Sipalni člen je običajno zapisan kot integral po vpadnih smereh: <math>j_{\nu,\text{sca}}(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{\sigma_\nu}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'</math> kjer je <math>\Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}})</math> '''funkcija sipanja''' (angl. ''phase function''), ki opisuje verjetnost sipanja iz smeri <math>\mathbf{\hat{n}}'</math> v smer <math>\mathbf{\hat{n}}</math>; normalizirana je tako, da je <math>\int \Phi d\Omega = 4\pi</math>.<ref name=":15" /><ref name=":16" /><ref name=":17">https://moodle2.units.it/pluginfile.php/598621/mod_resource/content/0/RL_Cap1.pdf</ref> ==== Izvorna funkcija ==== Pogosto je koristno definirati '''izvorno funkcijo''' <math>S_\nu</math>, ki je razmerje med izvornim členom in koeficientom ekstinkcije: <math>S_\nu = \frac{j_\nu}{\alpha_\nu}</math> Enota izvorne funkcije je enaka enoti specifične intenzitete (<math>\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}</math>). Z uporabo <math>S_\nu</math> lahko enačbo radiativnega prenosa zapišemo v kompaktni obliki: <math>\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + \alpha_\nu \, S_\nu = -\alpha_\nu \, (I_\nu - S_\nu)</math>. Ta oblika jasno kaže, da se specifična intenziteta »teži« k izvorni funkciji; če je medij dovolj debel (velika optična debelina), se <math>I_\nu</math> približa <math>S_\nu</math>. ==== Optična debelina in zapis z <math>\tau_\nu</math> ==== Namesto geometrijske razdalje <math>s</math> se v radiativnem prenosu pogosto uporablja '''optična debelina''' <math>\tau_\nu</math>, definirana kot: <math>d\tau_\nu = \alpha_\nu \, ds, \quad \tau_\nu(s) = \int_0^s \alpha_\nu(s') \, ds'</math> Optična debelina je brezrazsežna količina; medij z <math>\tau \gg 1</math> imenujemo '''optično debel''', medij z <math>\tau \ll 1</math> pa '''optično tanek'''. Z uporabo <math>\tau_\nu</math> namesto <math>s</math> enačba prenosa postane: <math>\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu</math> ali ekvivalentno: <math>\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = I_\nu - S_\nu \quad \text{(odvisno od definicije smeri }\tau\text{)}</math>. Običajno se optična debelina meri od opazovalca navzven (ali od površine medija navznoter), zato je treba paziti na predznak pri definiciji <math>\tau</math>.<ref name=":15" /><ref name=":16" /><ref name=":17" /> ==== Formalna rešitev enačbe ==== Za enodimenzionalni primer (žarek vzdolž koordinate <math>s</math> ali <math>\tau</math>) lahko enačbo <math>\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu</math> formalno rešimo z uporabo integracijskega faktorja. Rešitev za intenziteto pri optični debelini <math>\tau_\nu</math>, če poznamo intenziteto na začetku poti (<math>\tau_\nu = 0</math>), je: <math>I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + \int_0^{\tau_\nu} S_\nu(\tau'_\nu) \, e^{-(\tau_\nu - \tau'_\nu)} \, d\tau'_\nu</math>. Prvi člen predstavlja '''oslabljeno začetno intenziteto''' (npr. sevanje ozadja, ki potuje skozi medij), drugi člen pa '''prispevek emisije in sipanja vzdolž poti''', utežen z eksponentnim faktorjem, ki upošteva slabljenje od točke emisije do opazovalca. Če je izvorna funkcija konstantna (<math>S_\nu = \text{konst.}</math>), se integral poenostavi in dobimo: <math>I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + S_\nu \, \left(1 - e^{-\tau_\nu}\right)</math>. V limitih: * Za <math>\tau_\nu \ll 1</math> (optično tanek medij): <math>I_\nu \approx I_\nu(0) + (S_\nu - I_\nu(0)) \tau_\nu</math> . * Za <math>\tau_\nu \gg 1</math> (optično debel medij): <math>I_\nu \to S_\nu</math> (intenziteta se približa izvorni funkciji).<ref name=":14" /><ref name=":15" /><ref name=":16" /> ==== Posebni primeri ==== ===== 1. Brez emisije in sipanja ===== Če ni emisije in sipanja v žarek (<math>j_\nu = 0</math>), je <math>S_\nu = 0</math> in enačba postane: <math>\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu</math>. Rešitev je Beer–Lambertov zakon: <math>I_\nu(s) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu}, \quad \tau_\nu = \int_0^s \alpha_\nu \, ds</math> To je osnovni opis ekstinkcije brez emisije in večkratnega sipanja.<ref name=":14" /> ===== 2. Termična emisija v lokalnem termodinamičnem ravnovesju (LTE) ===== V '''lokalnem termodinamičnem ravnovesju''' (LTE) je izvorna funkcija enaka Planckovi funkciji črnega telesa pri lokalni temperaturi <math>T</math>: <math>S_\nu = B_\nu(T) = \frac{2h\nu^3}{c^2} \, \frac{1}{e^{h\nu/(k_B T)} - 1}</math>. V tem primeru enačba prenosa opisuje, kako se sevanje z naraščajočo optično debelino približuje termičnemu spektru črnega telesa.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> ===== 3. Čisto sipanje (brez prave absorpcije) ===== Če je <math>\kappa_\nu = 0</math> in <math>\alpha_\nu = \sigma_\nu</math> (samo sipanje), je izvorna funkcija določena izključno s sipanjem iz drugih smeri: <math>S_\nu(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'</math>. To vodi do integralne enačbe za <math>I_\nu</math>, ki je osnova za probleme s čisto sipajočimi mediji (npr. Rayleighovo sipanje v atmosferi, medzvezdni prah).<ref name=":15" /><ref name=":16" /> ==== Približki ==== Enačba radiativnega prenosa se v praksi rešuje v različnih geometrijah in z različnimi približki, odvisno od obravnavanega problema. ===== 1. Ravna plast ===== V mnogih astrofizikalnih in atmosferskih problemih se predpostavi '''ravna plast''', kjer so lastnosti medija odvisne le od višine <math>z</math> (ali optične debeline <math>\tau</math>), ne pa od vodoravnih koordinat. Enačba prenosa se nato zapiše za kot <math>\theta</math> glede na navpičnico: <math>\cos\theta \, \frac{dI_\nu}{dz} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu</math> ali z optično debelino: <math>\mu \, \frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu, \quad \mu = \cos\theta</math>. Ta oblika je osnova za modele zvezdnih in planetnih atmosfer.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> ===== 2. Dvosmerni približek ===== V '''dvosmernem približku''' se sevanje razdeli na dva nasprotna toka (navzgor in navzdol), kar poenostavi enačbo prenosa na sistem dveh enačb za tokova. Ta približek se pogosto uporablja v klimatskih modelih in preprostih modelih atmosferskega prenosa. ===== 3. Eddingtonov približek ===== '''Eddingtonov približek''' predpostavi določeno razmerje med povprečno intenziteto in tenzorjem sevalnega tlaka (Eddingtonov faktor <math>f = 1/3</math> v izotropnem primeru). Uporablja se za zaprtje sistema enačb pri reševanju prenosa v zvezdnih atmosferah in akrecijskih diskih. ===== 4. Sferična geometrija ===== Za rdeče orjakinje, zvezde z razširjenimi atmosferami in nekatere druge objekte je potrebna '''sferična geometrija''', kjer so lastnosti odvisne od radialne koordinate <math>r</math> in kota. Enačba prenosa je v tem primeru bolj zapletena zaradi divergence žarkov in spremembe kota vzdolž poti.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> ===== Povezava z drugimi količinami: tok, povprečna intenziteta, sevalni tlak ===== Iz specifične intenzitete lahko izračunamo makroskopske sevalne količine z integracijo po smereh in frekvencah. * '''Povprečna intenziteta''': <math>J_\nu = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu \, d\Omega</math> * '''Sevalni tok''': <math>F_\nu = \int_{4\pi} I_\nu \, \cos\theta \, d\Omega</math> * '''Sevalni tlak''': <math>P_\nu = \frac{1}{c} \int_{4\pi} I_\nu \, \cos^2\theta \, d\Omega</math>. Te količine so ključne za povezavo radiativnega prenosa z energijskim ravnovesjem, temperaturno strukturo in dinamiko medija.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> == Rayleighov zakon sipanja == '''Rayleighov zakon sipanja''' opisuje elastično sipanje elektromagnetnega valovanja (svetlobe) na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine vpadne svetlobe (<math>d \ll \lambda</math>). Zakon je leta 1871 postavil John William Strutt, 3. baron Rayleigh, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe obratno sorazmerna s četrto potenco valovne dolžine, kar pojasni modro barvo dnevnega neba in rdečkaste sončne zahode.<ref name=":18">https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf</ref><ref name=":19">https://academic.oup.com/book/43116/chapter-abstract/361686357?login=false&redirectedFrom=fulltext</ref> Rayleighovo sipanje nastane, ko elektromagnetno valovanje vpade na majhne delce (molekule plina, majhne aerosole), ki so mnogo manjši od valovne dolžine svetlobe. Električno polje vpadnega valovanja v delcu inducira nihajoči električni dipol; ta inducirani dipol seva elektromagnetno valovanje v vse smeri, kar opazujemo kot sipano svetlobo. Ker so molekule v plinu naključno orientirane in ločene z razdaljami, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino, je sipana svetloba nekoherentna; intenziteta sipanja je vsota prispevkov posameznih molekul. Ključna lastnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost od valovne dolžine: krajše valovne dolžine (modra svetloba) se sipajo veliko močneje kot daljše (rdeča svetloba), kar je neposredna posledica odvisnosti <math>\lambda^{-4}</math> v Rayleighovem zakonu.<ref name=":19" /> === Osnovna enačba za intenziteto === Za en sam majhen delec (kroglo s polmerom <math>r</math> in lomnim količnikom <math>n</math>), ki ga osvetljuje monokromatska, nepolarizirana svetloba z intenziteto <math>I_0</math> in valovno dolžino <math>\lambda</math>, je intenziteta <math>I_s</math> sipane svetlobe na razdalji <math>R</math> od delca in pod kotom <math>\theta</math> glede na smer vpadnega žarka podana z: <math>I_s(\theta) = I_0 \, \frac{1 + \cos^2\theta}{2 R^2} \, \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4 \, \left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 \, r^6</math> kjer je: * <math>I_0</math> intenziteta vpadne svetlobe, * <math>\lambda</math> valovna dolžina svetlobe v mediju (običajno v vakuumu ali zraku), * <math>n</math> relativni lomni količnik delca glede na okolico, * <math>r</math> polmer delca, * <math>R</math> razdalja od delca do točke opazovanja, * <math>\theta</math> kot sipanja (kot med smerjo vpadnega in sipanega žarka). Za molekularno sipanje v plinih se namesto polmera in lomnega količnika pogosto uporabljata polarizabilnost <math>\alpha</math> ali lomni količnik plina <math>n_{\text{plina}}</math> ter številska gostota molekul <math>N</math>.<ref name=":18" /><ref name=":19" /> Najpomembnejša značilnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost intenzitete od valovne dolžine: <math>I_s \propto \frac{1}{\lambda^4}</math>. To pomeni, da se svetloba z dvakrat krajšo valovno dolžino sipa 16-krat močneje. V vidnem delu spektra se zato modra svetloba (<math>\lambda \approx 450 \mathrm{nm}</math>) sipa približno 4–5-krat močneje kot rdeča svetloba (<math>\lambda \approx 650 \mathrm{nm}</math>). Ta odvisnost je neposredni vzrok za modro barvo dnevnega neba: sončna svetloba, ki potuje skozi atmosfero, se na molekulah zraka (predvsem <math>N_2</math> in <math>O_2</math>) močneje sipa v modrem delu spektra, zato nebo vidimo modro. Ob sončnem zahodu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra komponenta je močno oslabljena zaradi sipanja, preostaneta pa rdeča in oranžna svetloba, kar daje rdečkaste zahode.<ref name=":18" /><ref name=":19" /> === Sipalni presek in koeficient sipanja === Za en sam delec definiramo '''sipalni presek''' <math>\sigma_{\text{sca}}</math>, ki pove, kolikšen delež vpadne energije se razprši. Za Rayleighovo sipanje na krogli velja: <math>\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi}{3} \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4 \left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 r^6</math>. Za molekule plina se pogosto uporablja izraz z lomnim količnikom plina <math>n</math> in številsko gostoto molekul <math>N</math>: <math>\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi^3}{3 \lambda^4 N^2} (n^2 - 1)^2 F</math> kjer je <math>F</math> faktor, ki upošteva anizotropijo molekul (za zrak je <math>F \approx 1</math>). Linearni sipalni koeficient (na enoto dolžine) je potem: <math>\alpha_{\text{sca}} = N \sigma_{\text{sca}}</math>. Za zrak pri standardnih pogojih (tlak 1 atm, temperatura 0 °C) je Rayleighov sipalni koeficient približno <math>1{,}6 \times 10^{-5} \mathrm{m^{-1}}</math> pri 532 nm (zelena svetloba), kar pomeni, da se na kilometer poti v navpični smeri zaradi molekularnega sipanja izgubi nekaj odstotkov svetlobe.<ref name=":20">https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf</ref> === Kotna porazdelitev sipane svetlobe === Rayleighovo sipanje ni izotropno; intenziteta sipane svetlobe je odvisna od kota <math>\theta</math> med vpadnim in sipanim žarkom. Za nepolarizirano vpadno svetlobo velja: <math>I_s(\theta) \propto 1 + \cos^2\theta</math>. To pomeni, da je sipanje enako močno v smeri naprej (<math>\theta = 0^\circ</math>) in nazaj (<math>\theta = 180^\circ</math>), nekoliko šibkejše pa pod pravim kotom (<math>\theta = 90^\circ</math>). Ta kotna odvisnost je značilna za dipolno sevanje in izhaja iz dejstva, da inducirani dipol ne seva v smeri svoje osi.<ref name=":19" /> === Polarizacija sipane svetlobe === Ena najpomembnejših lastnosti Rayleighovega sipanja je polarizacija sipane svetlobe. Ko nepolarizirana svetloba (npr. sončna svetloba) zadene molekulo, se svetloba, sipana pod pravim kotom (<math>\theta = 90^\circ</math>) glede na smer vpadnega žarka, delno ali popolnoma polarizira. Stopnja polarizacije <math>P</math> je podana z: <math>P(\theta)=\frac{1-\cos^2\theta}{1+\cos^2\theta}</math>. Za <chem>\theta = 90^\circ</chem> je <math>P=1</math>, kar pomeni popolno linearno polarizacijo; za <math>\theta = 0^\circ</math> ali <math>180^\circ</math> je <math>P=0</math> (ni polarizacije). To lastnost opazimo na nebu: svetloba, ki prihaja iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana, kar se izkorišča v polarimetriji in pri določanju smeri Sonca tudi ob oblačnem vremenu.<ref>{{Navedi revijo |last=Stetefeld |first=Jörg |last2=McKenna |first2=Sean A. |last3=Patel |first3=Trushar R. |date=2016-12 |title=Dynamic light scattering: a practical guide and applications in biomedical sciences |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5425802/ |magazine=Biophysical Reviews |pages=409–427 |volume=8 |issue=4 |doi=10.1007/s12551-016-0218-6 |issn=1867-2450 |pmc=5425802 |pmid=28510011}}</ref><ref name=":21">https://www.pas.rochester.edu/~dmw/phy218/Lectures/Lect_64b.pdf</ref> === Rayleighovo sipanje v Zemljini atmosferi === V Zemljini atmosferi so glavni povzročitelji Rayleighovega sipanja molekule dušika (<math>N_2</math>) in kisika (<math>O_2</math>), ki so veliko manjše od valovne dolžine vidne svetlobe. Zaradi odvisnosti <math>\lambda^{-4}</math> se modra svetloba sipa veliko močneje kot rdeča, kar povzroči: * '''Modro dnevno nebo''' – sipana svetloba, ki pride do opazovalca iz vseh smeri, je bogata z modro komponento. * '''Rdečkaste sončne zahode in vzhode''' – pri nizkem Soncu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra svetloba je močno oslabljena, preostaneta pa rdeča in oranžna komponenta. * '''Polarizacijo neba''' – svetloba iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana. Rayleighov sipalni koeficient v atmosferi je odvisen od tlaka in temperature; približno velja, da je sorazmeren z gostoto zraka. V bližnjem ultravijoličnem delu spektra (okoli 300–400 nm) je Rayleighovo sipanje tako močno, da se znaten delež sončne svetlobe razprši že v zgornjih plasteh atmosfere.<ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6816254/</ref><ref>https://step.esa.int/docs/tutorials/S3TBX_Rayleigh_Correction_Tutorial.pdf</ref> === Rayleighovo sipanje v drugih medijih === Rayleighov zakon sipanja se uporablja ne le v atmosferi, temveč tudi v drugih medijih: * '''Medzvezdni medij''' – majhni delci in molekule v medzvezdnem prostoru sipajo svetlobo zvezd; čeprav je tu pogosto pomembnejše sipanje od prahu (Miejev režim), Rayleighovo sipanje prispeva k ekstinkciji v UV-delu spektra. * '''Optična vlakna''' – Rayleighovo sipanje na mikroskopskih nehomogenostih v steklu je glavni vzrok za izgube v optičnih vlaknih, zlasti pri krajših valovnih dolžinah. * '''Spektroskopija in kalibracija''' – natančni Rayleighovi sipalni preseki plinov (npr. Ar, <math>CO_2</math>, <math>SF_6</math>, <math>CH_4</math>) se uporabljajo za kalibracijo visokokakovostnih optičnih resonatorjev in diferencialne optične absorpcijske spektroskopije (DOAS). * '''Kozmologija''' – Rayleighovo sipanje fotonov na nevtralnem vodiku pred rekombinacijo in med njo vpliva na temperaturne in polarizacijske spektre kozmičnega mikrovalovnega ozadja (CMB).<ref>{{Navedi splet |title=Rayleigh Scattering |url=https://acd-ext.gsfc.nasa.gov/anonftp/acd/daac_ozone/Lecture4/Text/Semifinal/rayleigh.html |access-date=2026-10-06 |website=acd-ext.gsfc.nasa.gov}}</ref><ref name=":21" /> === Meje veljavnosti === Rayleighov zakon velja le pod določenimi pogoji: # '''Velikost delca''' – delec mora biti veliko manjši od valovne dolžine (<math>d \ll \lambda</math>, običajno <math>d < \lambda/10</math>. Za večje delce (aerosole, kapljice, prah) je treba uporabiti Miejevo teorijo. # '''Neresonančno območje''' – valovna dolžina mora biti dovolj oddaljena od absorpcijskih resonanc snovi; v bližini resonanc se pojavijo odstopanja od odvisnosti <math>\lambda^{-4}</math>. # '''Neodvisni sipalci''' – molekule ali delci morajo biti dovolj redki, da ne pride do koherentnega sipanja ali interferenčnih učinkov; v gostih medijih lahko pride do kolektivnih učinkov. Ko ti pogoji niso izpolnjeni, je treba uporabiti splošnejše modele, kot so Miejeva teorija za večje delce ali natančne kvantnomehanske obravnave za resonančno sipanje.<ref name=":20" /><ref>{{Navedi splet |title=To appear in The Astrophysical Journal Scattering by Interstellar Dust Grains. I. Optical and Ultraviolet |url=https://ar5iv.labs.arxiv.org/html/astro-ph/0304060 |access-date=2026-10-06 |website=ar5iv |language=en}}</ref> == Miejeva teorija sipanja == '''Miejeva teorija sipanja''' (pogosto imenovana tudi Lorenz–Mie–Debyejeva teorija) je analitična rešitev Maxwellovih enačb za sipanje elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli poljubne velikosti. Teorijo je leta 1908 razvil nemški fizik Gustav Mie, neodvisno pa sta jo izpeljala tudi Ludvig Lorenz (konec 19. stoletja) in Peter Debye (1909); danes se pogosto imenuje Lorenz–Mie–Debyejeva teorija, čeprav je Miejevo ime najbolj uveljavljeno. Miejeva teorija omogoča natančen izračun sipalnega, absorpcijskega in ekstinkcijskega preseka za sferične delce (aerosole, kapljice, zrna prahu, nanodelce) v celotnem razponu razmerij med velikostjo delca in valovno dolžino svetlobe.<ref name=":22">[https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf? https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf?]</ref><ref name=":23">https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jocd.16470</ref> === Osnovne predpostavke === Miejeva teorija obravnava sipanje ravnega elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli s polmerom <math>a</math>, ki je vgrajena v neskončen, homogen medij. Ključne predpostavke so: # '''Sferična geometrija''' – delec je popolna krogla; za nesferične delce je treba uporabiti numerične metode ali približke. # '''Homogenost in izotropnost''' – lomni količnik delca je enak v vseh točkah in smereh znotraj delca. # '''Linearni odziv''' – snov se odziva linearno na električno polje; ni nelinearnih optičnih pojavov. # '''Monokromatsko valovanje''' – vpadno svetlobo obravnavamo pri eni frekvenci (valovni dolžini). # '''Neskončen medij''' – delec je dovolj daleč od drugih delcev in meja, da ni interferenčnih ali večkratnih sipanj. Teorija je eksaktna rešitev Maxwellovih enačb za ta idealizirani primer in ne vsebuje približkov glede velikosti delca.<ref name=":23" /> === Parameter velikosti in kompleksni lomni količnik === Ključna brezrazsežna količina v Miejevi teoriji je '''parameter velikosti''' <math>x</math>, definiran kot: <math>x = \frac{2\pi a}{\lambda} = k a</math> kjer je <math>a</math> polmer delca, <math>\lambda</math> valovna dolžina svetlobe v okolici in <math>k = 2\pi/\lambda</math> valovno število. Parameter <math>x</math> meri razmerje med obsegom delca in valovno dolžino; za <math>x \ll 1</math> smo v Rayleighovem režimu, za <math>x \sim 1</math> v Miejevem režimu, za <math>x \gg 1</math> pa v režimu velikih delcev (geometrijska optika). Drugi ključni parameter je '''relativni kompleksni lomni količnik''' <math>m</math>: <math>m = n + i k = \frac{n_{\text{delec}} + i k_{\text{delec}}}{n_{\text{okolica}}}</math> kjer je <math>n_{\text{delec}}</math> realni lomni količnik delca, <math>k_{\text{delec}}</math> absorpcijski indeks (ekstinkcijski koeficient) delca in <math>n_{\text{okolica}}</math> lomni količnik okolice. Realni del <math>n</math> določa fazno hitrost in lom svetlobe, imaginarni del <math>k</math> pa opisuje absorpcijo svetlobe v delcu.<ref name=":23" /> === Miejeva koeficienta in neskončne vrste === Rešitev Maxwellovih enačb za sipanje na krogli se zapiše kot vsota sferičnih valov (multipolna razširitev); koeficienti te razširitve so t. i. '''Miejevi koeficienti''' <math>a_n</math> in <math>b_n</math>. Ti koeficienti so funkcije parametra velikosti <math>x</math> in kompleksnega lomnega količnika <math>m</math> ter vključujejo Riccati–Besslove funkcije <math>\psi_n</math> in <math>\xi_n</math> (ali navadne Besslove in Hanklove funkcije). Za nepolarizirano vpadno svetlobo sta sipalni in ekstinkcijski presek podana z neskončnima vrstama: <math>\sigma_{\text{sca}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1) \left( |a_n|^2 + |b_n|^2 \right)</math> <math>\sigma_{\text{ext}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1) \operatorname{Re}(a_n + b_n)</math>. Absorpcijski presek je razlika med ekstinkcijskim in sipalnim presekom: <math>\sigma_{\text{abs}} = \sigma_{\text{ext}} - \sigma_{\text{sca}}</math> Miejeva koeficienta <math>a_n</math> in <math>b_n</math> ustrezata električnim in magnetnim multipolom (dipol, kvadrupol, oktupol itd.); pri majhnih delcih prevladuje prvi člen (<math>n=1</math>, dipol), pri večjih delcih pa prispevajo višji multipoli.<ref name=":23" /> === Učinkovitosti === Namesto absolutnih presekov se pogosto uporabljajo brezrazsežne '''učinkovitosti''' (angl. ''efficiency factors''), definirane kot razmerje med presekom in geometrijskim presekom delca <math>\pi a^2</math>: <math>Q_{\text{sca}} = \frac{\sigma_{\text{sca}}}{\pi a^2}, \quad Q_{\text{ext}} = \frac{\sigma_{\text{ext}}}{\pi a^2}, \quad Q_{\text{abs}} = \frac{\sigma_{\text{abs}}}{\pi a^2} </math>. Učinkovitosti so odvisne od parametra velikosti <math>x</math> in lomnega količnika <math>m</math>. Za velike delce (<math>x \gg 1</math>) se <math>Q_{\text{ext}}</math> približuje vrednosti 2 (t. i. »ekstinkcijski paradoks«: delec odstrani iz žarka dvakrat več energije, kot bi pričakovali na podlagi njegovega geometrijskega preseka, zaradi interference med vpadnim in sipanim valovanjem).<ref name=":23" /> === Kotna porazdelitev sipane svetlobe === Miejeva teorija omogoča izračun kotne porazdelitve sipane svetlobe oziroma fazne funkcije. Za razliko od Rayleighovega sipanja, pri katerem je kotna porazdelitev preprosta, <math>1+\cos^2\theta</math>, je pri Miejevem sipanju kotna odvisnost kompleksnejša in kaže močno preferenco za sipanje naprej (v smeri vpadnega žarka), zlasti pri večjih delcih. To je razlog, da oblaki, sestavljeni iz kapljic vode, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino svetlobe, sipajo svetlobo skoraj enakomerno pri vseh valovnih dolžinah in predvsem naprej, kar prispeva k njihovi beli barvi.<ref name=":23" /><ref>https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2925276/</ref> === Limiti === Miejeva teorija vključuje oba skrajna primera: * '''Rayleighov limit''' (<math>x \ll 1</math>): ko je delec veliko manjši od valovne dolžine, se Miejevi izrazi poenostavijo v Rayleighov zakon sipanja, pri čemer velja <math>\sigma_{\text{sca}} \propto \lambda^{-4}</math> in <math>\sigma_{\text{abs}} \propto \lambda^{-1}</math> (za absorbirajoče delce). * '''Geometrijski limit''' (<math>x \gg 1</math>): za velike delce se sipanje približa geometrijski optiki, ki vključuje lom, odboj in difrakcijo; ekstinkcijska učinkovitost se približuje vrednosti 2, kotna porazdelitev pa kaže močan vrh v smeri naprej. Za delce, ki so primerljivi z valovno dolžino (<math>x \sim 1</math>), Miejeva teorija daje kompleksne oscilacije presekov v odvisnosti od valovne dolžine in velikosti delca, kar se na primer kaže pri barvnih pojavih na nanodelcih plemenitih kovin (površinski plazmoni).<ref name=":23" /> === Uporaba === Miejeva teorija se uporablja na številnih področjih: * '''Atmosferska fizika''' – opis sipanja na aerosolih, oblakih, dežju in vulkanskem pepelu ter modeliranje ekstinkcije in albeda oblakov. * '''Oceanografija''' – opis sipanja na planktonu in suspendiranih delcih v vodi. * '''Astrofizika''' – opis sipanja na medzvezdnem prahu, cirkumstelarnih ovojnicah in akrecijskih diskih. * '''Nanofotonika in plazmonika''' – resonančno sipanje na kovinskih nanodelcih (zlato, srebro), pri katerem pride do površinskih plazmonskih resonanc in izrazitih barvnih učinkov. * '''Merjenje velikosti delcev''' – inverzni problem, pri katerem se iz izmerjene kotne porazdelitve sipane svetlobe določa porazdelitev velikosti aerosolov ali koloidov. Za praktične izračune se uporabljajo numerične implementacije Miejevih enačb (npr. v okolju MATLAB in knjižnicah za Python), ki omogočajo hiter izračun presekov in faznih funkcij za poljubni vrednosti <math>x</math> in <math>m</math>.<ref name=":23" /> == Ramanovo sipanje == '''Ramanovo sipanje''' (ali Ramanov pojav) je neelastično sipanje fotonov na molekulah, pri katerem foton ob interakciji z molekulo spremeni svojo energijo oziroma frekvenco in valovno dolžino zaradi prenosa energije v vibracijska ali rotacijska stanja molekule ali obratno. Pojav je leta 1928 eksperimentalno odkril indijski fizik [[Čandrasekara Venkata Raman|Čandrasekhara Venkata Raman]], za kar je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado za fiziko; teoretično sta ga sočasno razvila [[Grigori Landsberg]] in [[Leonid Mandelštam]]. Ramanovo sipanje je danes osnova Ramanove spektroskopije, ki se uporablja za identifikacijo molekul, določanje njihove strukture, faze, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih.<ref name=":22" /><ref name=":24">https://www.osti.gov/servlets/purl/1657004</ref> Pri Ramanovem sipanju foton interagira z molekulo, ki ima vibracijska in rotacijska energijska stanja. Molekula se najprej vzbudi v t. i. virtualno stanje (kratkotrajno stanje, ki ni lastno energijsko stanje molekule), nato pa preide v drugo vibracijsko ali rotacijsko stanje, pri čemer se energija oddanega fotona razlikuje od energije vpadnega fotona. Ker gre za sipanje in ne za absorpcijo ter ponovno emisijo kot pri fluorescenci, je proces hiter in ne vključuje realnih vzbujenih elektronskih stanj. Glede na spremembo energije fotona ločimo dva osnovna tipa Ramanovega sipanja: * '''Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton izgubi del energije, molekula pa preide iz nižjega v višje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima manjšo energijo in daljšo valovno dolžino od vpadnega. * '''Anti-Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton pridobi energijo, molekula pa preide iz višjega v nižje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima večjo energijo in krajšo valovno dolžino od vpadnega. Ker je pri sobni temperaturi večina molekul v osnovnem vibracijskem stanju, je Stokesovo sipanje običajno močnejše od anti-Stokesovega; razmerje med njima je odvisno od temperature in se izkorišča za [[Termometrija|termometrijo]].<ref name=":22" /><ref name=":24" /> === Ramanov premik in energijska bilanca === Razlika v energiji oziroma frekvenci med vpadnim in sipanim fotonom se imenuje '''Ramanov premik''' in je značilna za posamezno molekulo ter njen vibracijski ali rotacijski prehod. Če je <math>\nu_0</math> frekvenca vpadnega fotona in <math>\nu_s</math> frekvenca sipanega fotona, je Ramanov premik: <math>\Delta \nu = \nu_0 - \nu_s</math> Za Stokesovo sipanje je <math>\Delta \nu > 0</math> (sipani foton ima nižjo frekvenco), za anti-Stokesovo pa <math>\Delta \nu < 0</math>. Ramanov premik se običajno izraža z valovnim številom (<math>\mathrm{cm^{-1}}</math>), ki je sorazmerno z energijsko razliko med vibracijskimi nivoji molekule. Ker so vibracijske energijske razlike značilne za posamezne kemijske vezi in molekule, Ramanov spekter (intenziteta sipane svetlobe v odvisnosti od <math>\Delta \nu</math>) služi kot »prstni odtis« molekule.<ref name=":22" /><ref name=":24" /> === Intenziteta === Ramanovo sipanje je zelo šibek pojav: le približno 1 od 10⁶ do 10⁷ vpadnih fotonov se sipa neelastično (Ramanovo sipanje), preostali pa se sipajo elastično (Rayleighovo sipanje) ali preidejo skozi vzorec brez interakcije. Intenziteta Ramanovega signala je sorazmerna s: * '''koncentracijo molekul''' v vzorcu, * '''intenziteto vpadnega laserja''', * '''Ramanovim presekom''' molekule, ki je odvisen od spremembe polarizabilnosti molekule med vibracijo (molekule z večjo spremembo polarizabilnosti imajo močnejše Ramanove črte). Zaradi šibkosti signala se v Ramanovi spektroskopiji uporabljajo močni laserji, občutljivi detektorji (CCD) in učinkovito zatiranje Rayleighove komponente z uporabo filtrov.<ref name=":22" /><ref name=":24" /> === Razlika med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem === Ključne razlike med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem so: * '''Elastičnost''': Rayleighovo sipanje je elastično (sipani foton ima enako energijo in valovno dolžino kot vpadni), Ramanovo sipanje pa je neelastično (sipani foton ima drugačno energijo in valovno dolžino). * '''Mehanizem''': pri Rayleighovem sipanju molekula ostane v istem vibracijskem ali rotacijskem stanju, pri Ramanovem sipanju pa preide v drugo stanje. * '''Intenziteta''': Rayleighovo sipanje je mnogo močnejše (predstavlja večino sipane svetlobe), Ramanovo sipanje pa je zelo šibko (približno 1:10⁶ – 10⁷). * '''Uporaba''': Rayleighovo sipanje pojasnjuje optične pojave v atmosferi (modro nebo, polarizacija), Ramanovo sipanje pa se uporablja predvsem v spektroskopiji za identifikacijo molekul in preučevanje vibracijskih stanj.<ref name=":22" /><ref name=":24" /> === Stimulirano Ramanovo sipanje (SRS) === Pri zelo visokih intenzitetah laserja (npr. pri kratkih pulzih) pride do '''stimuliranega Ramanovega sipanja''' (SRS), pri katerem Ramanov proces postane nelinearen in ojačan; v tem režimu je mogoče doseči visoko pretvorbeno učinkovitost iz črpalnega sevanja v Ramanove črte. SRS se izkorišča v Ramanovih laserjih za pretvorbo valovne dolžine, pri daljinskem zaznavanju (LiDAR) za večspektralno detekcijo in v spektroskopiji plinov.<ref name=":22" /><ref name=":24" /> === Uporaba === Ramanovo sipanje ima številne uporabe v znanosti in tehnologiji: * '''Ramanova spektroskopija''' – identifikacija molekul, določanje kemijske sestave, faze, kristaliničnosti, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih; uporablja se v kemiji, znanosti o materialih, farmaciji, geologiji in biologiji. * '''Medicinska diagnostika''' – neinvazivna analiza tkiv, celic in bioloških tekočin; razlikovanje med zdravimi in tumorskimi tkivi ter identifikacija bakterij. * '''Daljinsko zaznavanje in LiDAR''' – Ramanov LiDAR se uporablja za merjenje koncentracij plinov (<math>(\mathrm{H_2O}), (\mathrm{CO_2}), (\mathrm{O_2})</math>) v atmosferi, temperaturnih profilov in aerosolov. * '''Plazmonska in površinsko ojačana Ramanova spektroskopija (SERS)''' – ojačanje Ramanovega signala na hrapavih kovinskih površinah (zlato, srebro) za detekcijo posameznih molekul. * '''Kemijsko ojačano Ramanovo sipanje''' – novejši pristopi z uporabo prevodnih polimerov za racionalno načrtovanje ojačevalcev Ramanovega signala.<ref name=":22" /><ref name=":24" /> == Sklici == [[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]] [[Kategorija:Galaktična astronomija]] [[Kategorija:Opazovalna astronomija]] 36gf6vril82az94p6in3p8rlxu9lcil 0 609670 6768025 6765614 2026-10-21T08:30:57Z SaraStopar17 255455 /* Viri in literatura */ Popravek citiranja po APA 7. verzija 6768025 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Leopold Kofol.jpg |birth_date=[[4. november]] [[1875]]| |death_date=[[12. julij]] [[1961]]| |occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}} |spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]| |children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli }} '''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[mecen|mecen]] [[Prostovoljno gasilskega društva Čepovan|Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Možina|2021|}} == Življenje == Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do prve svetovne vojne), trgovino in pošto.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}} Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije pri [[Dolenja Trebuša|Dolenji Trebuši]]. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).{{Sfnb|Slovenian Genealogical Index|2026|}} == Osebnost == Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev ne dekel).{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Možina|2021|}} == Po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno == Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Bil je simpatizer partizanstva, saj je po kapitulacije Italije leta 1943 stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]].{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Možina|2021|}} == Po drugi svetovni vojni == Po drugi svetovni vojni mu je povojna komunistična oblast kot velikemu kmetu ("kulaku") nacionalizirala veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Možina|2021|}} == Leopold in njegove funkcije == Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil eno od pasem plemenskega bika in pasmo simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Možina|2021|}} Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}} == PGD Čepovan == Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.{{Sfnb|Možina|2021|}}{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10, 11}} Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji. 29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=11}} == Smrt == Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v stari bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Slovenian Genealogical Index|2026}} Stara bolnišnica v Šempetru pri Gorici se je leta 1961 nahajala v poslopju bivšega doma za sirote padlih italijanskih letalcev, ki so ga pred odprtjem bolnišnice preuredili. Upravniki in tehnične službe bolnišnice pa so v tistem obdobju delovali v bližnjem [[dvorec Coronini|Coroninijevem dvorcu]].{{Sfnb|Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica|2026|}} == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] *[[Seznam županov Čepovana]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * Možina, Jože. (2021). ''Kako je komunistični sistem prizadel zavedno primorsko družino''. Nova 24 TV. https://nova24tv.si/kako-je-komunisticni-sistem-prizadel-zavedno-primorsko-druzino/. * Bolčina, Rado in Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 10–11. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Slovenian Genealogical Index. (2026). ''Leopold (Leopoldus) Kofol in Alojzija (Aloysia) Podobnik''. https://indeks.rodoslovje.si/?t=family&hn=Leopold%20(Leopoldus)&hsn=Kofol&wn=Alojzija%20(Aloysia)&wsn=Podobnik. * Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. (2026). ''Zgodovina – prejšnja''. https://www.sbng.si/sl/bolnisnica/zgodovina-prejsnja/. [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] kj40dukbr7nojzbds6zyq84rqx5n6qs 6768027 6768025 2026-10-21T08:31:38Z SaraStopar17 255455 /* Viri in literatura */ 6768027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Leopold Kofol.jpg |birth_date=[[4. november]] [[1875]]| |death_date=[[12. julij]] [[1961]]| |occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}} |spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]| |children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli }} '''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[mecen|mecen]] [[Prostovoljno gasilskega društva Čepovan|Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Možina|2021|}} == Življenje == Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do prve svetovne vojne), trgovino in pošto.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}} Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije pri [[Dolenja Trebuša|Dolenji Trebuši]]. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).{{Sfnb|Slovenian Genealogical Index|2026|}} == Osebnost == Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev ne dekel).{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Možina|2021|}} == Po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno == Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Bil je simpatizer partizanstva, saj je po kapitulacije Italije leta 1943 stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]].{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Možina|2021|}} == Po drugi svetovni vojni == Po drugi svetovni vojni mu je povojna komunistična oblast kot velikemu kmetu ("kulaku") nacionalizirala veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Možina|2021|}} == Leopold in njegove funkcije == Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil eno od pasem plemenskega bika in pasmo simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Možina|2021|}} Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}} == PGD Čepovan == Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.{{Sfnb|Možina|2021|}}{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10, 11}} Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji. 29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=11}} == Smrt == Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v stari bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=10}}{{Sfnb|Slovenian Genealogical Index|2026}} Stara bolnišnica v Šempetru pri Gorici se je leta 1961 nahajala v poslopju bivšega doma za sirote padlih italijanskih letalcev, ki so ga pred odprtjem bolnišnice preuredili. Upravniki in tehnične službe bolnišnice pa so v tistem obdobju delovali v bližnjem [[dvorec Coronini|Coroninijevem dvorcu]].{{Sfnb|Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica|2026|}} == Glej tudi == *[[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] *[[Seznam županov Čepovana]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * Bolčina, Rado in Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 10–11. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Možina, Jože. (2021). ''Kako je komunistični sistem prizadel zavedno primorsko družino''. Nova 24 TV. https://nova24tv.si/kako-je-komunisticni-sistem-prizadel-zavedno-primorsko-druzino/. * Slovenian Genealogical Index. (2026). ''Leopold (Leopoldus) Kofol in Alojzija (Aloysia) Podobnik''. https://indeks.rodoslovje.si/?t=family&hn=Leopold%20(Leopoldus)&hsn=Kofol&wn=Alojzija%20(Aloysia)&wsn=Podobnik. * Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica. (2026). ''Zgodovina – prejšnja''. https://www.sbng.si/sl/bolnisnica/zgodovina-prejsnja/. [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] 8db1g9ynjxakseinmx7zp47n4g2d91z 0 609672 6768028 6765618 2026-10-21T08:32:42Z SaraStopar17 255455 /* Viri in literatura */ 6768028 wikitext text/x-wiki '''Seznam županov Čepovana''' zajema obdobje od leta 1850 do 1926. V [[Revolucije leta 1848|predmarčnem obdobju]] (leta 1848) so se v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za [[Čepovan]] je bilo leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927).{{Sfnb|Bolčina|2003|p=112}} ==Čepovanski župani od leta 1850 do leta 1900== V arhivskih zapisih Čepovana je od leta 1850 do leta 1900 zabeleženih sedem županov.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=113}} * Peter Bratuž (''Žefov'') (1806–1894) * Andrej Kofol (''Blažet'') (1804–1892) – županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868 * Peter Kofol (''Kofou'') (1821–1872) * Peter Bratuž (''Tomažet'') (1834–1905) – županoval je tri leta * Martin Šuligoj (''Močilar'') (1829–1895) – županoval je tri leta * Anton Kofol (''Kofou'') (1847–1911) – županoval je devet let * Anton Bratuž (''Občnar'') (1852–1937) – županoval je šest let ==Občinski svet leta 1899== Čepovanski občinski svet je leta 1899 sestavljalo enajst članov.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=114}} * Anton Bratuž, župan * Peter Šuligoj, podžupan * Anton Kofol, drugi podžupan * Janez Pavle, član * Anton Podgornik, član * Štefan Šuligoj, član * Janez Skok, član * Janez Mrak, član * Franc Podgornik, član * Gregor Trušnovec, član * [[Blazij Grča|Blaž Grča]], član{{Sfnb|Bolčina|2003|p=114}}{{Sfnb|Adam|2025|}} ==Čepovanski župani od leta 1901 do leta 1926== Od leta 1901 do leta 1926 so Čepovanu županovali še štirje župani.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=114}} * Štefan Šuligoj (''Martinc'') (1857–1913) – županoval tri leta * Andrej Podgornik (''Žefaj'') (1859–1943) – županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925 * [[Leopold Kofol]] (''Kofou'') (1875–1961) – županoval od leta 1922 do leta 1924 * Alojz Šavle (''Mežnar'') (1886–1970) – županoval leta 1925 in 1926, dokler v vasi niso prevzeli oblast Italijani ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * Adam, Lucijan. (2025). ''Obrazi slovenskih pokrajin'': ''Blazij GRČA (1846–1938)''. Mestna knjižnica Kranj. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/blazij-grca/ * Bolčina, Rado in Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob stoletnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 112–114. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Slovenski župani]] pxiv0qwihgjj33ejozsdk416lzrfe09 0 609679 6768032 6765616 2026-10-21T08:39:55Z SaraStopar17 255455 /* Viri in literatura */ APA (7. verzija) 6768032 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | location = [[Čepovan]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]]) | deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[gotika|gotska]] [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]].{{Sfnb|Slovenske cerkve|2026}} [[Zavetnik|Zavetnik]] čepovanske cerkve je [[sv. Janez Krstnik|sv. Janez Krstnik]].{{Sfnb|Slovenske cerkve|2026}}{{Sfnb|Bolčina|2003|p=116}} == Legenda == Legenda pripoveduje, da je eden izmed [[Goriški grofje|goriških grofov]], ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=116}} == Zidava cerkve == Natančen datum, kdaj je bila cerkev sezidana, ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od [[Oglej|oglejskega]] sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega [[Kastav|Kastva]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]). Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=116}} Dolga stoletja je bila čepovanska cerkev podrejena [[Župnija Solkan|solkanski župniji]]. Sem naj bi hodili maševat solkanski [[kaplan|kaplani]], ki naj bi tudi stanovali v čepovanskem farovžu. Kasneje je Čepovan postal vikarija s stalnim duhovnikom – [[vikar|vikarjem]].{{Sfnb|Bolčina|2003|p=116}} == Prelomno leto 1843 == Leta 1843 so se prebivalci vasi Čepovan začeli pogajati, da bi imeli lastno [[župnija|župnijo]]. Njihovim dvoletnim pregovarjanjem so deloma ugodili 31. decembra leta 1845, ko so cerkev fiktivno povzdignili v župnijo. Kar je pisalo na papirju, se žal še dolga desetletja ni uresničilo. Šele hud protest vikarja [[Blaž Grča|Blaža Grče]]{{Sfnb|Adam|2025}} na najvišje cerkvene oblasti je dosegel, da so odlok udejanili. Cerkev so svečano povzdignili v župnijo na god sv. Janeza Krstnika 29. junija 1889.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=116}} == Župniki == V Čepovanu naj bi službovalo 28 [[duhovnik|duhovnikov]]. Arhivsko ediventiranih je pa samo 13,{{Sfnb|Bolčina|2003|p=116}} in sicer: # [[Blaž Grča]] (1875–1892){{Sfnb|Bolčina|2003|p=116}}{{Sfnb|Adam|2025}} # Jožef Fabiani (1892–1893) # Jakob Rejec (1893–1911) # Valentin Pirec (1911–1919) # Ivan Franke (1919–1926) # Ivan Semič (1926–1939) # Ivan Kretič (1939–1950) # Franc Zagoršek (1950–1960) # Ivan Hlad (1960–1980) # Janez Kržišnik (1980–1988) # [[Evgen Gantar]] (1988–1995) # Stanko Šemrl (1995–1998) # Adolf Šavelj (1998–danes){{Sfnb|Bolčina|2003|p=116}}{{Sfnb|Družina|2019}} == Priključitev k Župniji Grgar == Župnija Čepovan se je zaradi premajhnega števila faranov in zaradi izrednega pomanjkanja duhovnikov bila primorana leta 2023 priključiti [[Župnija Grgar|Župniji Grgar]]. Danes grgarsko župnijo vodi župnik [[Evgen Gantar|Evgen Gantar]], medtem ko v Čepovanu, [[Lokovec|Lokovcu]], na [[Banjšice|Banjšicah]] in [[Lokve|Lokvah]] še vedno mašuje domači župnik Adolf Šavelj, ki je sem prišel službovat leta 1998.{{Sfnb|Župnija Grgar|2026}} == Opravljena gradbena dela == Cerkev sv. Janeza Krstnika je tokom stoletij spreminjala svojo obliko, saj so nekatere dele podirali, popravljali in dograjevali. Na vse te slogovne spremembe nas spominja mala [[gotika|gotska]] [[kip|plastika]] [[Sveta Marija|Madone]] z [[Jezus|Jezusom]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]], ki je vzidana na severno stran fasade [[prezbiterij|prezbiterija]] cerkve.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=117}} V teh stoletjih je bilo na cerkvi in njeni okolici opravljenih 13 dokumentiranih gradbenih del,{{Sfnb|Bolčina|2003|p=117}} in sicer: * 1881. leta: zidava novega pokopališča * 1889. leta: nabava novih orgel * 1890. leta: zidava vetroloma pred vhodom v cerkev * 1897. leta: obnova zvonika * 1898. leta: postavitev velike cerkvene stenske ure * 1901. leta: zidava zidu okoli cerkve in pokopališča ter postavitev železne ograje * 1906. leta: popravilo strehe in stropa cerkve * 1916. leta: vojska odnese tri prvotne kamnite zvonove iz zvonika (1662, 1777, 188?) * 1925. leta: posvetitev novih bronastih zvonov * 1934. leta: zidava veroučne kapelice * 1986. leta: obnova pokopališkega zidu in mrliške vežice * 2013. leta: obnovitev nagrobnega spomenika [[Mehdi Hüseynzadə|Mihajlu]] (azerbajdžanskemu narodnemu heroju med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]){{Sfnb|Partizanstvo na zemljevidu|2025|}} * 2026. leta: obnova pokopališkega pločnika == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * Adam, Lucijan. (2025). ''Obrazi slovenskih pokrajin'': ''Blazij GRČA (1846–1938)''. Mestna knjižnica Kranj. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/blazij-grca/. * Bolčina, Rado in Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 116–117. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Družina. (2019). ''Zlata maša Adolfa Šavlja v Lokovcu''. https://www.druzina.si/dogodek/zlata-masa-adolfa-savlja-v-lokovcu. * Partizanstvo na zemljevidu. (2025). ''Grobnica, pokopališče Čepovan''. https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4979/. * Slovenske cerkve. (2026). ''Sveti Janez Krstnik'': ''Čepovan''. https://cerkve.si/cerkev/1636. * Župnija Grgar. (2026). ''Župnija Grgar in podružnice''. https://zupnija-grgar.rkc.si/index.php/content/display/406/grgar/20. [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] [[Kategorija:Župnija Čepovan]] [[Kategorija:Čepovan]] elg0071nyfi3ifcmbgx1ayic8p0pe20 10 609685 6767811 6765281 2026-10-20T15:34:31Z JoMK 240261 +1 6767811 wikitext text/x-wiki <!--zemljevid naj bo vedno usklajen z glavnim člankom, če dodaš vnos semkaj, ga prosim popravi/dopolni/vnesi tudi v [[seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]]--> {{location map+|Slovenija |width=800 |caption=Zemljevid porušenih in ruševinskih cerkva v Sloveniji. Nelokalizirane cerkve niso vključene. {{image key|{{legend|#008000|Zgodnjekrščanske cerkve.}} {{legend|#ff0000|Rimokatoliške cerkve v (delnih) ruševinah.}}{{legend|#000000|Izginule oz. odstranjene rimskokatoliške cerkve.}} }} |alt=Zemljevid lokacij ruševinskih in porušenih cerkva v Sloveniji. Vsebuje zgodnjekrščanske in rimskokatoliške cerkve. Rimskokatoliške cerkve nato nadalje obravnava po njihovem trenutnem stanju – ruševinah ali popolnem izginotju. <!-- raba #invoke za manjšo velikost predloge pri polnem odprtju strani --> |places= <!--zgodnjekrščanske cerkve--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.42109|lon_deg=14.130352}}<!--Ajdna--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.613691|lon_deg=15.275835}}<!--Podzemelj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.613614|lon_deg=15.275913}}<!--Podzemelj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.794097|lon_deg=15.338347}}<!--Mihovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.198278|lon_deg=15.407105}}<!--Rifnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.038917|lon_deg=15.350943}}<!--Vranje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.038936|lon_deg=15.351025}}<!--Vranje--> <!--rimokatoliške cerkve, v ruševinah --> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.563229|lon_deg=14.277614}}<!--Ahac, Ilirska Bistrica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5912609|lon_deg=14.9516855}}<!--Kočarji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.85352|lon_deg=13.689348}}<!--Ambrož, Temnica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6615565|lon_deg=15.1349707}} <!--Vimolj, Semič--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.537847|lon_deg=14.111165}}<!--Anton P., Hrušica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5686343|lon_deg=14.9471782}}<!--Angelov varuhov, Rajndol--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.9072736|lon_deg=15.5918587}}<!--Anton P., Brežice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5688499|lon_deg=14.8689881}}<!--Anton P., Štalcerji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.515443|lon_deg=13.57192}}<!--Bernard, Portorož--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5376428|lon_deg=13.8899293}}<!--Cecilija, Predloka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6703199|lon_deg=15.082199}}<!--Marija Kraljica, Komarna vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5586079|lon_deg=15.0465673}}<!--Marija Tolažnica, Nemška Loka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.54704|lon_deg=14.965762}}<!--Devica Marija, Podlesje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.072475|lon_deg=13.691665}}<!--Duh, Banjšice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.832577|lon_deg=14.249683}}<!--Duh, Planina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.410982|lon_deg=15.576763}}<!--Egidij, Devina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.534056|lon_deg=15.017997}}<!--Elija, Kozice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.638864|lon_deg=14.990319}}<!--Elija, Rajhenav--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.654271|lon_deg=15.123052}}<!--Florijan, Brezovica pri Črmošnjicah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.615668|lon_deg=15.050864}}<!--Florijan, Golobinjek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6298133|lon_deg=15.1032421}}<!--Frančišek Ksaverij, Planina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5472783|lon_deg=15.0422215}}<!--Frančišek Ksaverij, Zaderc--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.976192|lon_deg=13.677699}}<!--Gabrijel, Škabrijel--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.487391|lon_deg=13.740621}}<!--Helena, Koštabona--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.555238|lon_deg=14.774234}}<!--Ime Jezusovo, Borovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.58726|lon_deg=14.986468}}<!--Ime Jezusovo, Kumrova vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.872035|lon_deg=13.67388}}<!--Izidor, Renče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0409688|lon_deg=13.7178207}}<!--Jakob, Banjšice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.601814|lon_deg=15.02849}}<!--Jakob, Koprivnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.188788|lon_deg=13.680463}}<!--Jakob, Volče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.830565|lon_deg=14.929437}}<!--Jakob, Žužemberk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.921287|lon_deg=13.784909}}<!--Janez in Pavel, Ajdovščina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.778149|lon_deg=13.882982}}<!--Janez K., Sežana--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3247942|lon_deg=15.2571452}}<!--Janez K., Nova Cerkev--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.310919|lon_deg=15.392735}}<!--Janez K., Žička kartuzija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.759857|lon_deg=15.31675}}<!--Jera, Trdinov vrh--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539388|lon_deg=14.2692}}<!--Jernej, Gornji Zemono--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5416997|lon_deg=14.8282152}}<!--Jožef, Preža--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6567611|lon_deg=15.0526708}}<!--Jožef, Ribnik--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8958927|lon_deg=13.7688087}}<!--Jurij, Batuje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.653204|lon_deg=14.029646}}<!--Jurij, Vremski Britof--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.747735|lon_deg=14.248008}}<!--Jurij, Žeje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.616636|lon_deg=14.144265}}<!--Kancijan, Ostrožno Brdo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.796135|lon_deg=14.287638}}<!--Kancijan, Rakov Škocjan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.490933|lon_deg=13.689806}}<!--Katarina, Padna--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.843423|lon_deg=13.757746}}<!--Katarina, Škrbina--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.64722|lon_deg=15.134336}}<!--Križ, Blatnik pri Črmošnjicah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.581867|lon_deg=15.12533}}<!--Križ, Gradec pri Čr.--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.202195|lon_deg=14.572036}}<!--Križ, Križ pri Komendi--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5954897|lon_deg=14.7609471}}<!--Lenart, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.036438|lon_deg=13.682663}}<!--Lovrenc, Bate--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.610521|lon_deg=13.889523}}<!--Lovrenc, Beka pri Ocizli--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.602598|lon_deg=14.671681}}<!--Lovrenc, Trava--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.256456|lon_deg=14.1632161}}<!--Lucija, Dražgoše--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.498371|lon_deg=13.608257}}<!--Marija, Seča--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.879203|lon_deg=13.649148}}<!--Marija Magdalena, Renče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.605106|lon_deg=15.096112}}<!--Marija Magdalena, Sredgora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.116523|lon_deg=13.876539}}<!--Marija Magdalena, Šentviška Gora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.728599|lon_deg=14.839706}}<!--Marija Magdalena, Vrbovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.596339|lon_deg=14.801369}}<!--Marijino vnebovzetje, Koče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6007582|lon_deg=14.9954882}}<!--Marijino vnebovzetje, Staro Brezje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5759458|lon_deg=15.0054236}}<!--Marijino vnebovzetje, Svetli Potok--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051393|lon_deg=15.70937}}<!--Marjeta, Kunšperk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.687586|lon_deg=14.270108}}<!--Marjeta, Palčje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.501909|lon_deg=13.900821}}<!--Marko, Dol pri Hrastovljah--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.60481|lon_deg=15.107401}}<!--Martin, Topličice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0428116|lon_deg=14.1043308}}<!--Martin, Žiri--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7610772|lon_deg=14.9751065}}<!--Matija, Gornja Topla Reber--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8718029|lon_deg=15.3362894}}<!--Mihael, Gutenwerth--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.755868|lon_deg=13.932164}}<!--Mihael, Kazlje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7000701|lon_deg=15.0863592}}<!--Mihael, Stare Žage--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.477736|lon_deg=13.651943}}<!--Nedelja, Medoši--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.139539|lon_deg=13.997021}}<!--Nikolaj, Labinje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.691499|lon_deg=14.8667758}}<!--Nikolaj, Mala Gora--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.745251|lon_deg=14.160147}}<!--Nikolaj, Orehek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.527959|lon_deg=13.567201}}<!--Peter v pristanišču, Piran--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.141557|lon_deg=13.818094}}<!--Nikolaj, Ponikve--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.47076|lon_deg=13.642838}}<!--Onofrij, Sečovlje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.564623|lon_deg=14.083548}}<!--Peter, Brezovo Brdo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.141164|lon_deg=13.921583}}<!--Ubald, Orehek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7146181|lon_deg=15.0132434}}<!--Urh, Podstenice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5674891|lon_deg=14.8948421}}<!--Urh, Rogati Hrib--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.618815|lon_deg=15.059422}}<!--Urh, Starološki Grič--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6858676|lon_deg=14.9257042}}<!--Uršula, Stari Breg--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.08789|lon_deg=13.937682}}<!--Uršula, Jagršče--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5249814|lon_deg=14.8189137}}<!--Valentin, Dolnja Briga--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.982723|lon_deg=13.643109}}<!--Valentin, Sabotin--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5045268|lon_deg=14.9118499}}<!--Vid, Mavrc--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7527391|lon_deg=14.9618897}}<!--Vid, Topla Reber--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8274089|lon_deg=14.8825081}}<!--Katarina, Plešivica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.581107|lon_deg=14.791333}}<!--Frančišek Ksaverij, Kočevska Reka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.512888|lon_deg=15.156379}}<!--Peter, Obrh pri Dragatušu--> <!--RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE Z ZNANO LOKACIJO, ODSTRANJENE--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.732141|lon_deg=14.89896}}<!--Beli Kamen--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.617921|lon_deg=14.963462}}<!--Mačkovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539168|lon_deg=13.657788}}<!--Andrej pri Vratih, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539097|lon_deg=13.65674}}<!--Andrej na Trgu, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539378|lon_deg=13.658107}}<!--Anton v Pristanišču, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.707244|lon_deg=14.889378}}<!--Kleč, Kočevje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.597623|lon_deg=14.892081}}<!--Andrej in Valentin, Zajčje Polje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5569662|lon_deg=14.9963956}}<!--Angelov varuhov, Knežja Lipa--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.746117|lon_deg=14.821782}}<!--Anton P., Kukovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6317119|lon_deg=15.1310334}}<!--Anton P., Kleč--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0009196|lon_deg=14.0221344}}<!--Barbara, Idrija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.4417692|lon_deg=14.0384159}}<!--Barbara, Jesenice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.06112|lon_deg=14.507913}}<!--Krištof/Ciril in Metod, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.677231|lon_deg=14.94801}}<!--Devica Marija, Trnovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.9672853|lon_deg=13.7011199}}<!--Danijel, NG--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.232919|lon_deg=15.267411}}<!--Duh, CE--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.558688|lon_deg=15.64448}}<!--Duh, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.661538|lon_deg=14.852034}}<!--Filip in Jakob, Mlaka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539670|lon_deg=13.661117}}<!--Frančišek Assiški--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3919094|lon_deg=15.5726171}}<!--Ignacij Lojolski, SB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.620535|lon_deg=14.879776}}<!--Ime Jezusovo, Dolga vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.05961|lon_deg=15.692182}}<!--Jakob, Kunšperk--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6378669|lon_deg=14.9040769}}<!--Janez K., Cvišlerji--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.574973|lon_deg=14.800646}}<!--Janez K., Kočevska Reka--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5371555|lon_deg=14.9601232}}<!--Janez K., Podlesje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0186717|lon_deg=15.4762939}}<!--Janez K., Senovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5391572|lon_deg=13.6576395}}<!--Jernej, Izola--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.088399|lon_deg=15.073754}}<!--Jošt, Kum--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6110013|lon_deg=14.9902869}}<!--Jožef, Laze pri Oneku--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.2578753|lon_deg=13.6130136}}<!--Jurij, Drežnica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.843217|lon_deg=15.430363}}<!--Jurij, Globočice--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.159481|lon_deg=13.817273}}<!--Jurij, Kneža--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5726126|lon_deg=14.8491432}}<!--Jurij, Novi Lazi--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8029040|lon_deg=15.1681842}}<!--Jurij, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.805234|lon_deg=15.166794}}<!--Katarina, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.59941|lon_deg=14.177645}}<!--Katarina, Prem--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.969323|lon_deg=13.660461}}<!--Katarina, Solkan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.897573|lon_deg=13.783918}}<!--Kozma, Gojače--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5396066|lon_deg=14.7868824}}<!--Kozma, Inlauf--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6257235|lon_deg=14.9440465}}<!--Kozma, Onek--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.002941|lon_deg=14.028789}}<!--Križ, Idrija--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.534668|lon_deg=14.910341}}<!--Križ, Škrilj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.880551|lon_deg=14.001019}}<!--Lenart, Col--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.331882|lon_deg=13.5472901}}<!--Lovrenc, Brestovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.530313|lon_deg=13.889197}}<!--Marija Magdalena, Bezovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.781003|lon_deg=14.388396}}<!--Marija Magdalena, Cerknica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.637996|lon_deg=14.99487}}<!--Marija Magdalena, Rajhenav--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.607489|lon_deg=14.753121}}<!--Marjeta, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.725188|lon_deg=14.919694}}<!--Marjeta, Stari Log--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.57816|lon_deg=15.021436}}<!--Marjeta, Tanči Vrh--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5878204|lon_deg=15.0381907}}<!--Martin, Hrib pri Koprivniku--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051752|lon_deg=14.506044}}<!--Martin, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.804867|lon_deg=15.166875}}<!--Martin, NM--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.118216|lon_deg=14.183841}}<!--Martin, Poljane nad Škofjo Loko--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.284556|lon_deg=13.550504}}<!--Martin, Trnovo ob Soči--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7960986|lon_deg=14.3620776}}<!--Mati Božja, Cerknica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.560123|lon_deg=15.649903}}<!--Mati Usmiljenja, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5468727|lon_deg=14.7838018}}<!--Mihael, Borovec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.377809|lon_deg=15.056883}}<!--Mihael, Družmirje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.377234|lon_deg=15.098492}}<!--Jurij, Škale--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051971|lon_deg=14.502989}}<!--Mihael, LJ--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.562555|lon_deg=15.640481}}<!--Naša Ljuba Gospa, MB--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3968956|lon_deg=14.1555488}}<!--Nikolaj, Breznica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.830325|lon_deg=13.733685}}<!--Nikolaj, Sveto--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6116125|lon_deg=14.7455692}}<!--Ožbolt, Gotenica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.801563|lon_deg=15.361238}}<!--Ožbolt, Javorovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.961502|lon_deg=13.653788}}<!--Vid, Solkan--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.41866|lon_deg=15.869755}}<!--Vsi sveti, Ptuj--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.528496|lon_deg=14.904253}}<!--Žalostna Mati Božja, Zdihovo--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.911975|lon_deg=13.634495}}<!--Jožef, Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.915176|lon_deg=13.657507}}<!--Oton, Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.907664|lon_deg=13.625297}}<!--Pavel, Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.914596|lon_deg=13.636214}}<!--Janez K., Vrtojba--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.561663|lon_deg=14.790962}}<!--ŽMB, Borovec pri Kočevski Reki--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.895572|lon_deg=13.659399}}<!--Lovrenc, Bukovica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.923529|lon_deg=13.725811}}<!--Matere Božje, Cirje--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8170695|lon_deg=13.7767119}}<!--Ana, Tomačevica--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6066767|lon_deg=14.7928034}}<!--Rok, Mlaka pri Kočevski Reki--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.809327|lon_deg=14.96594}}<!--Jurij, Dvor pri Žužemberku--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.156822|lon_deg=15.175551}}<!--Marija Magdalena, Govce--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.277003|lon_deg=14.5074415}}<!--Blaž, Stiška vas--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.509183|lon_deg=15.189696}}<!--Ana, Veliki Nerajec--> {{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.876944|lon_deg=15.268889}}<!--Volbenk, Veliki Vinji vrh--> }} 3fjkc98j30q7xtcbek506eg1rzh77y9 0 609686 6768031 6765722 2026-10-21T08:36:22Z SaraStopar17 255455 /* Viri in literatura */ APA 7. verzija 6768031 wikitext text/x-wiki S '''Splošnim šolskim redom''' je cesarica [[Marija Terezija|Marija Terezija]] v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] leta [[1774|1774]] uvedla začetni šolski sistem. '''Trivialke''' oz. enorazrednice naj bi se uvajale v vsaki župniji. V njih so bili šoloobvezni vsi otroci '''od 6. do 13. leta''' starosti, kjer so se učili osnovnih veščin branja, pisanja in računanja.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=118}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=8}} ==Dopolnitev zakona== Žal pa je trajalo okoli 100 let, da so trivialke res začele v vsaki župniji po [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]]. Leta [[1869|1869]] so sprejeli dopolnilni zakon. V vsakem kraju '''z več kot 40-imi šoloobveznimi otroki''' je morala takratna oblast obvezno ustanoviti '''trivialke''' oziroma enorazrednice in zaposliti poklicno usposobljene učitelje. Šole so tako postale državne ustanove. Učitelje je začela plačevati država, ti pa so morali imeti končano vsaj [[normalka|normalko]] (štiri razrede srednje šole).{{Sfnb|Bolčina|2003|p=118}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=8}} ==Zametki šolstva v Čepovanu== Preden je bila ustanovljena ljudska šola v [[Čepovan|Čepovanu]], so tamkajšnje prebivalce vasi poučevali tisti domačini, ki so obvladali branje in pisanje. Pri ''Sentinu'' v Dragah je deklice ob nedeljah poučevala '''Katarina Šuligoj''', ki so ji pravili Mati božja. Ona je bila prva "učiteljica" v Čepovanu, in to kar od leta [[1820|1820]] do leta [[1840|1840]].{{Sfnb|Bolčina|2003|p=118}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=15}} Po letu [[1840|1840]] je prišel nek '''gospod Rudolf''' iz [[Idrija|Idrije]], ki je imel končano [[normalka|normalko]]. V domači cerkvi [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan|Janeza Krstnika]] je prvenstveno služboval kot orglar. Za vsak dan pouka so mu morali učenci prinesti en krajcar. Po enem letu se je Rudolf poučevanja naveličal in zapustil Čepovan. Vas je ostala brez edinega učitelja in pouka branja, pisanja ter računanja.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=118}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=15}} ==Šolstvo od leta 1872 do prve svetovne vojne== Prva uradno ustanovljena trivialka oz. enorazrednica v Čepovanu je bila šele leta [[1872|1872]]. Ta letnica velja tudi za '''začetek šolstva v vasi''' [[Čepovan]].{{Sfnb|Bolčina|2012|p=8}} Prostor za pouk je podaril Franc Podgornik, leta 1876 pa so pouk preselili v večjo sobo pri Antonu Kofolu (očetu [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]), kjer se je poučevalo do 1906. leta, ko se je zgradila šolska stavba.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=118}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=16, 17}} Učiteljsko službo je 1872. leta prevzel '''Jože Srebrnič''' iz [[Solkan|Solkana]]. V Čepovanu je poučeval do leta [[1880|1880]], ko je bil premeščen v [[Višnjevik|Višnjevik]] v [[Brda|Brdih]]. Za tri šolska leta ga je nadomestil učitelj '''Ivan Makarovič''' iz [[Kanal ob Soči|Kanala]].{{Sfnb|Bolčina|2003|p=118}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=16}} Leta [[1883]] pa je prišel na šolo poučevat učitelj '''[[Anton Mlekuž|Anton Mlekuž]]''' iz [[Bovec|Bovca]]. V Čepovanu je poučeval kar 40 let. Tu se je poročil in imel otroke – postal je domačin. S svojo strogostjo in izredno doslednostjo je izpodrinil nepismenost v Čepovanski dolini. V čepovansko trivialko so hodili otroci iz cele doline – območja ''Čepovana, Dola, Vrat, Vrš in Puštal''. Učitelj [[Anton Mlekuž|Anton]] je poučeval celodnevno, od 1. do 6. razreda ves teden, ob nedeljah pa je imel tečaje za 7. in 8. razrede.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=118}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=16}} Na območju ''Vrat'' je bila leta [[1891|1891]] ustanovljena t. i. '''potovalna šola'''. Šola pa ni obratovala dolgo – leta 1916 so jo zaprli. Pouk v ''Puštalah'' pa naj bi se začel leta [[1908|1908]]. Poučevalo naj bi se pri "Murovcu". Šola je bila tam prav tako potovalna, poučeval pa je nadučitelj [[Anton Mlekuž|Anton]], ob torkih in četrtkih.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=119}} Leta [[1906|1906]] je bila v Čepovanu zgrajena '''šolska stavba''' z dvema učilnicama in učilnico za čipkarsko šolo. Šola je tako postala dvorazredna. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno (1914–1918)]] je bil pouk prekinjen, saj so šolsko stavbo uporabljali kot vojaško [[bolnišnica|bolnišnico]].{{Sfnb|Bolčina|2003|p=119}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=20}} Takoj '''po vojni''' so morali učenci sodelovati pri pouku kar '''stoje''', ker niso imeli pohištva. V ''Puštalah'' (na potovalni šoli) so s poukom pričeli šele leta [[1920|1920]], ko so popravili poškodovano stavbo, medtem ko so na ''Vratih'' s poukom (prav tako na potovalni šoli) začeli šele leta [[1922|1922]]. Takrat je poučeval '''Franc Mlekuž''', sin nadučitelja [[Anton Mlekuž|Antona]]. V šolskem letu 1923/24 so '''sistem potovalnih šol''' (na ''Vratih'' in ''Puštalah'') '''ukinili''', tako da je vsaka izmed treh šol postala samostojna.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=119}} ==Šolstvo med obema vojnama== S prihodom [[fašisti|fašistične]] oblasti Italijanov so začeli '''slovenski jezik izpodrivati''' iz šol. Slovenski učitelji so izgubljali službe, zato so raje emigrirali v območje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Veliko čepovanskih učiteljev se je preselilo v [[Maribor|Maribor]]. V čepovansko šolo so tako prišli [[italijansko|italijansko govoreči]] učitelji (večinoma iz južne Italije in [[Sicilija|Sicilije]]), da bi fašisti zagotovili, da učitelji niso znali niti trohice slovenščine.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=119}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=10, 22–29}} Jeseni [[1943|1943]] se je zaključilo temačno 25-letno obdobje potujčevalne šole. Po kapitulacije Italije so prevzeli skrb za šole občinski sveti. Učitelje je bilo težko najti, zato so poiskali študentke ali pa '''dobro opismenjena mlada dekleta''', ki bi jim lahko zaupali pouk v t. i. '''partizanskih šolah'''. V Čepovanu je začela poučevati '''[[Frančiška Verena Kofol|Vera Kofol]]''', hčerka [[Leopold Kofol|Leopolda Kofola]]. Sprvoma so imeli pouk v šolski stavbi, nato pa so se preselili v '''veroučno kapelico''' pri cerkvi, ker je šolo zasedla partizanska vojska. Zaradi številnih vojnih nevarnosti (hajk) je bil pouk večkrat prekinjen. Pedagoški proces je trajal samo 66 dni (dobra dva meseca).{{Sfnb|Bolčina|2003|p=120}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=10–11, 30–34}} ==Šolstvo po drugi svetovni vojni do danes== Po končani [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] so pričeli v Čepovanu s poukom 23. oktobra [[1945|1945]].{{Sfnb|Bolčina|2012|p=11}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=36}} Prvi učitelj je bil '''[[Slavko Vuk|Slavko Vuk]]''' z Vrhnike. Ker je bila '''šolska stavba''' leta 1944 '''požgana''', so bili učitelji še vedno primorani poučevati v '''veroučni kapelici'''. Šolo so obnavljali pet let, od leta [[1948|1948]] do [[1953|1953]]. Osnovna šola Čepovan je postala samostojna šola s celodnevnim kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=121}} V šolskem letu [[1963|1963/1964]] so se k OŠ Čepovan priključile '''štiri podružnice''': OŠ Vrata, OŠ Lokve, OŠ Srednji Lokovec in OŠ Gornji Lokovec.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=121}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=49}} V šolskem letu [[1969|1969/1970]] je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. OŠ Čepovan je postala '''popolna osemletka s tujim jezikom in predmetnim poukom''' na višji stopnji. Na vseh štirih podružnicah je potekal pouk od 1. do 4. razreda.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=121, 122}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=53}} Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok je bil '''pouk v vseh podružnicah ukinjen'''. Zadnja, četrta podružnica se je ukinila v šolskem letu [[1991|1991/1992]] v Gornjem Lokovcu.{{Sfnb|Bolčina|2003|p=122}}{{Sfnb|Bolčina|2012|p=77}} Pouk se tako dandanes žal izvaja le še na centralni šoli v [[Čepovan|Čepovanu]].{{Sfnb|Bolčina|2003|p=122}} Leta [[2012|2012]] je bivši ravnatelj OŠ Čepovan in zavedni vaščan Rado Bolčina ob '''140-letnici delovanja šole''' izdal 352 strani dolgo znanstveno monografijo ''Od trivialke do devetletke: Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''.{{Sfnb|Bolčina|2012}} Deset let kasneje, leta [[2022|2022]] je Osnovna šola Čepovan praznovala svojo '''150. obletnico'''. Na pobudo vaščanov je v to čast nastal zbornik ''Zgodbe iz šolskih klopi''.{{Sfnb|Šuligoj Bremec in drugi|2022}} V predlanskem ([[2024|2024/25]]) in lanskem šolskem letu ([[2025|2025/26]]) so Osnovni šoli Čepovan dozidali '''prizidek vrtca''', ker se je v zadnjem desetletju v vasi '''povečalo število otrok'''.{{Sfnb|NOVA STRAN VRTCA|2026}} Trenutno je v letošnjem šolskem letu [[2026|2026/27]] na OŠ Čepovan zaposlenih '''12 učiteljic, šolska pedagoginja, računovodkinja, kuharice in hišnik''', ki delajo pod vodstvom ravnateljice Branke Ahmetašević.{{Sfnb|Osnovna šola Čepovan|2026}} ==Dve zgodbi iz zbornika ''Zgodbe iz šolskih klopi''== '''Rafael Kofol''', rojen leta 1939: "''Pouk čepovanske šole je nekaj let po vojni potekal v kapelici ob cerkvi, saj je šola pogorela. Vse razrede je učil učitelj Slavko Vuk, ki je bil strog in dosleden. Bil je gonilna sila kulturnih dogoskov v naši dolini. Spominjam se njegove meterske palice, ki je bila še iz časov italijanskega vrtca. Če učenec ni imel domače naloge ali pa je klepetal, smo že vnaprej vedeli, kako bo postopal učitelj. Učenec se je nagnil čez šolsko klop in učitelj mu jih je naložil s tisto palico po riti. Še danes jo imam pred očmi, kako se je dolga, debela, s centimeterskimi oznakami prilepila na naše riti. Iz teh časov se spominjam tudi pogostih tekmovanj med "zavezniki" in "nasprotniki". Glede na to, iz katerega dela doline si prihajal, je bilo določeno, kdo ti je zaveznik in kdo nasprotnik. To se ni spreminjalo. Otroci iz Čepovana in z Lazne smo bili zavezniki, naši nasprotniki pa so bili sošolci, ki so bivali od cerkve navzgor (Dol, Vrata, Podčepovan). Najbolj so mi ostala v spominu tekmovanja v kepanju. Borili smo se zares, kot bi se šlo za vojno, prestopov med zavezniki in nasprotniki ni bilo''.{{Sfnb|Šuligoj Bremec in drugi|2022|p=14}} '''Branka Stopar Kofol''' (hči Rafaela Kofola), rojena leta 1969: "''V mojih časih je bil velik poudarek na raznovrstnih športnih krožkih in tekmovanjih. V spominu so mi ostali zanimivi orientacijski pohodi, ki so vključevali znanja na temo Splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Moj prvi orientacijski pohod je bil prava sramota. Pred startom so nas učitelji opozorili, da se moramo orientirati po markacijah. Vprašali so nas, ali vemo, kaj so markacije. Kot vodjo ekipe me je bilo sram priznati, da mi ni čisto jasno, a sem pritrdila, misleč, da so to rdeče puščice. In tako smo pričeli svoj pohod proti severu. Iskali smo rdeče puščice in hodili, hodili ... vse do Trebuše. Ko so že vsi končali svoje pohode, so opazili, da naše ekipe ni od nikoder. Še dobro da nas je našel in ustavil naš hišnik Marjan s svojim "kombičem". Skozi leta so nas učitelji tudi v tej disciplini tako izurili, da smo pristali na državnem tekmovanju v Zvečevu na Hrvaškem. V spominu mi je ostala naloga oskrbe vojaka z zdrobljeno čeljustjo, ki ni bila predvidena. Vsi iz ekipe smo se sklanjali nad vojakom in se vsak na svoj način poskušali lotiti njegove čeljusti. Sebe in nas je rešil mladi vojak, ki je zašepetal: "Slovenec sem, vodil vas bom, samo dobro me poslušajte. Eden naj dela." Odlično se je odrezal in osvojili smo vse točke. Zaključek orientacijskega pohoda nam tudi ni bil ravno v ponos, saj smo za cilj proglasili sredino močvirja ... ma, tako nam je azimut pokazal. Kljub vsem težavam pa smo na tem državnem tekmovanju zasedli drugo mesto, prehiteli so nas samo Vojvodinci, tem je bila ravnina veliko bližja. Ko smo se ponosni vrnili domov, so nas učitelji vprašali, kako je bilo, kje smo spali. Spomnim se, da je sotekmovalec ponosno povedal, da so oni, fantje spali v šotorih, punce in oficirji pa v hotelu''.{{Sfnb|Šuligoj Bremec in drugi|2022|p=114}} ==Sklici== {{sklici}} ==Viri in literatura== * Bolčina, Rado in Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan. str. 118–122. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/125396224/oscep?format=marc. * Bolčina, Rado. (2012). Od trivialke do devetletke: ''Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah''. Samozaložba Kulturnega turističnega društva Lokovec. str. 8–77. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/260886016. * NOVA STRAN VRTCA | Osnovna šola Čepovan. (2026). ''Vrtec Čepovan''. https://vrtec-cepovan.splet.arnes.si/. * Osnovna šola Čepovan. (2026). ''Učitelji''. https://os-cepovan.si/ucitelji/. * Šuligoj Bremec, Miroslav in drugi. (2022). Zgodbe iz šolskih klopi: ''Ob 150-letnici šolstva v Čepovanu''. Samozaložba Medobčinskega kulturnega društva BUKVE. str. 14, 114. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/adz/sl/bib/129705987?ds=true. [[Kategorija:Čepovan]] [[Kategorija:Šolstvo v Sloveniji]] 9aaqgsapjnmpsphya01ifi7alf6mel3 0 609708 6767813 6767390 2026-10-20T15:36:20Z JoMK 240261 /* Viri */ pp 6767813 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jožefa | location = [[Veliki Vinji vrh]] (Orešje) | country = {{Zastava|Slovenija}} | parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | tower quantity = 1 | pushpin map = Slovenija }} '''Cerkev sv. Jožefa''' je [[podružnična cerkev]] na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]]. == Zgodovina == Na Velikem Vinjem vrhu je bila v prazgodovini ena največjih železnodobnih naselbin na Slovenskem. Ta kraj se omenja tudi že leta 1074 v srednjeveških arhivskih dokumentih. Listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo [[Oglejski patriarh|Oglejskega patriarha]] zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (''apud Uuinperch''). Ime Vinji vrh pa je zaaobjemalo ne samo samega hriba in naselbin na njem, ampak tudi naselbine ob vznožju hriba. V listini je sicer določeno, da naj bo cerkev zgrajena na Vinjem vrhu, so jo najverjetneje sezidali v [[Bela Cerkev|Beli Cerkvi]] (''Alba ecclesia''), na prostoru današnje [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|župnijske cerkve sv. Andreja]]. Prvič se vas Vinji vrh (''in villa ze dem Weinperg'') je prvič omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta 1318, cerkev, posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu [[Pavel Bizancij|Pavla Bizancija]]. Poleg nje je takrat stala še ena cerkev, posvečena [[Sveti Volbenk|sv. Volbenku]]. Marijina cerkev se omenja v deh zapisnikih, iz leta 1667 in 1677, kot šmarješko podružnico pa jo navaja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, v letu 1689. V 18. stoletju jo omenjajo listine iz 1753. in 1757. leta, in tudi opis jožefinsekga vojaškega zemjljevida, ki je nastajal v letih 1763-1787. Tam piše, da nad vasjo Bela Cerkev:<blockquote>''...dominirata vinska gorica in sv. Jožef, od koder je okolica pregledna tudi v nekajurnih razdaljah.''</blockquote> Kdaj se je na Vinjem vrhu Marijinemu pridružilo tudi čaščenje [[Sveti Jožef|Jožefa]], se ne da natančno povedati. Gotovo pa se je to zgodilo v prvi polovici 18. stoletja, saj se je val čaščenja sv. Jožefa razmahnil šele v prehodu iz 17. v 18. stoletje. Verjetno je bila ob njegovi vpeljavi v glavni oltar naročena tudi slika [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], katere nastanek postavlja [[Anica Cevc]] v obdobje okoli leta 1735. Da je cerkev na Vinjem vrhu posvečena Materi BOžji in sv. Jožefu, je navedeno prvič v zapisniku leta 1753. Tema dvema zavetnikoma je bil posvečen tudi glavni oltar, pri katerem je bila bratovščina Svete Družine. Takrat so bili v cerkvi tudi trije stranski oltari, sv. Notburge, sv. Agate ter sv. Volbenka. == Arhitektura == Čeprav je cerkev omenjena v arhivskih virih šele na koncu 16. stoletja, se je pri obnovitvenih delih leta 1993 pokazalo, da so v njenih zidovih skrite precej starejše stavbne ostaline. V stenah ladje so bili najdeni zidovi romanske stavbe, delno ohranjeno baročno okno priča o tem, da je verjetno iz 13. stoletja. Prvotna srednjeveška zgradba je bila skozi stoletja gotovo večkrat predelana. Prvič v prvi polovici 15. stoletja. Takrat je južna stena [[cerkvena ladja|cerkvene ladje]] dobila vsaj eno okno, zahodna stena pa nov gotski portal. Le arheološke raziskave tlakov pa bi lahko potrdile ali zanikale domnevo, da je bil ob gotski predelavi pozidan nov oltarni prostor. Srednjeveška cerkev je bila nato (vsaj) dvakrat predelana v skladu z baročnim slogom. Ob prvi, v sredini 17. stoletja, so bila v ladji oblikovana nova pravokotna okna s kamnitimi okenskimi okviri, v cerkev so namestili tudi novo opremo in jo okrasili. Druga predelava se je zgodila v prvi polovici 18. stoletja. Ta je bila očitno tako temeljita, da zapisnik iz leta 1753 cerkev omenja kot novo. Takrat je bil verjetno zamenjan gotski [[prezbiterij]], veliko sprememb je doživela tudi ladja, med drugim nov kor z [[orgle|orglami]]. Leta 1891 je cerkev dobila nova portala. Ob že omenjenih prenovitvenih delih leta 1993 je bila cerkev statično sanirana, dobila je tudi novo streho, odstranjeni pa sta bili zakristija, postavljena, med zvonik in prezbiterij, ter kapelica ob vzhodni strani prezbiterija. === Zvonik === Ob severni strani prezbiterija je postavljen prostostoječ zvonik. Njegove fasade so razčlenjene s kamnitimi pasovi. Vse do leta 1917 so v njem viseli trije bronasti zvonovi, manjša dva sta bila odvzeta za potrebe vojaštva, ostal je veliki zvon iz leta 1701, vlila sta ga celjska [[zvonar]]ja [[Nikolaj Urban Boset]] in [[Konrad Schneider]]. Na njem je napis: {| |- | <blockquote>''A fulgore, tempeste, peste, fame, bello, subitanea et improvisa morte, libera nos, Domine! Nisi Deus custodierit civitatem, frustra, vigilat, qui custodit eam.'' </blockquote> | <blockquote>''Strele, viharjev, kuge, lakote, vojske, nagle in neprevidne smrti, reši nas, o Gospod! Ako Gospod ne varuje mesta, ga zaman varuje, kdor ga čuva.'' </blockquote> |} Na zahodno stran zvonika je prislonjena tudi lopa, pokrita s križnim obokom. == Oprema == === Marijin oltar === Cerkev ima zelo bogato okrašen oltar, še posebej za podeželsko podružnico. Zlat ''glavni oltar'' zavzemma osrednje mesto v prezbiteriju, iz 17. stoletja, predelan v 18. stoletju. V glavni niši stoji kip Matere Božje, pokriva ga slika ''Smrt sv. Jožefa'', delo slikarja [[Janez Valentin Metzinger|Metzingerja]]. V stranskih nišah stojita kip [[Sveta Marjeta|sv. Marjete]] (levo) in kip [[Sveta Barbara|sv. Barbare]] (desno). Atika je upodobljena kot [[trilist]], v njej je upodobljena [[Sveta Trojica]], nad njo, tik pod stropom, pa je kip [[Nadangel Mihael|nadangela Mihaela]]. Na predeli oltarnega nastavka za tabernaljem je napis: {| |- | <blockquote>''HOC OPVS / REGIMINE REV^MI: ET AMPL.^MI D(omini).D(omini). / IOANNIS D(ei). G(ratia). ABBATIS SITTICEN(sis). / S(acrae). C(aesareae). M(aiestatis) CONS(iliarii). / ECCLESIAE IMPENSIS, / CVRA A(dmo)<u>D</u>(u) M R(everen)<u>DI</u> / D(omini). / M(agistri). STEPHANI BE(l)IZITSH / DECANI / RVDOLPHSB(ertensis). / PAROCHI AD S(anctam). MARGARET<u>A</u>(m) / ERECTVM / M. DC. LVIII'' </blockquote> | <blockquote>''»To delo je bilo postavljeno pod vodstvom prečastitega in dobrohotnega gospoda, gospoda Janeza, po božji milosti opata Stiškega, svetovalca presvetega cesarskega veličanstva, na stroške cerkve, ob prizadevanju prečastitega gospoda magistra Štefana Beličiča, novomeškega dekana in župnika pri sv. Marjeti. Postavljeno 1658«.'' </blockquote> |} Dva stranska oltarja sta iz 17. stoletja. Zapisik iz leta 1753 pravi, da sta stranska oltarja posvečena [[Sveta Agata|sv. Agati]] in sv. Volbenku. Danes tema dvema svetnikoma ni posvečen noben oltar, tudi ni sledov o njunih kipih. Glede na starost današnjih oltarjev pa je najverjetneje, da sta bila oltarja kasneje posvečena drugima zavetnikoma. Zaradi starosti nekaterih kipov predpostavljamo, da se je to zgodilo kmalu po sredini 18. stoletja. Levi stranski oltar je posvečen [[Sveta Uršula|sv. Uršuli]], ki je upodobljena s puščico v roki, v zavetju njenega plašča jo stiskajo device, njene spremljevalke. V levi niši je kip svetnice, verjetno Marije, brez atributov, v desni pa stoji kip [[Sveti Janez Evangelist|sv. Janeza Evangelista]]. V niši atike je kip [[Sveti Janez Krstnik|sv. janeza Krstnika]], na atiki pa je Kristus s križem. Desni stranski oltar je posvečen [[Sveti Rok|sv. Roku]]. Njegov kip je v osrednji niši. Levo je kip sv. Katarine, desno pa nekega svetega papeža, brez atributov. V niši atike je ip [[Sveti Lucija|sv. Lucije]]. Ob njej je na levi kip [[Sveti Anton Puščavnik|sv. Antona Puščavnika]]. Na atiki je še en kip nekega svetega papeža, verjetno Urbana. Ob južni steni ladje je oltar [[Sveta Notburga|sv. Notburge]] iz 18. stoletja. Na njem sta kipa sv. Janeza in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]]. Slika sv. Notburge bi lahko bila delo baročnega slikarja [[Janez Mihael Reinwald|Reinwalda]]. === Orgle === Baročne orgle v cerkvi so iz 18. stoletja, vkomponirane v korno ograjo. So delo orglarja [[Janez Jurij Eisl|Janeza Jurija Eisla]] (manualni del). Edo Škulj je v popisu iz 80. let za spremenjeno mehaniko domneval, da je delo [[Janko Vrabec|Janka Vrabca]] ali pa [[Janez Mandlin|Janeza Mandlina]], ki sta delovala na Dolenjskem v drugi polovici 19. stoletja. Za uporabo je instrument potreben prenove, a je v še precej dobrem stanju. {| class="wikitable" |+Dispozicija orgel (izbor registrov) ! colspan="3" |Manual (C/E-c³) ! colspan="3" |Pedal (C/E-gis) |- |1. |Copula maior |8' |7. |Subbass |16' |- |2. |Copula minor |4' |8. |Octavbass |8' |- |3. |Principal |4' |9. |Quintbas |5 ¹/₃' |- |4. |Octava |2' | | | |- |5. |Quinta |1 ¹/₃' | | | |- |6. |Mixtura |1' | | | |- |} == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, cerkev sv. Jožefa |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, ''Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia'', Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == * [https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/23/arhivnovica-20/20 Cerkev na uradni župnijski spletni strani] {{commonscat|St. Joseph's Church (Orešje)|position=left}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] a1ffe9dwzcfmiemo9h8qa9d0dmgby4s 6767847 6767813 2026-10-20T16:23:00Z JoMK 240261 približno končano 6767847 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jožefa | location = [[Veliki Vinji vrh]] (Orešje) | country = {{Zastava|Slovenija}} | parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | tower quantity = 1 | bells = 1 | pushpin map = Slovenija }} '''Cerkev sv. Jožefa''' (včasih tudi sv. Marije) je [[podružnična cerkev]] na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]]. == Zgodovina == Na Velikem Vinjem vrhu je bila v prazgodovini ena največjih železnodobnih naselbin na Slovenskem. Ta kraj se omenja tudi že leta 1074 v srednjeveških arhivskih dokumentih. Listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo [[Oglejski patriarh|Oglejskega patriarha]] zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (''apud Uuinperch''). Ime Vinji vrh pa je zaaobjemalo ne samo samega hriba in naselbin na njem, ampak tudi naselbine ob vznožju hriba. V listini je sicer določeno, da naj bo cerkev zgrajena na Vinjem vrhu, so jo najverjetneje sezidali v [[Bela Cerkev|Beli Cerkvi]] (''Alba ecclesia''), na prostoru današnje [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|župnijske cerkve sv. Andreja]]. Prvič se vas Vinji vrh (''in villa ze dem Weinperg'') je prvič omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta 1318, cerkev, posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu [[Pavel Bizancij|Pavla Bizancija]]. Poleg nje je takrat stala še ena cerkev, posvečena [[Sveti Volbenk|sv. Volbenku]]. Marijina cerkev se omenja v deh zapisnikih, iz leta 1667 in 1677, kot šmarješko podružnico pa jo navaja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, v letu 1689. V 18. stoletju jo omenjajo listine iz 1753. in 1757. leta, in tudi opis jožefinsekga vojaškega zemjljevida, ki je nastajal v letih 1763-1787. Tam piše, da nad vasjo Bela Cerkev:<blockquote>''...dominirata vinska gorica in sv. Jožef, od koder je okolica pregledna tudi v nekajurnih razdaljah.''</blockquote> Kdaj se je na Vinjem vrhu Marijinemu pridružilo tudi čaščenje [[Sveti Jožef|Jožefa]], se ne da natančno povedati. Gotovo pa se je to zgodilo v prvi polovici 18. stoletja, saj se je val čaščenja sv. Jožefa razmahnil šele v prehodu iz 17. v 18. stoletje. Verjetno je bila ob njegovi vpeljavi v glavni oltar naročena tudi slika [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], katere nastanek postavlja [[Anica Cevc]] v obdobje okoli leta 1735. Da je cerkev na Vinjem vrhu posvečena Materi BOžji in sv. Jožefu, je navedeno prvič v zapisniku leta 1753. Tema dvema zavetnikoma je bil posvečen tudi glavni oltar, pri katerem je bila bratovščina Svete Družine. Takrat so bili v cerkvi tudi trije stranski oltari, sv. Notburge, sv. Agate ter sv. Volbenka. == Arhitektura == Čeprav je cerkev omenjena v arhivskih virih šele na koncu 16. stoletja, se je pri obnovitvenih delih leta 1993 pokazalo, da so v njenih zidovih skrite precej starejše stavbne ostaline. V stenah ladje so bili najdeni zidovi romanske stavbe, delno ohranjeno baročno okno priča o tem, da je verjetno iz 13. stoletja. Prvotna srednjeveška zgradba je bila skozi stoletja gotovo večkrat predelana. Prvič v prvi polovici 15. stoletja. Takrat je južna stena [[cerkvena ladja|cerkvene ladje]] dobila vsaj eno okno, zahodna stena pa nov gotski portal. Le arheološke raziskave tlakov pa bi lahko potrdile ali zanikale domnevo, da je bil ob gotski predelavi pozidan nov oltarni prostor. Srednjeveška cerkev je bila nato (vsaj) dvakrat predelana v skladu z baročnim slogom. Ob prvi, v sredini 17. stoletja, so bila v ladji oblikovana nova pravokotna okna s kamnitimi okenskimi okviri, v cerkev so namestili tudi novo opremo in jo okrasili. Druga predelava se je zgodila v prvi polovici 18. stoletja. Ta je bila očitno tako temeljita, da zapisnik iz leta 1753 cerkev omenja kot novo. Takrat je bil verjetno zamenjan gotski [[prezbiterij]], veliko sprememb je doživela tudi ladja, med drugim nov kor z [[orgle|orglami]]. Leta 1891 je cerkev dobila nova portala. Ob že omenjenih prenovitvenih delih leta 1993 je bila cerkev statično sanirana, dobila je tudi novo streho, odstranjeni pa sta bili zakristija, postavljena, med zvonik in prezbiterij, ter kapelica ob vzhodni strani prezbiterija. === Zvonik === Ob severni strani prezbiterija je postavljen prostostoječ zvonik. Njegove fasade so razčlenjene s kamnitimi pasovi. Vse do leta 1917 so v njem viseli trije bronasti zvonovi, manjša dva sta bila odvzeta za potrebe vojaštva, ostal je veliki zvon iz leta 1701, vlila sta ga celjska [[zvonar]]ja [[Nikolaj Urban Boset]] in [[Konrad Schneider]]. Na njem je napis: {| |- | <blockquote>''A fulgore, tempeste, peste, fame, bello, subitanea et improvisa morte, libera nos, Domine! Nisi Deus custodierit civitatem, frustra, vigilat, qui custodit eam.'' </blockquote> | <blockquote>''Strele, viharjev, kuge, lakote, vojske, nagle in neprevidne smrti, reši nas, o Gospod! Ako Gospod ne varuje mesta, ga zaman varuje, kdor ga čuva.'' </blockquote> |} Na zahodno stran zvonika je prislonjena tudi lopa, pokrita s križnim obokom. == Oprema == === Marijin oltar === Cerkev ima zelo bogato okrašen oltar, še posebej za podeželsko podružnico. Zlat ''glavni oltar'' zavzemma osrednje mesto v prezbiteriju, iz 17. stoletja, predelan v 18. stoletju. V glavni niši stoji kip Matere Božje, pokriva ga slika ''Smrt sv. Jožefa'', delo slikarja [[Janez Valentin Metzinger|Metzingerja]]. V stranskih nišah stojita kip [[Sveta Marjeta|sv. Marjete]] (levo) in kip [[Sveta Barbara|sv. Barbare]] (desno). Atika je upodobljena kot [[trilist]], v njej je upodobljena [[Sveta Trojica]], nad njo, tik pod stropom, pa je kip [[Nadangel Mihael|nadangela Mihaela]]. Na predeli oltarnega nastavka za tabernaljem je napis: {| |- | <blockquote>''HOC OPVS / REGIMINE REV^MI: ET AMPL.^MI D(omini).D(omini). / IOANNIS D(ei). G(ratia). ABBATIS SITTICEN(sis). / S(acrae). C(aesareae). M(aiestatis) CONS(iliarii). / ECCLESIAE IMPENSIS, / CVRA A(dmo)<u>D</u>(u) M R(everen)<u>DI</u> / D(omini). / M(agistri). STEPHANI BE(l)IZITSH / DECANI / RVDOLPHSB(ertensis). / PAROCHI AD S(anctam). MARGARET<u>A</u>(m) / ERECTVM / M. DC. LVIII'' </blockquote> | <blockquote>''»To delo je bilo postavljeno pod vodstvom prečastitega in dobrohotnega gospoda, gospoda Janeza, po božji milosti opata Stiškega, svetovalca presvetega cesarskega veličanstva, na stroške cerkve, ob prizadevanju prečastitega gospoda magistra Štefana Beličiča, novomeškega dekana in župnika pri sv. Marjeti. Postavljeno 1658«.'' </blockquote> |} === Drugi oltarji ter slike in poslikave === Dva stranska oltarja sta iz 17. stoletja. Zapisik iz leta 1753 pravi, da sta stranska oltarja posvečena [[Sveta Agata|sv. Agati]] in sv. Volbenku. Danes tema dvema svetnikoma ni posvečen noben oltar, tudi ni sledov o njunih kipih. Glede na starost današnjih oltarjev pa je najverjetneje, da sta bila oltarja kasneje posvečena drugima zavetnikoma. Zaradi starosti nekaterih kipov predpostavljamo, da se je to zgodilo kmalu po sredini 18. stoletja. Levi stranski oltar je posvečen [[Sveta Uršula|sv. Uršuli]], ki je upodobljena s puščico v roki, v zavetju njenega plašča jo stiskajo device, njene spremljevalke. V levi niši je kip svetnice, verjetno Marije, brez atributov, v desni pa stoji kip [[Sveti Janez Evangelist|sv. Janeza Evangelista]]. V niši atike je kip [[Sveti Janez Krstnik|sv. janeza Krstnika]], na atiki pa je Kristus s križem. Desni stranski oltar je posvečen [[Sveti Rok|sv. Roku]]. Njegov kip je v osrednji niši. Levo je kip sv. Katarine, desno pa nekega svetega papeža, brez atributov. V niši atike je kip [[Sveta Lucija|sv. Lucije]]. Ob njej je na levi kip [[Sveti Anton Puščavnik|sv. Antona Puščavnika]]. Na atiki je še en kip nekega svetega papeža, verjetno Urbana. Ob južni steni ladje je oltar [[Sveta Notburga|sv. Notburge]] iz 18. stoletja. Na njem sta kipa sv. Janeza in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]]. Slika sv. Notburge bi lahko bila delo baročnega slikarja [[Janez Mihael Reinwald|Reinwalda]]. V cerkvi sta ohranjeni tudi dve sliki, verjetno iz druge polovice 18. ali pa začetka 19. stoletja. Na obokih lope pred zvonikom pa so v medaljonih upodobljeni trije prizori, in sicer Oznanjenje, Obsikovanje, Kristusovo rojstvo in Beg v Egipt. Slikarija sodi v čas iz prehoda iz 17. v 18. stoletje. === Shodi === Bogata cerkvena oprema, dve, za Dolenjsko razmeroma veliki cerkvi ter števline predelave cerkve pričajo o tem, da je bil Veliki Vinji vrh precej več kot samo podeželska podružnica. To je bila nekdaj znana in obiskovana božja pot. Ob shodih naj bi bilo ob poti nastavljenih več gostilnic in prodajalnic, streljajo naj bi se celo z možnarji. Bilo je tudi nekaj muzikantov, ki pa naj bi jih cerkev v drugi polovici 19. stoletja zaradi različnih nerodnosti zatrla. === Orgle === Baročne orgle v cerkvi so iz 18. stoletja, vkomponirane v korno ograjo. So delo orglarja [[Janez Jurij Eisl|Janeza Jurija Eisla]] (manualni del). Edo Škulj je v popisu iz 80. let za spremenjeno mehaniko domneval, da je delo [[Janko Vrabec|Janka Vrabca]] ali pa [[Janez Mandlin|Janeza Mandlina]], ki sta delovala na Dolenjskem v drugi polovici 19. stoletja. Za uporabo je instrument potreben prenove, a je v še precej dobrem stanju. {| class="wikitable" |+Dispozicija orgel (izbor registrov) ! colspan="3" |Manual (C/E-c³) ! colspan="3" |Pedal (C/E-gis) |- |1. |Copula maior |8' |7. |Subbass |16' |- |2. |Copula minor |4' |8. |Octavbass |8' |- |3. |Principal |4' |9. |Quintbas |5 ¹/₃' |- |4. |Octava |2' | | | |- |5. |Quinta |1 ¹/₃' | | | |- |6. |Mixtura |1' | | | |- |} == Nekdanja cerkev sv. Volbenka == {{glavni|Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh}} Le nekaj metrov severno od cerkve sv. Jožefa je stala danes izginula cerkev sv. Volbenka. O njej ni danes nobenega sledu več, njeno lego lahko prepoznamo po konfiguraciji terena. Omenjajo jo listine iz leta 1581, 1667 in 1677, in pa tudi [[Slava vojvodine Kranjske]]. Cerkev naj bi bila v slabem stanju že v drugi polovici 18. stoletja, porušena pa je bila po požaru 1815. == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, cerkev sv. Jožefa |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, ''Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia'', Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == * [https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/23/arhivnovica-20/20 Cerkev na uradni župnijski spletni strani] {{commonscat|St. Joseph's Church (Orešje)|position=left}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] i6ehnn933w3lka0h573tivio8bbuyl2 6767898 6767847 2026-10-20T17:36:41Z Janezdrilc 3152 +[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]]; +[[Kategorija:Orešje, Šmarješke Toplice]]; ±[[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767898 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jožefa | pushpin map = Slovenija | location = [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]] (Veliki Vinji vrh) | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | dedication = [[sveti Jožef]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | tower quantity = 1 | bells = 1 }} '''Cerkev sv. Jožefa''' (včasih tudi sv. Marije) je [[podružnična cerkev]] na Velikem Vinjem vrhu v vasi [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]]. == Zgodovina == Na Velikem Vinjem vrhu je bila v prazgodovini ena največjih železnodobnih naselbin na Slovenskem. Ta kraj se omenja tudi že leta 1074 v srednjeveških arhivskih dokumentih. Listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo [[Oglejski patriarh|Oglejskega patriarha]] zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (''apud Uuinperch''). Ime Vinji vrh pa je zaaobjemalo ne samo samega hriba in naselbin na njem, ampak tudi naselbine ob vznožju hriba. V listini je sicer določeno, da naj bo cerkev zgrajena na Vinjem vrhu, so jo najverjetneje sezidali v [[Bela Cerkev|Beli Cerkvi]] (''Alba ecclesia''), na prostoru današnje [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|župnijske cerkve sv. Andreja]]. Prvič se vas Vinji vrh (''in villa ze dem Weinperg'') je prvič omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta 1318, cerkev, posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu [[Pavel Bizancij|Pavla Bizancija]]. Poleg nje je takrat stala še ena cerkev, posvečena [[Sveti Volbenk|sv. Volbenku]]. Marijina cerkev se omenja v deh zapisnikih, iz leta 1667 in 1677, kot šmarješko podružnico pa jo navaja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, v letu 1689. V 18. stoletju jo omenjajo listine iz 1753. in 1757. leta, in tudi opis jožefinsekga vojaškega zemjljevida, ki je nastajal v letih 1763-1787. Tam piše, da nad vasjo Bela Cerkev:<blockquote>''...dominirata vinska gorica in sv. Jožef, od koder je okolica pregledna tudi v nekajurnih razdaljah.''</blockquote> Kdaj se je na Vinjem vrhu Marijinemu pridružilo tudi čaščenje [[Sveti Jožef|Jožefa]], se ne da natančno povedati. Gotovo pa se je to zgodilo v prvi polovici 18. stoletja, saj se je val čaščenja sv. Jožefa razmahnil šele v prehodu iz 17. v 18. stoletje. Verjetno je bila ob njegovi vpeljavi v glavni oltar naročena tudi slika [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], katere nastanek postavlja [[Anica Cevc]] v obdobje okoli leta 1735. Da je cerkev na Vinjem vrhu posvečena Materi BOžji in sv. Jožefu, je navedeno prvič v zapisniku leta 1753. Tema dvema zavetnikoma je bil posvečen tudi glavni oltar, pri katerem je bila bratovščina Svete Družine. Takrat so bili v cerkvi tudi trije stranski oltari, sv. Notburge, sv. Agate ter sv. Volbenka. == Arhitektura == Čeprav je cerkev omenjena v arhivskih virih šele na koncu 16. stoletja, se je pri obnovitvenih delih leta 1993 pokazalo, da so v njenih zidovih skrite precej starejše stavbne ostaline. V stenah ladje so bili najdeni zidovi romanske stavbe, delno ohranjeno baročno okno priča o tem, da je verjetno iz 13. stoletja. Prvotna srednjeveška zgradba je bila skozi stoletja gotovo večkrat predelana. Prvič v prvi polovici 15. stoletja. Takrat je južna stena [[cerkvena ladja|cerkvene ladje]] dobila vsaj eno okno, zahodna stena pa nov gotski portal. Le arheološke raziskave tlakov pa bi lahko potrdile ali zanikale domnevo, da je bil ob gotski predelavi pozidan nov oltarni prostor. Srednjeveška cerkev je bila nato (vsaj) dvakrat predelana v skladu z baročnim slogom. Ob prvi, v sredini 17. stoletja, so bila v ladji oblikovana nova pravokotna okna s kamnitimi okenskimi okviri, v cerkev so namestili tudi novo opremo in jo okrasili. Druga predelava se je zgodila v prvi polovici 18. stoletja. Ta je bila očitno tako temeljita, da zapisnik iz leta 1753 cerkev omenja kot novo. Takrat je bil verjetno zamenjan gotski [[prezbiterij]], veliko sprememb je doživela tudi ladja, med drugim nov kor z [[orgle|orglami]]. Leta 1891 je cerkev dobila nova portala. Ob že omenjenih prenovitvenih delih leta 1993 je bila cerkev statično sanirana, dobila je tudi novo streho, odstranjeni pa sta bili zakristija, postavljena, med zvonik in prezbiterij, ter kapelica ob vzhodni strani prezbiterija. === Zvonik === Ob severni strani prezbiterija je postavljen prostostoječ zvonik. Njegove fasade so razčlenjene s kamnitimi pasovi. Vse do leta 1917 so v njem viseli trije bronasti zvonovi, manjša dva sta bila odvzeta za potrebe vojaštva, ostal je veliki zvon iz leta 1701, vlila sta ga celjska [[zvonar]]ja [[Nikolaj Urban Boset]] in [[Konrad Schneider]]. Na njem je napis: {| |- | <blockquote>''A fulgore, tempeste, peste, fame, bello, subitanea et improvisa morte, libera nos, Domine! Nisi Deus custodierit civitatem, frustra, vigilat, qui custodit eam.'' </blockquote> | <blockquote>''Strele, viharjev, kuge, lakote, vojske, nagle in neprevidne smrti, reši nas, o Gospod! Ako Gospod ne varuje mesta, ga zaman varuje, kdor ga čuva.'' </blockquote> |} Na zahodno stran zvonika je prislonjena tudi lopa, pokrita s križnim obokom. == Oprema == === Marijin oltar === Cerkev ima zelo bogato okrašen oltar, še posebej za podeželsko podružnico. Zlat ''glavni oltar'' zavzemma osrednje mesto v prezbiteriju, iz 17. stoletja, predelan v 18. stoletju. V glavni niši stoji kip Matere Božje, pokriva ga slika ''Smrt sv. Jožefa'', delo slikarja [[Janez Valentin Metzinger|Metzingerja]]. V stranskih nišah stojita kip [[Sveta Marjeta|sv. Marjete]] (levo) in kip [[Sveta Barbara|sv. Barbare]] (desno). Atika je upodobljena kot [[trilist]], v njej je upodobljena [[Sveta Trojica]], nad njo, tik pod stropom, pa je kip [[Nadangel Mihael|nadangela Mihaela]]. Na predeli oltarnega nastavka za tabernaljem je napis: {| |- | <blockquote>''HOC OPVS / REGIMINE REV^MI: ET AMPL.^MI D(omini).D(omini). / IOANNIS D(ei). G(ratia). ABBATIS SITTICEN(sis). / S(acrae). C(aesareae). M(aiestatis) CONS(iliarii). / ECCLESIAE IMPENSIS, / CVRA A(dmo)<u>D</u>(u) M R(everen)<u>DI</u> / D(omini). / M(agistri). STEPHANI BE(l)IZITSH / DECANI / RVDOLPHSB(ertensis). / PAROCHI AD S(anctam). MARGARET<u>A</u>(m) / ERECTVM / M. DC. LVIII'' </blockquote> | <blockquote>''»To delo je bilo postavljeno pod vodstvom prečastitega in dobrohotnega gospoda, gospoda Janeza, po božji milosti opata Stiškega, svetovalca presvetega cesarskega veličanstva, na stroške cerkve, ob prizadevanju prečastitega gospoda magistra Štefana Beličiča, novomeškega dekana in župnika pri sv. Marjeti. Postavljeno 1658«.'' </blockquote> |} === Drugi oltarji ter slike in poslikave === Dva stranska oltarja sta iz 17. stoletja. Zapisik iz leta 1753 pravi, da sta stranska oltarja posvečena [[Sveta Agata|sv. Agati]] in sv. Volbenku. Danes tema dvema svetnikoma ni posvečen noben oltar, tudi ni sledov o njunih kipih. Glede na starost današnjih oltarjev pa je najverjetneje, da sta bila oltarja kasneje posvečena drugima zavetnikoma. Zaradi starosti nekaterih kipov predpostavljamo, da se je to zgodilo kmalu po sredini 18. stoletja. Levi stranski oltar je posvečen [[Sveta Uršula|sv. Uršuli]], ki je upodobljena s puščico v roki, v zavetju njenega plašča jo stiskajo device, njene spremljevalke. V levi niši je kip svetnice, verjetno Marije, brez atributov, v desni pa stoji kip [[Sveti Janez Evangelist|sv. Janeza Evangelista]]. V niši atike je kip [[Sveti Janez Krstnik|sv. janeza Krstnika]], na atiki pa je Kristus s križem. Desni stranski oltar je posvečen [[Sveti Rok|sv. Roku]]. Njegov kip je v osrednji niši. Levo je kip sv. Katarine, desno pa nekega svetega papeža, brez atributov. V niši atike je kip [[Sveta Lucija|sv. Lucije]]. Ob njej je na levi kip [[Sveti Anton Puščavnik|sv. Antona Puščavnika]]. Na atiki je še en kip nekega svetega papeža, verjetno Urbana. Ob južni steni ladje je oltar [[Sveta Notburga|sv. Notburge]] iz 18. stoletja. Na njem sta kipa sv. Janeza in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]]. Slika sv. Notburge bi lahko bila delo baročnega slikarja [[Janez Mihael Reinwald|Reinwalda]]. V cerkvi sta ohranjeni tudi dve sliki, verjetno iz druge polovice 18. ali pa začetka 19. stoletja. Na obokih lope pred zvonikom pa so v medaljonih upodobljeni trije prizori, in sicer Oznanjenje, Obsikovanje, Kristusovo rojstvo in Beg v Egipt. Slikarija sodi v čas iz prehoda iz 17. v 18. stoletje. === Shodi === Bogata cerkvena oprema, dve, za Dolenjsko razmeroma veliki cerkvi ter števline predelave cerkve pričajo o tem, da je bil Veliki Vinji vrh precej več kot samo podeželska podružnica. To je bila nekdaj znana in obiskovana božja pot. Ob shodih naj bi bilo ob poti nastavljenih več gostilnic in prodajalnic, streljajo naj bi se celo z možnarji. Bilo je tudi nekaj muzikantov, ki pa naj bi jih cerkev v drugi polovici 19. stoletja zaradi različnih nerodnosti zatrla. === Orgle === Baročne orgle v cerkvi so iz 18. stoletja, vkomponirane v korno ograjo. So delo orglarja [[Janez Jurij Eisl|Janeza Jurija Eisla]] (manualni del). Edo Škulj je v popisu iz 80. let za spremenjeno mehaniko domneval, da je delo [[Janko Vrabec|Janka Vrabca]] ali pa [[Janez Mandlin|Janeza Mandlina]], ki sta delovala na Dolenjskem v drugi polovici 19. stoletja. Za uporabo je instrument potreben prenove, a je v še precej dobrem stanju. {| class="wikitable" |+Dispozicija orgel (izbor registrov) ! colspan="3" |Manual (C/E-c³) ! colspan="3" |Pedal (C/E-gis) |- |1. |Copula maior |8' |7. |Subbass |16' |- |2. |Copula minor |4' |8. |Octavbass |8' |- |3. |Principal |4' |9. |Quintbas |5 ¹/₃' |- |4. |Octava |2' | | | |- |5. |Quinta |1 ¹/₃' | | | |- |6. |Mixtura |1' | | | |- |} == Nekdanja cerkev sv. Volbenka == {{glavni|Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh}} Le nekaj metrov severno od cerkve sv. Jožefa je stala danes izginula cerkev sv. Volbenka. O njej ni danes nobenega sledu več, njeno lego lahko prepoznamo po konfiguraciji terena. Omenjajo jo listine iz leta 1581, 1667 in 1677, in pa tudi [[Slava vojvodine Kranjske]]. Cerkev naj bi bila v slabem stanju že v drugi polovici 18. stoletja, porušena pa je bila po požaru 1815. == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, cerkev sv. Jožefa |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} * Škulj, Edo; Dobravec Jurij, ''Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia'', Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == * [https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/23/arhivnovica-20/20 Cerkev na uradni župnijski spletni strani] {{commonscat|St. Joseph's Church (Orešje)|position=left}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa|Orešje]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jožef, Orešje]] [[Kategorija:Orešje, Šmarješke Toplice]] d5byrjk62hdgsrld1cnqohivfwhci4b 10 609818 6767860 6767427 2026-10-20T16:35:19Z JoMK 240261 +1 6767860 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Dekanija Novo mesto | title = [[Dekanija Novo mesto]] | basestyle = background: gold; | listclass = hlist | state = collapsed | groupstyle = text-align:left | group1style = text-align:center; border-bottom: 1px silver solid; | list1style = text-align:center; background: gold; font-weight: bold; border-bottom: 1px silver solid; | group1 = Župnije | list1 = Cerkve | group2 = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | list2 = * '''[[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|sv. Andrej, Bela Cerkev]]''' * [[Cerkev sv. Helene, Draga|sv. Helena, Draga]] * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh|sv. Janez Krstnik, Vinji Vrh]] * [[Cerkev sv. Miklavža, Dolenje Kronovo|sv. Miklavž, Dolenje Kronovo]] * [[Cerkev sv. Štefana, Tomažja vas|sv. Štefan, Tomažja vas]] | group3 = [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | list3 = * '''[[Cerkev sv. Križa, Velike Brusnice|sv. Križ, Velike Brusnice]]''' * [[Cerkev sv. Družine, Velike Brusnice|sv. Družina, Velike Brusnice]] * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Gabrje|sv. Janez Krstnik, Gabrje]] | group4 = [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | list4 = * '''[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|Marijino vnebovzetje, Črmošnjice]]''' * [[Cerkev sv. Ane, Vimol|sv. Ana, Vimol]] * [[Cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov, Komarna vas]] * [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Srednja vas|sv. Filip in Jakob, Srednja vas]] * [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|sv. Florijan, Brezje]] * [[Cerkev sv. Jožefa, Ribnik|sv. Jožef, Ribnik]] * [[Cerkev sv. Križa, Blatnik|sv. Križ, Blatnik]] * [[Cerkev sv. Mihaela, Nova Gora|sv. Mihael, Nova Gora]] * [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|sv. Peter in Pavel, Topli Vrh]] * [[Kapela sv. Križa v Novem Taboru|sv. Križa v Novem Taboru (kapela)]] | group5 = [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | list5 = * '''[[Cerkev sv. Kancijana, Mirna Peč|sv. Kancijan, Mirna Peč]]''' * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Hmeljčič|Marijino vnebovzetje, Hmeljčič]] * [[Cerkev sv. Duha, Gornje Kamenje|sv. Duh, Gornje Kamenje]] * [[Cerkev sv. Jurija, Šentjurij|sv. Jurij, Šentjurij]] * [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Dolenji Globodol|sv. Marija Magdalena, Dolenji Globodol]] * [[Cerkev sv. Mateja, Mali Vrh|sv. Matej, Mali Vrh]] * [[Cerkev sv. Pavla, Dolnji Podboršt|sv. Pavel, Dolnji Podboršt]] * [[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Gornje Karteljevo|sv. Primož in Felicijan, Gornje Karteljevo]] * [[Cerkev sv. Uršule, Golobinjek|sv. Uršula, Golobinjek]] | group6 = [[Stolna župnija Novo mesto]] | list6 = * '''[[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto|sv. Nikolaj, Novo mesto]]''' * [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Novo mesto|Žalostna Mati Božja, Ločna]] * [[Kapela Žalostne Matere Božje, Novo mesto|Žalostna Mati Božja (samostanska kapela)]] | group7 = [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | list7 = * '''[[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Novo mesto|sv. Janez Evangelist, Novo mesto]]''' * [[Cerkev sv. Križa, Gorenje Kamence|sv. Križ, Gorenje Kamence]] | group8 = [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | list8 = * '''[[Cerkev sv. Lenarta, Novo mesto|sv. Lenart, Novo mesto]]''' * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Smolenja vas|Marijino vnebovzetje, Smolenja vas]] * [[Cerkev sv. Lenarta, Novo mesto (Gotna vas)|sv. Lenart, Novo mesto (Gotna vas)]] * [[Cerkev sv. Trojice, Potov Vrh|sv. Trojica, Potov Vrh]] * [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Veliki Slatnik|Žalostna Mati Božja, Veliki Slatnik]] * [[Cerkev sv. Ane, Graben|sv. Ana, Graben]] | group9 = [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | list9 = * '''[[Cerkev sv. Mihaela, Novo mesto|sv. Mihael, Novo mesto]]''' * [[Cerkev sv. Florijana, Cerovec|sv. Florijan, Cerovec]] * [[Cerkev sv. Miklavža, Stranska vas|sv. Miklavž, Stranska vas]] * [[Cerkev sv. Vida, Ljuben|sv. Vid, Ljuben]] | group10 = [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | list10 = * '''[[Cerkev Matere Dobrega sveta, Podgrad|Mati Dobrega sveta, Podgrad]]''' * [[Cerkev sv. Marjete, Jurna vas|sv. Marjeta, Jurna vas]] * [[Kapela Marije Pomočnice, Vinja vas|Marija Pomočnica, Vinja vas (kapela)]] | group11 = [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane -<br>Dolenjske Toplice]] | list11 = * '''[[Cerkev sv. Andreja, Kočevske Poljane|sv. Andrej, Kočevske Poljane]]''' * [[Cerkev Marije Pomočnice kristjanov, Gorica|Marija Pomočnica kristjanov, Gorica]] * [[Cerkev sv. Mihaela, Nova Gora|sv. Mihael, Nova Gora]] * [[Cerkev sv. Urha, Podstenice|sv. Urh, Podstenice]] * [[Cerkev sv. Uršule, Mali Rigelj|sv. Uršula, Mali Rigelj]] | group12 = [[Župnija Prečna|Prečna]] | list12 = * '''[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|sv. Anton Padovanski, Prečna]]''' * [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Straža|Marijino vnebovzetje, Straža]] * [[Cerkev sv. Martina, Zalog|sv. Martin, Zalog]] * ''[[Cerkev sv. Elije, Prečna|sv. Elija, Prečna]]'' | group13 = [[Župnija Soteska|Soteska]] | list13 = * '''[[Cerkev sv. Erazma, Soteska|sv. Erazem, Soteska]]''' | group14 = [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | list14 = * '''[[Cerkev Marije Tolažnice, Stopiče|Marija Tolažnica, Stopiče]]''' * [[Cerkev sv. Andreja, Mali Orehek|sv. Andrej, Mali Orehek]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Hrušica|sv. Jakob, Hrušica]] * [[Cerkev sv. Jošta, Šentjošt|sv. Jošt, Šentjošt]] * [[Cerkev sv. Kozma in Damijana, Dolž|sv. Kozma in Damijan, Dolž]] * [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Črmošnjice|sv. Marija Magdalena, Črmošnjice]] * [[Cerkev sv. Matija, Zajčji Vrh|sv. Matija, Zajčji Vrh]] * [[Cerkev sv. Miklavža, Pangrč Grm|sv. Miklavž, Pangrč Grm]] * [[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Veliki Cerovec|sv. Primož in Felicijan, Veliki Cerovec]] * [[Cerkev sv. Urbana, Gornja Težka Voda|sv. Urban, Gornja Težka Voda]] | group15 = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | list15 = * '''[[Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|sv. Marjeta, Šmarjeta]]''' * [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja|sv. Jakob, Radovlja]] * [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|sv. Jožef, Orešje]] * [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Karmelska Mati Božja, Grič pri Klevevžu]] * [[Cerkev sv. Lenarta, Koglo|sv. Lenart, Koglo]] * [[Cerkev sv. Martina, Vinica|sv. Martin, Vinica]] * [[Cerkev sv. Štefana, Šmarješke Toplice|sv. Štefan, Toplice]] * [[Cerkev sv. Urha, Žaloviče|sv. Urh, Žaloviče]] * ''[[Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh|sv. Volbenk, Veliki Vinji vrh]]'' | group16 = [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | list16 = * '''[[Cerkev sv. Petra, Otočec|sv. Peter, Otočec]]''' * [[Cerkev sv. Jakoba, Ždinja vas|sv. Jakob, Ždinja vas]] * [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Mačkovec|sv. Janez Krstnik, Mačkovec]] * [[Cerkev sv. Jurija, Grčevje|sv. Jurij, Grčevje]] * [[Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora|Marijino rojstvo, Trška Gora]] | group17 = [[Župnija Toplice|Toplice]] | list17 = * '''[[Cerkev sv. Ane, Dolenjske Toplice|sv. Ana, Dolenjske Toplice]]''' * [[Cerkev sv. Križa, Uršna sela|sv. Križ, Uršna sela]] * [[Cerkev sv. Martina, Loška vas|sv. Martin, Loška vas]] * [[Cerkev sv. Matije, Laze|sv. Matija, Laze]]''' * [[Cerkev sv. Nikolaja, Podturn pri Dolenjskih Toplicah|sv. Nikolaj, Podturn pri Dolenjskih Toplicah]] * [[Cerkev sv. Roka, Gorenje Sušice|sv. Rok, Gorenje Sušice]] * [[Cerkev sv. Trojice, Cerovec|sv. Trojica, Cerovec]] | group18 = [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | list18 = * '''[[Cerkev sv. Jakoba, Vavta vas|sv. Jakob, Vavta vas]]''' * [[Cerkev Marije Tolažnice, Drganja Sela|Marija Tolažnica, Drganja Sela]] * [[Cerkev sv. Tomaža, Gorenja Straža|sv. Tomaž, Gorenja Straža]] | below = Župnijske cerkve so zapisane '''krepko'''. Nekdanje cerkve so zapisane ''ležeče''. }}<noinclude> [[Kategorija:Dekanija Novo mesto|*]] [[Kategorija:Škofijske predloge]] [[Kategorija:Slovenske rimskokatoliške predloge]] </noinclude> 95e3qne4u4db1yqu1x57g4uucpl3yhv 118 609835 6768002 6765039 2026-10-21T06:11:22Z Klemenko0 267311 6768002 wikitext text/x-wiki {{Teme osnutkov|north-america}} {{AfC topic|other}} {{Predložitev ČU|||ts=20261014125437|u=Klemenko0|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261014125349|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> ==Literarni krožek Kondor== [[File:Fb FranRos 3-681x1000.jpg|thumb|Člani literarnega kluba Kondor]]Literarni krožek Kondor je bil dijaški literarni klub, ki je deloval v [[Celje|Celju]] v letih [[1913]] in [[1914]]. Ustanovili so ga slovenski dijaki [[I. gimnazija v Celju|celjske gimnazije]], pomembno vlogo pri njegovem nastanku in delovanju pa je imel [[Rudolf Maister]]. Glavna dejavnost krožka je bilo izdajanje literarnega glasila ''Savinja'', v katerem so dijaki objavljali svoje literarne poskuse. Zaradi političnih razmer v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je krožek deloval brez uradnega dovoljenja, z začetkom [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pa je prenehal delovati.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Nastanek in delovanje== Rudolf Maister je v Celje prišel 1. novembra 1913 kot častnik črnovojniške enote. Kmalu se je vključil v slovensko kulturno življenje mesta in navezal stike z naprednimi slovenskimi gimnazijci. Z mladimi se je povezal tudi zaradi skupnega zanimanja za književnost. Bil jim je pesniški vzornik, mentor in sodelavec pri literarnem ustvarjanju.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Krožek Kondor je bil ustanovljen decembra 1913. Ime zanj je predlagal dijak [[Arkadij Videmšek]], ljubitelj poezije [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]. Poimenovanje se je navezovalo na Župančičev verz »kondor, soncu brat!«.<ref> Oton Župančič, Čez plan: Manom Josipa Murna Aleksandrova 1.</ref> Za predsednika krožka so člani izvolili [[Srečko Puncer|Srečka Puncerja]]. Društvo je bilo podobno literarnim zadrugam, v katerih so se ob koncu 19. stoletja povezovali mladi slovenski literarni ustvarjalci.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 272–274.</ref> Med člani krožka so bili [[Arkadij Videmšek]], [[Davorin Ravljen]], [[Fran Roš]], [[Ivo Štempihar]], [[Polde Vasle]], [[Srečko Puncer]], [[Stanko Pečar]] in [[Zdravko Kroflič]]. Člani so se z Maistrom srečevali v njegovem stanovanju in v prostorih dijaške organizacije. Maistrova družina jih je sprejemala gostoljubno, dijaki pa so občudovali njegovo knjižnico in likovna dela. Ker so se zavedali, da od oblasti ne bi dobili dovoljenja za ustanovitev takšnega društva, je Kondor deloval ilegalno.<ref>Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 275–276; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Glasilo ''Savinja''== Glavna naloga krožka je bilo izdajanje literarnega glasila z naslovom ''Leposlovne in znanstvene vaje Savinja''. Prva številka je izšla konec januarja 1914. Uvodno besedo je napisal Rudolf Maister, vendar je ni podpisal. Pri urejanju glasila sta sodelovala Maister in Srečko Puncer. Dijaki so v prvi številki pojasnili, da želijo z izdajanjem ''Savinje'' ohraniti spomin na začetke svojega literarnega in znanstvenega ustvarjanja. Glasilo so namenili objavljanju svojih prvih literarnih poskusov. Poudarili so njegov zasebni značaj in izključili politične članke, kot svoje vodilo pa navedli lepoto, dolžnost in bratoljubje.<ref>''Savinja'', št. 1, str. 12; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> Glasilo je izšlo v petih številkah, združenih v štiri zvezke; zadnji zvezek je vseboval četrto in peto številko. Posamezne številke so izhajale približno v mesečnih presledkih in obsegale od 12 do 16 strani. Dijaki so jih razmnoževali s ciklostilom, naklada pa je znašala približno 150 izvodov. Glasilo so razdeljevali med dijake in druge podpornike mladinskega kulturnega delovanja, nekaj izvodov pa so poslali tudi na druge gimnazije. Zadnja številka je izšla konec junija 1914.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Med sodelavci glasila je bil Fran Roš, ki je objavljal pod psevdonimom Svobodin Semenov. Med literarnimi prispevki sta izstopali tudi poeziji Roša in Srečka Puncerja. Večina sodelavcev je objavljala pod psevdonimi, pogosto izbranimi po slovanskih imenih, kar je verjetno odražalo tudi tedanje panslavistične vplive. Pri nekaterih psevdonimih avtorstvo ni zanesljivo ugotovljeno. Prav tako ni znano, kdo je napisal pesem ''Marica'' iz prve številke; možnost, da jo je prispeval Maister, ni potrjena.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Del literarnega ustvarjanja članov je bil povezan tudi s tedanjimi narodnostnimi razmerami. Po navedbah domoznanskega prispevka o Franu Rošu so bila njegova besedila protiavstrijsko usmerjena. Delovanje krožka je tako potekalo v okolju, v katerem sta bila slovenski jezik in kulturno ustvarjanje povezana tudi z vprašanji narodne pripadnosti.<ref>Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> ==Prenehanje delovanja== Z začetkom prve svetovne vojne so se politične razmere zaostrile. Avgusta 1914 so oblasti opravile hišno preiskavo na domu Srečka Puncerja v Braslovčah. Puncerju je uspelo izvode ''Savinje'' pravočasno skriti. Jeseni 1914 je ravnatelj celjske nemške gimnazije Klemens Proft na zagovor poklical petnajst slovenskih dijakov. Zasliševali so jih zaradi članstva v ilegalnem društvu, izdajanja ''Savinje'' in sodelovanja v Jugoslovanski počitniški zvezi. Sodni postopek proti dijakom se ni nadaljeval, sledil pa je šolski disciplinski postopek. Ministrstvo za uk in bogočastje je petnajstim dijakom izreklo ukor in od štiri do dvanajst ur nedeljskega šolskega pripora. Negativna ocena vedenja je pomenila tudi izgubo pravice do oprostitve šolnine. Krožek je z začetkom vojne prenehal delovati. Dijaki so nameravali Maist­ru izročiti še zadnjo številko glasila, vendar ga niso našli doma. Med počitnicami so se razšli, Maister pa se v novem šolskem letu ni več vrnil v Celje. V [[Maribor]] je bil premeščen 7. decembra 1914.<ref>Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 279–281; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> ==Poznejša usoda članov== Prva svetovna vojna in povojni spopadi so zaznamovali življenje nekdanjih članov krožka. Arkadij Videmšek je bil leta 1916 vpoklican v vojsko in je 18. junija 1918 padel na Južnem Tirolskem. Njegovo literarno zapuščino v dveh zvezkih hrani Osrednja knjižnica Celje. Na bojišču je umrl tudi Polde Vasle. Srečko Puncer se je po koncu vojne pridružil borcem, ki so se pod vodstvom Franja Malgaja odpravili na Koroško. Padel je 29. aprila 1919 pri Vovbrah na Koroškem. Nekateri drugi člani so nadaljevali kulturno in poklicno delo. Davorin Ravljen je po študiju prava pisal za časopise in prevajal, Fran Roš pa je postal pisatelj in profesor v Celju. Stanko Pečar je deloval kot odvetnik, Ivo Štempihar kot pravnik, politik in publicist, Zdravko Kroflič pa je po Malgajevi smrti prevzel poveljstvo njegove čete na Koroškem in pozneje delal kot železničarski uradnik.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 281–282.</ref> ==Spomin== Na povezavo med Rudolfom Maistrom, krožkom Kondor in celjskimi gimnazijci danes spominja spominska plošča na stavbi I. gimnazije v Celju. Ohranjenih pet številk ''Savinje'' predstavlja pomemben vir za raziskovanje literarnega ustvarjanja celjskih gimnazijcev pred prvo svetovno vojno; izvodi so ohranjeni v različnih zbirkah, med drugim v Osrednji knjižnici Celje.<ref>Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Viri in literatura== * Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1. * Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba''. * ''Savinja: leposlovne in znanstvene vaje'', 1914. * Kamra. »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«. * Ferlež, Urh; Karničar, Lucija (2024). ''Ko je Maister zaplul po Savinji''. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} iyreed11qsudr5xd8v56kzm1sawkb47 6768003 6768002 2026-10-21T06:11:56Z Klemenko0 267311 6768003 wikitext text/x-wiki {{Teme osnutkov|north-america}} {{AfC topic|other}} {{Predložitev ČU|||ts=20261014125437|u=Klemenko0|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261014125349|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> ==Literarni krožek Kondor== [[File:Fb FranRos 3-681x1000.jpg|thumb|Člani literarnega kluba Kondor]]Literarni krožek Kondor je bil dijaški literarni klub, ki je deloval v [[Celje|Celju]] v letih [[1913]] in [[1914]]. Ustanovili so ga slovenski dijaki [[I. gimnazija v Celju|celjske gimnazije]], pomembno vlogo pri njegovem nastanku in delovanju pa je imel [[Rudolf Maister]]. Glavna dejavnost krožka je bilo izdajanje literarnega glasila ''Savinja'', v katerem so dijaki objavljali svoje literarne poskuse. Zaradi političnih razmer v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je krožek deloval brez uradnega dovoljenja, z začetkom [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] pa je prenehal delovati.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Nastanek in delovanje== Rudolf Maister je v Celje prišel 1. novembra 1913 kot častnik črnovojniške enote. Kmalu se je vključil v slovensko kulturno življenje mesta in navezal stike z naprednimi slovenskimi gimnazijci. Z mladimi se je povezal tudi zaradi skupnega zanimanja za književnost. Bil jim je pesniški vzornik, mentor in sodelavec pri literarnem ustvarjanju.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Krožek Kondor je bil ustanovljen decembra 1913. Ime zanj je predlagal dijak [[Arkadij Videmšek]], ljubitelj poezije [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]. Poimenovanje se je navezovalo na Župančičev verz »kondor, soncu brat!«.<ref> Oton Župančič, Čez plan: Manom Josipa Murna Aleksandrova 1.</ref> Za predsednika krožka so člani izvolili [[Srečko Puncer|Srečka Puncerja]]. Društvo je bilo podobno literarnim zadrugam, v katerih so se ob koncu 19. stoletja povezovali mladi slovenski literarni ustvarjalci.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 272–274.</ref> Med člani krožka so bili [[Arkadij Videmšek]], [[Davorin Ravljen]], [[Fran Roš]], [[Ivo Štempihar]], [[Polde Vasle]], [[Srečko Puncer]], [[Stanko Pečar]] in [[Zdravko Kroflič]]. Člani so se z Maistrom srečevali v njegovem stanovanju in v prostorih dijaške organizacije. Maistrova družina jih je sprejemala gostoljubno, dijaki pa so občudovali njegovo knjižnico in likovna dela. Ker so se zavedali, da od oblasti ne bi dobili dovoljenja za ustanovitev takšnega društva, je Kondor deloval ilegalno.<ref>Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 275–276; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Glasilo ''Savinja''== Glavna naloga krožka je bilo izdajanje literarnega glasila z naslovom ''Leposlovne in znanstvene vaje Savinja''. Prva številka je izšla konec januarja 1914. Uvodno besedo je napisal Rudolf Maister, vendar je ni podpisal. Pri urejanju glasila sta sodelovala Maister in Srečko Puncer. Dijaki so v prvi številki pojasnili, da želijo z izdajanjem ''Savinje'' ohraniti spomin na začetke svojega literarnega in znanstvenega ustvarjanja. Glasilo so namenili objavljanju svojih prvih literarnih poskusov. Poudarili so njegov zasebni značaj in izključili politične članke, kot svoje vodilo pa navedli lepoto, dolžnost in bratoljubje.<ref>''Savinja'', št. 1, str. 12; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> Glasilo je izšlo v petih številkah, združenih v štiri zvezke; zadnji zvezek je vseboval četrto in peto številko. Posamezne številke so izhajale približno v mesečnih presledkih in obsegale od 12 do 16 strani. Dijaki so jih razmnoževali s ciklostilom, naklada pa je znašala približno 150 izvodov. Glasilo so razdeljevali med dijake in druge podpornike mladinskega kulturnega delovanja, nekaj izvodov pa so poslali tudi na druge gimnazije. Zadnja številka je izšla konec junija 1914.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Med sodelavci glasila je bil Fran Roš, ki je objavljal pod psevdonimom Svobodin Semenov. Med literarnimi prispevki sta izstopali tudi poeziji Roša in Srečka Puncerja. Večina sodelavcev je objavljala pod psevdonimi, pogosto izbranimi po slovanskih imenih, kar je verjetno odražalo tudi tedanje panslavistične vplive. Pri nekaterih psevdonimih avtorstvo ni zanesljivo ugotovljeno. Prav tako ni znano, kdo je napisal pesem ''Marica'' iz prve številke; možnost, da jo je prispeval Maister, ni potrjena.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> Del literarnega ustvarjanja članov je bil povezan tudi s tedanjimi narodnostnimi razmerami. Po navedbah domoznanskega prispevka o Franu Rošu so bila njegova besedila protiavstrijsko usmerjena. Delovanje krožka je tako potekalo v okolju, v katerem sta bila slovenski jezik in kulturno ustvarjanje povezana tudi z vprašanji narodne pripadnosti.<ref>Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> ==Prenehanje delovanja== Z začetkom prve svetovne vojne so se politične razmere zaostrile. Avgusta 1914 so oblasti opravile hišno preiskavo na domu Srečka Puncerja v Braslovčah. Puncerju je uspelo izvode ''Savinje'' pravočasno skriti. Jeseni 1914 je ravnatelj celjske nemške gimnazije Klemens Proft na zagovor poklical petnajst slovenskih dijakov. Zasliševali so jih zaradi članstva v ilegalnem društvu, izdajanja ''Savinje'' in sodelovanja v Jugoslovanski počitniški zvezi. Sodni postopek proti dijakom se ni nadaljeval, sledil pa je šolski disciplinski postopek. Ministrstvo za uk in bogočastje je petnajstim dijakom izreklo ukor in od štiri do dvanajst ur nedeljskega šolskega pripora. Negativna ocena vedenja je pomenila tudi izgubo pravice do oprostitve šolnine. Krožek je z začetkom vojne prenehal delovati. Dijaki so nameravali Maist­ru izročiti še zadnjo številko glasila, vendar ga niso našli doma. Med počitnicami so se razšli, Maister pa se v novem šolskem letu ni več vrnil v Celje. V [[Maribor]] je bil premeščen 7. decembra 1914.<ref>Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 279–281; Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«.</ref> ==Poznejša usoda članov== Prva svetovna vojna in povojni spopadi so zaznamovali življenje nekdanjih članov krožka. Arkadij Videmšek je bil leta 1916 vpoklican v vojsko in je 18. junija 1918 padel na Južnem Tirolskem. Njegovo literarno zapuščino v dveh zvezkih hrani Osrednja knjižnica Celje. Na bojišču je umrl tudi Polde Vasle. Srečko Puncer se je po koncu vojne pridružil borcem, ki so se pod vodstvom Franja Malgaja odpravili na Koroško. Padel je 29. aprila 1919 pri Vovbrah na Koroškem. Nekateri drugi člani so nadaljevali kulturno in poklicno delo. Davorin Ravljen je po študiju prava pisal za časopise in prevajal, Fran Roš pa je postal pisatelj in profesor v Celju. Stanko Pečar je deloval kot odvetnik, Ivo Štempihar kot pravnik, politik in publicist, Zdravko Kroflič pa je po Malgajevi smrti prevzel poveljstvo njegove čete na Koroškem in pozneje delal kot železničarski uradnik.<ref>Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1; Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba'', str. 281–282.</ref> ==Spomin== Na povezavo med Rudolfom Maistrom, krožkom Kondor in celjskimi gimnazijci danes spominja spominska plošča na stavbi I. gimnazije v Celju. Ohranjenih pet številk ''Savinje'' predstavlja pomemben vir za raziskovanje literarnega ustvarjanja celjskih gimnazijcev pred prvo svetovno vojno; izvodi so ohranjeni v različnih zbirkah, med drugim v Osrednji knjižnici Celje.<ref>Kamra, »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«; Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', št. 1.</ref> ==Viri in literatura== * Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1. * Roš, Fran (1957). ''Maistrova celjska doba''. * ''Savinja: leposlovne in znanstvene vaje'', 1914. * Kamra. »31. zgodba: Fran Roš (1898–1976)«. * Ferlež, Urh; Karničar, Lucija (2024). ''Ko je Maister zaplul po Savinji''. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} eky9jbhrxqes2or2gfbvzkvzfmwzjwv 118 609838 6768004 6765059 2026-10-21T06:17:35Z Klemenko0 267311 6768004 wikitext text/x-wiki {{Teme osnutkov|geographical|north-america}} {{AfC topic|bdp}} {{Infopolje Oseba}} {{Predložitev ČU|||ts=20261014135020|u=Klemenko0|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261014134925|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> [[File:Arkadij Videmsek-800x1057.jpg|thumb|Arkadij Videmšek]] Arkadij (Arko) Videmšek, s psevdonimom ''Gojko'', slovenski pesnik, * 30. marec [[1898]] v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]], † 18. junij [[1918]] na Monte Valbelli v [[Italija|Italiji]]. Bil je član [[literarni krožek Kondor|literarnega krožka Kondor]] v [[Celju]] in sodelavec dijaškega glasila ''Savinja''.<ref name="SBL">Novak, Vlado: »Videmšek, Arkadij (1898–1918)«. ''Slovenski biografski leksikon''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.</ref> ==Življenje== Videmšek se je rodil v Slovenskih Konjicah očetu Jožefu Videmšku, ki je bil uradnik, in materi Mariji, rojeni Barth. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Celju, kjer se je leta 1908 vpisal na [[I. gimnazija v Celju|gimnazijo]]. Med gimnazijskim šolanjem se je pridružil narodnoradikalnemu dijaštvu, povezanemu s prepovedanim preporodovskim gibanjem.<ref name="SBL" /> Bil je podpredsednik celjskega dijaškega literarnega krožka Kondor, katerega mentor je bil [[Rudolf Maister]]. Krožek je leta [[1914]] izdajal glasilo ''Savinja: leposlovne in znanstvene vaje''. Zaradi šolske preiskave, povezane z delovanjem krožka in izdajanjem glasila, je njegovo delovanje prenehalo.<ref name="SBL" /> Po maturi maja [[1916]] je bil Videmšek vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in poslan na italijansko fronto. Umrl je 18. junija 1918, ko ga je na območju Monte Valbelle zadela italijanska granata. Star je bil dvajset let.<ref name="SBL" /> ==Literarno delo== Videmšek je pesmi objavljal pod psevdonimom ''Gojko''. V dijaškem glasilu ''Savinja'' je objavil 18 pesmi, po njegovi smrti pa sta bili objavljeni še dve. Med njegovimi objavljenimi pesmimi so ''V beneški gondoli'', ''Moje solnce'', ''Pesem o lepi Vidi'', ''V jasnih nočeh'', ''Vstajenje!'' in ''Zimski sonet''.<ref name="Obrazi">Miličevič, Ana: »Arkadij Videmšek«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Splošna knjižnica Slovenske Konjice.</ref> Njegove pesmi so večinoma čustveno razpoloženjske in sanjavo ljubezenske. V nekaterih je izražal tudi željo po osvoboditvi Slovencev in združitvi z južnoslovanskimi narodi. V njegovem pesniškem slogu so raziskovalci prepoznali vplive [[Oton Župančič|Otona Župančiča]], [[Dragotin Kette|Dragotina Ketteja]], [[Cvetko Golar|Cvetka Golarja]] in Rudolfa Maistra.<ref name="SBL" /> Videmškova literarna zapuščina obsega 36 pesmi in črtico, nastalih v letih 1913 in 1914. Hrani jo domoznanski oddelek [[Osrednja knjižnica Celje|Osrednje knjižnice Celje]].<ref name="SBL" /> ==Viri in literatura== * Novak, Vlado: »Videmšek, Arkadij (1898–1918)«. V: ''Slovenski biografski leksikon'', 13. zvezek, Trubar–Vodaine. Ljubljana, 1982. * Miličevič, Ana: »Arkadij Videmšek«. ''Obrazi slovenskih pokrajin''. Splošna knjižnica Slovenske Konjice. == Sklici == {{Wikivir|Arkadij Videmšek}} {{sklici}} <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} jhjvse5a4glyp6ttjs7jz85koj5ov35 118 609839 6767997 6765069 2026-10-21T06:04:49Z Klemenko0 267311 6767997 wikitext text/x-wiki {{Teme osnutkov|music}} {{AfC topic|other}} {{Predložitev ČU|||ts=20261014140111|u=Klemenko0|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261014140049|u=Klemenko0|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> ==Savinja (dijaško glasilo)== ''Savinja'' s podnaslovom ''Dijaške leposlovne in znanstvene vaje'' je bilo slovensko dijaško literarno glasilo, ki so ga leta [[1914]] izdajali člani [[literarnega krožka Kondor]] na [[I. gimnazija v Celju|celjski gimnaziji]]. Nastajalo je pod uredniškim vodstvom pesnika in častnika [[Rudolf Maisterr|Rudolfa Maistra]], ki je dijake spodbujal k literarnemu ustvarjanju. Glasilo je izšlo v petih številkah, razmnoženih v približno 150 izvodih.<ref name="Ferlez">Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1, str. 25–34.</ref> ==Zgodovina== [[Literarni krožek Kondor]] je bil ustanovljen decembra [[1913]] na pobudo celjskih gimnazijcev. Dijake je povezovala želja po literarnem ustvarjanju ter slovenska in jugoslovanska narodna zavest. Pri njihovem delu je sodeloval Rudolf Maister, ki je v Celje prišel novembra 1913 in se vključil v slovensko kulturno življenje mesta. Dijakom je svetoval pri pisanju in izbiri literarnih prispevkov ter pomagal pri pripravi glasila.<ref name="Ferlez" /> Prva številka ''Savinje'' je izšla konec januarja 1914. Maister je zanjo napisal nepodpisano uvodno besedo in sodeloval pri uredniškem delu. Glasilo je bilo formalno nedovoljeno, zato so ga izdajali kot zasebno publikacijo. Ustvarjalci so v prvi številki zapisali, da želijo objavljati svoje prve leposlovne in znanstvene poskuse ter da glasilo nima javnega značaja in ne bo objavljalo političnih člankov. Njihovo geslo je bilo: »Hočemo vedno hoditi po cesti lepote, dolžnosti in bratoljubja.«<ref name="Ferlez" /> Izšli so štirje zvezki, pri čemer je zadnji vseboval četrto in peto številko. Glasilo je izhajalo v približno mesečnih presledkih, posamezna številka pa je obsegala od 12 do 16 strani. Dijaki so ga razmnoževali s ciklostilom, naklada je znašala približno 150 izvodov. Glasilo so prejemali dijaki, odrasli podporniki mladinskega ustvarjanja in nekatere druge gimnazije.<ref name="Ferlez" /> ==Vsebina== V ''Savinji'' so prevladovale pesmi, objavljali pa so tudi kratko prozo, književne ocene in razprave. Med sodelavci je bil najplodovitejši [[Fran Roš]], ki je objavil približno trideset literarnih del, večinoma pesmi. [[Arkadij Videmšek]] je prispeval 18 pesmi, [[Davorin Ravljen]] pa deset. [[Srečko Puncer]] je poleg literarnih besedil pisal tudi kritike in razprave o grškem epu ter ustoličevanju koroških vojvod.<ref name="Ferlez" /> Pisci so večinoma uporabljali psevdonime. Med njimi so bili Arkadij Videmšek, ki je objavljal kot Gojko, Davorin Ravljen kot Alja Vanjev, Fran Roš kot Svobodin Semenov ter Srečko Puncer kot Braslav Vitogoj. Pri nekaterih psevdonimih avtorstvo ni povsem zanesljivo ugotovljeno.<ref name="Ferlez" /> Med pogostimi pesniškimi temami so bili ljubezen, pomlad, prebujanje narave in mladostno navdušenje. Dela Frana Roša so izstopala po vsebinski in oblikovni razvitosti, med drugim tudi po uporabi sonetne oblike. V nekaterih besedilih drugih sodelavcev so vidni vplivi Maistrove poezije.<ref name="Ferlez" /> ==Prenehanje izhajanja== Po začetku prve svetovne vojne so se razmere za člane krožka zaostrile. Avgusta 1914 je bila na domu Srečka Puncerja v Braslovčah opravljena hišna preiskava, jeseni pa so bili slovenski dijaki celjske gimnazije zaslišani zaradi članstva v krožku Kondor, izdajanja glasila in sodelovanja v Jugoslovanski počitniški zvezi. Sledil je šolski disciplinski postopek, v katerem so dijakom izrekli ukore in šolske kazni.<ref name="Ferlez" /> Krožek je s tem prenehal delovati, ''Savinja'' pa ni več izhajala. Dijaki so nameravali zadnjo številko izročiti Maistru, vendar ga ob obisku niso našli doma. Ob začetku novega šolskega leta Maister ni bil več v Celju.<ref name="Ferlez" /> ==Ohranjeni izvodi== Ohranjeni izvodi ''Savinje'' so pomemben vir za preučevanje dijaške književnosti in slovenskega kulturnega delovanja v Celju pred prvo svetovno vojno. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] hrani izvirnike prvih treh številk, [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] pa kopije vseh številk. Glasilo je bilo digitalizirano in objavljeno v Digitalni knjižnici Slovenije, posamezna literarna besedila pa so dostopna tudi na Wikiviru.<ref name="Ferlez" /> ==Viri in literatura== * Ferlež, Urh (2021). »Danes pa gremo mi Savinci«. ''Zgodovina za vse'', letnik 28, št. 1, str. 25–34. * ''Savinja: dijaške leposlovne in znanstvene vaje''. Celje, 1914. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} t15v5yol6rtmsnm2sp0pq5rf2quiw8q 0 609887 6767982 6765574 2026-10-20T23:05:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 6 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6767982 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |_noautocat = <!-- "no" for no automatic categorization --> |native_name = <!-- Name in native language(s). Leave blank if name is only in English. Separate with line breaks<br> If language uses Latin characters, place name(s) in italics. --> |conventional_long_name = El Bierzo |common_name = El Bierzo |common_name2 = |subdivision = pokrajina |nation = Španije |status_text = <!-- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. --> |government_type = <!-- To generate categories: "Monarchy", "Republic", etc. to generate categories --> <!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --> |title_leader = |title_deputy = |leader1 = |year_leader1 = |deputy1 = |year_deputy1 = <!-- Legislature --> |legislature = |house1 = <!-- Name of first chamber --> |house2 = <!-- Name of second chamber --> |type_house1 = <!-- Default: "Upper house" --> |type_house2 = <!-- Default: "Lower house" --> <!-- General information --> |capital = Ponferrada |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = <!-- Accepts wikilinks --> |national_anthem = <!-- Accepts wikilinks --> |political_subdiv = <!-- Accepts wikilinks --> |today = Španija <!-- Rise and fall, events, years and dates --> <!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say "abolition" or "declaration". --> |year_start = |year_end = |event_start = |date_start = <!-- Optional: Date of establishment--> |event_end = |date_end = <!-- Optional: Date of disestablishment --> |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event4 = |date_event4 = |life_span = |era = <!-- Use: "Napoleonic Wars", "Cold War", etc. --> |event_pre = <!-- Optional: A crucial event that took place before before "event_start" --> |date_pre = |event_post = <!-- Optional: A crucial event that took place before after "event_end" --> |date_post = <!-- Images --> |image = Ancares.jpg |image_flag = Bandera de El Bierzo.svg |image_border = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |flag_type = <!-- Displayed text for link under flag. Default "Flag" --> |flag = <!-- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} --> |image_coat = Escudo de El Bierzo.svg |symbol_type = |symbol = <!-- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} --> |image_map = Consejo Comarcal de El Bierzo - Mapa municipal.svg |image_map_caption = <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = |flag_p1 = <!-- Default: "Flag of {{{p1}}}.svg" (size 30) --> |border_p1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_p1 = |s1 = |flag_s1 = |border_s1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s1 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = |flag_s2 = |border_s2 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s2 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> <!-- Area and population of a given year (up to 5) --> |stat_year1 = <!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 --> |stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> |stat_pop1 = <!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given --> |footnotes = <!-- Accepts wikilinks --> }} [[Slika:Casco Viejo de Ponferrada - Ponferrada Old Town. (51143597912).jpg|thumb|desno|Ulica v Ponferradi]] [[Slika:Las Algueiras 04 by-dpc.jpg|thumb|desno|Las Algueiras, zapuščena vas v El Bierzu]] '''El Bierzo''' ({{jezik-ast|El Bierzu}}, [[leonščina|leonsko]] ''El Bierciu'', {{jezik-gl|O Berzo}}) je zgodovinska pokrajina, hkrati comarca (okraj) na severozahodnem delu [[Španija|Španije]], v [[španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Kastilija in Leon]], v [[provinca Leon|provinci Leon]]. Nahaja se na zahodnem delu province. Na severu meji na [[Asturija|Asturijo]], na zahodu na [[Galicija (Španija)|Galicijo]]. V El Bierzu je 38 občin (municipio). Središče regije je [[Ponferrada]]. 1822 so ustanovili posebno provinco v El Bierzu, ki je imela središče v [[Villafranca del Bierzo|Villafranci]]. 1833 so ukinili to provinco. Trenutno se nekatere lokalne politične skupnosti borijo za ponovno ustanovitev province El Bierzo (glej: [[bercianizem]]). V El Bierzu govorijo tri jezike: [[galicijščina|galicijščino]], [[leonščina|leoneščino]] in [[španščina|kastilijsko španščino]]. Število prebivalcev v El Bierzu je 119.827 (2022). == Etimologija == Ime El Bierzo verjetno izvira iz [[Keltiberščina|keltiberskega]] ''Bergidom'' ali ''Bergidum''. Ta izraz je nastal iz indoevropskega ''bhergh'', ki pomeni breg, gora, višina, kar namiguje na gorski značaj pokrajine.<ref>{{cite journal|last=Sevilla Rodríguez |first=Martín |title=Los orónimos Bierzo/Pierzu |journal=Archivum. Revista de la Facultad de Filología |publisher=Universidad de Oviedo |location=Oviedo |volume=48-49 |pages=517-519 |issn=2341-1120 |language=es}}</ref> V listinah iz 9. in 10. stoletja se pojavi z imenom ''Berizum''. Sedanje poimenovanje je nastalo iz ločilnika ''Berizo''. == Geografija == [[Slika:Villafranca del Bierzo imgn01.jpg|thumb|desno|Villafranca del Bierzo]] [[Slika:Ancares Bierzo Catoute01.jpg|desno|thumb|Vrh Catoute]] El Bierzo je z dolinami razdeljena pokrajina.<ref name="berciano">{{navedi novice |url=http://www.saber.es/web/biblioteca/libros/la-provincia-de-leon-y-sus-comarcas/html/pdf/fas2.pdf |last1=Cortizo Álvarez |first1=José |last2=Durany Castrillo |first2=Pilar |last3=Fernández García |first3=Felipe |last4=Redondo Vega |first4=José María |title=La montaña berciana |work=La provincia de León y sus comarcas (Diario de León) |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20120907044515/http://www.saber.es/web/biblioteca/libros/la-provincia-de-leon-y-sus-comarcas/html/pdf/fas2.pdf |archive-date=2012-09-07 |url-status=dead}}</ref> Zgodovinski El Bierzo se nahaja na povodju reke Sil. Temu povodju pripadajo tudi pokrajine Babia, Laciana in Cabrera na jugozahdonem delu Leona, vendar ti kraji niso deli El Bierza, čeprav so [[Benuza|Benuzo]] in [[Puente de Domingo Flórez]] 1991 priključil k comarci El Bierzo od Cabrere. === Relief === Na osrednjem delu El Bierza je povprečna nadmorska višina 800 metrov. Visoka gorovja se nahajajo na severu, severozahodu in severovzhodu. Na severozahodu so trije najvišji vrhi v gorovju Ancares, to so Miravalles (1969 m), Faro (1615 m) in Montouto (1541 m). Na severovzhodu zasledimo še višje vrhove v gorovju Gistredo, ki presežejo nad 2000 metri, to so Cabeza de la Yegua (2142 m), Pico Tuerto (2135 m) in Catoute (2111 m).<ref name="berciano" /> Ta gorovja vsa pripadajo [[variška orogeneza|variški orogenezi]] in so nastala v [[paleozoik]]u. V [[mezozoik]]u ni bilo nadaljnje orogenske faze, ampak se je oblikovala površina po usedanjih in erozijah. V [[kenozoik]]u so se gorovja na robovih naprej vzpenjala, medtem ko se je osrednja regija zniževala. Ta razvoj je izoblikoval kotanjo Miño-Sil na vzhodnem delu El Bierza.<ref>{{navedi novice|first=Rogelio |last=Meléndez Tercero |title=La formación de la Hoya Berciana |work=El Bierzo Digital |url=https://www.elbierzodigital.com/la-formacia%c2%b3n-de-la-hoya-berciana/ |date=5.4.2013 |accessdate=15.10.2026 |language=es}}</ref> Človeška gospodarska dejavnost je tudi vplivala na relief, predvsem rudarstvo, kar je možno opaziti v [[Las Médulas]]u.<ref name="estudios">{{navedi novice |url=http://www.estudiosbercianos.e.telefonica.net/bierzo/geo1.html |last=González Ramos |first=José Ignacio |title=Características geográficas. El Bierzo, región natural |work=Estudios bercianos |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20120422124514/http://www.estudiosbercianos.e.telefonica.net/bierzo/geo1.html |archive-date=2012-04-22 |url-status=bot: unknown}}</ref> === Podnebje === Podnebje v El Bierzu je bolj [[zmerno podnebje|zmerno]], medtem ko je drugje v Leonu kontinentalno-sredozemsko. Pokrajina je izpostavljena vplivom [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Povprečna količina padavine je 730 mm, predvsem na kraju med severno planoto in Galicijo.<ref>{{navedi novice|title=El Bierzo |work=Bierzo Denominación de Origen |url=https://www.crdobierzo.es/es/el-bierzo/el-bierzo/ |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es}}</ref> Hkrati imajo nižji kraji druge podnebne značilnosti.<ref name="estudios" /> Pozimi je pogosto sneženje.<ref name="estudios" /> === Hidrografija === Glavna reka El Bierza je Sil. Največ manjših rek in potokov v pokrajini se zliva v Sil, razen rek Rao in Ser, ki se zlivata v reko Navia. Na severnih klancih sta glavna pritoka Burbia in Valcarce, ki se združita pred tem, ko bi se zlivala v reko Cúa, ki se nato zliva v Sil. Drugi pritok je Ancares, ki se zliva v Cúo, nato posredno v Sil. Na južnih krajih so glavni pritoki Cabrera, Oza in Boeza.<ref name="prado">{{navedi novice |last=Prado Núñez |first=Rodrigo |title=Ríos del Bierzo |url=http://www.pescaleon.com/?f=riosbierzo |work= |date=19.2.2010 |accessdate=15.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20150226073620/http://www.pescaleon.com/?f=riosbierzo |archive-date=2015-02-26 |url-status=bot: unknown}}</ref> Sil in Boeza ločujeta kotanji Ponferrada in Bembibre.<ref name="estudios" /> Zaradi globokih površinskih neenakosti imajo pritoki reke Sil velik erozijski vpliv na relief. Voda več pritokov in potokov je še vedno onesnažena zaradi rudniških dejavnosti iz prejšnjih časov.<ref name="prado" /><ref name="estudios" /> <gallery> Slika:El río Boeza a su paso por Calamocos (50325924916).jpg|Reka Boeza Slika:Perspectiva del Valle del Silencio.jpg|Dolina Tišine (Valle del Silencio) Slika:Piornedo - Cervantes - Lugo - panoramio.jpg|Pasoče krave na meji Galicije Slika:Primer día de paseo en San Miguel de las Dueñas (49844682226).jpg Slika:Las Médulas Roman Gold Mine 07.JPG|Skale v Las Médulasu Slika:Las Médulas Roman Goldmines 23.JPG Slika:Las Médulas Roman Goldmines 17.JPG|Rov v Las Médulasu Slika:Valle del Silencio - panoramio.jpg|Klanec v dolini Tišine </gallery> == Upravna delitev == * [[Arganza]] * [[Balboa, Leon|Balboa]] * [[Barjas]] * [[Bembibre]] * [[Berlanga del Bierzo]] * [[Borrenes]] * [[Cabañas Raras]] * [[Cacabelos]] * [[Camponaraya]] * [[Candín]] * [[Carracedelo]] * [[Carucedo]] * [[Castropodame]] * [[Congosto]] * [[Corullón]] * [[Cubillos del Sil]] * [[Fabero]] * [[Folgoso de la Ribera]] * [[Igüeña]] * [[Molinaseca]] * [[Noceda del Bierzo]] * [[Oencia]] * [[Palacios del Sil]] (bil je 2005 priključen h comarci) * [[Páramo del Sil]] * [[Peranzanes]] * '''[[Ponferrada]]''' * [[Priaranza del Bierzo]] * [[Sancedo]] * [[Sobrado, Leon|Sobrado]] * [[Toral de los Vados]] * [[Toreno]] * [[Torre del Bierzo]] * [[Trabadelo]] * [[Vega de Espinareda]] * [[Vega de Valcarce]] * [[Villafranca del Bierzo]] == Zgodovina == [[Slika:Castro Ventosa (3290346187).jpg|thumb|desno|Gradišče Ventosa v Pierosu]] [[Slika:Castro del Chano 4.JPG|thumb|desno|Rekonstruirano gradišče v Peranzanesu]] [[Slika:Las Medulas 02.jpg|thumb|desno|Las Médulas]] V El Bierzu niso odkrili [[prazgodovina|prazgodovinskih]] ali [[protozgodovina|protozgodovinskih]] najdb. Malo jih je tudi iz [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Nekoč so mislili, da je bil El Bierzo nenaseljen v [[paleolitik]]u in [[neolitik]]u, kar so izpodbila prastara naselja, ki so jih odkrili nad reko Cúa, ki so nastala med 300 tisoč in 100 tisoč pred našim štetjem. Iz neolitika so odkrita orodja, predvsem sekire iz Ancaresa, Ponferrade in Corbóna. V jami Tres Vantanas so odkrili ostanke keramik ter v krajih Sésamo in Libran jamske slike.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Una comarca con mucha historia |work=Consejo comarca del Bierzo |url=https://ccbierzo.com/institucion/historia/ |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es}}</ref> V [[železna doba|železni dobi]] so nastala gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]], ki so imela obsežne trgovske stike z drugimi kraji do začetke zasedbe [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]].<ref name="historia" /> Ni znano kdo so bili prebivalci El Bierza pred rimskim osvajanjem, ampak je sigurno, da so se pomešali s [[Kelti|keltskimi]] Asturci pod rimsko oblastjo. Trenutno še ni razčiščeno katera asturska plemena so asimilirala predrimljansko ljudstvo El Bierza. Pokrajina je bila hitro [[romanizacija|romanizirana]], ker so Rimljani odprli veliko rudnikov zlata (predvsem v Las Médulasu), to pa je omogočalo ustanovitev naselij in tudi priseljevanje.<ref name="historia" /> V rimljanski dobi je bila Asturica Augusta središče [[stari vek|staroveškega]] El Bierza, ki je pripadal rimski provinci [[Tarakonska Hispanija]]. Cesar [[Dioklecijan]] ga je 298 priključil k provinci [[Gallaecia]]. Po padu Rima so germanski [[Svebi]] obvladovali El Bierzo, nato so ga zavzeli [[Vizigoti]].<ref name="historia" /> Kljub temu ni veliko virov o tem obdobju zgodovine El Bierza. Tudi ima malo sledi [[Arabci|arabsko]] osvajanje 711. Arabci so verjetno ustanovili nekaj trdnjav v El Bierzu, ampak je [[kraljevina Asturija]] po [[Bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]] (722) izgnala [[islam|muslimske]] osvjalace. Kralj [[Bermudo I. Asturijski|Bermudu I. Asturijski]] je bil poražen od Arabcev, zato je Asturija spet izgubila El Bierzo. Le [[Alfonz II. Asturijski]] in [[Ramiro I. Asturijski|Ramiru I. Asturijski]] sta mogla dokončno osvajati El Bierzo. Pridobitev El Bierza je prispevala k nastajanju [[kraljevina Leon|kraljevine Leon]].<ref name="historia" /> Leonski kralji so ustanovili več samostanov v pokrajini, med njimi sta najpomembnejša samostan sv. Genadija v Peñalbi in samostan sv. Petra v Montesu de Valdueza. Med 10. in 13. stoletjem je bil El Bierzo kmetijsko-živinorejska dežela. Gospodarstvo se je začelo razprševati v 13. stoletju, ko so ustanovili kovačnice, v katerih so predelali izkopano železo ter so se začeli ukvarjati z ribolovom in trgovino. Zemljišča so obvladovali različni samostani ([[cistercijani]], [[benediktinci]]) in plemiške družine. Med njimi in ljudstvom je bilo veliko konfliktov zaradi [[fevdalizem|fevdalnega]] izkoriščanja. Bilo je zgrajeno v tem obdobju veliko gradov, palač, cerkev in svetišč. V poznem [[srednji vek|srednjem veku]] se je zmanjšal vpliv samostanov in se je povečala oblast plemičev v El Bierzu, kar je povzročalo vzpon Ponferrade in Villafrance. Občine El Bierza so že 1563 in 1567 zaprosile [[León, Španija|León]], da lahko postane njihov kraj posebna provinca zaradi velike daljave, ampak so zavrnili prošnjo, ker Ponferrada ni imela glasovalne pravice v španskem državnem zboru. Obdobje med 16. in 19. stoletjem je bilo raznoliko v zgodovini El Bierza. Pokrajina je doživela vzpone in krize v gospodarstvu in porastu prebivalstva. V 17. stoletju so udomačili papriko v pokrajini, ki so jo prinesli iz [[Amerika|Amerike]]. Ponferrada, Bembibre, Villafranca in Cacabelos postanejo trgovska središča in vzcvete tekstilna industrija, ki prideluje znamenito belo platno, ki se imenuje ''bierzos''. Naprej se razvije železna industrija, 1779 pa ustanovijo tovarno orožja v Villafranci. El Bierzo je imel strateško pomembnost, zato je postal tarča [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih vojsk]] v [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]]. Leonski odporniki so premestili svoja oporišča in poveljstva v El Bierzo, ki je vodil general Luis de Sosa.<ref>{{navedi novice |url=http://saber.es/web/biblioteca/libros/tierras-de-leon/html/70/2resistencia.pdf |last=Merino, |first=Waldo |title=Resistencia leonesa frente a Napoleón. La Junta errante de 1809 |pages=9-10 |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20130714181843/http://saber.es/web/biblioteca/libros/tierras-de-leon/html/70/2resistencia.pdf |archive-date=2013-07-14 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite journal |url=http://saber.es/web/biblioteca/libros/tierras-de-leon/html/74/8villafranca.pdf |last=Merino Rubio |first=Waldo |year=1989 |title=Villafranca sede de la Junta y Cuartel General del 6º Ejército. La Junta Superior de León en 1811 |location=León |journal=Tierras de León. Revista de la Diputación Provincial |volume=29. |number=74 |page=114 |language=es |issn= |archive-url=https://web.archive.org/web/20130714182332/http://saber.es/web/biblioteca/libros/tierras-de-leon/html/74/8villafranca.pdf |archive-date=2013-07-14 |access-date=2026-10-15 |url-status=dead}}</ref> 1812 so [[Angleži|angleške]] in [[Španci|španske]] vojske iz El Bierza vkorakale v Leon ter so osvobodili [[Astorga|Astorgo]]. 1812 je [[Ferdinand VII. Španski]] izdal novo ustavo. 1820 se je začela preogranizacija španske uprave in so 1822 ustanovili novo provinco Vierzo v El Bierzu, ki se je imenovala po središču tudi provinca Villafranca. 30. novembra 1833 so ukinili provinco in jo nazaj priključili k Leonu, medtem ko so kraj Valdeorras združili z Galicijo.<ref name="historia" /> Na koncu 19. stoletja je naredila [[trtna uš]] veliko opustošenje v vinorodnih krajih El Bierza, zato se je veliko ljudi izselilo v Ameriko.<ref name="historia" /> <gallery> Slika:Estela funeraria (30655085623).jpg|Rimljanski nagrobni spomenik v Muzeju El Bierzo Slika:Vega de Espinareda 04 Abadia San Andres by-dpc.jpg|Samostan sv. Andraža v Vegi de Espinaredi Slika:Villafranca del Bierzo - Monasterio de la Anunciada 6.jpg|Samostan v Villafranci Slika:Vista del castillo de Cornatel.jpg|Grad Cornatel Slika:Villafranca del Bierzo - castillo 2.jpg|Grad v Villafranci Slika:Town hall of Ponferrada 2021.jpg|Mestna hiša v Ponferradi Slika:Ponferrada - Castillo Templario 02.jpg|Grad templarjev v Ponferradi </gallery> == Gospodarstvo == [[Slika:Ponferrada - Mercado Municipal 1.jpg|thumb|desno|Trgovsko središče v Ponferradi]] Gospodarstvo je nekoč temeljilo na premogništvu.<ref name="historia" /> Premog so uporabljali v elektrarnah Compostilla II in Anllares, ki sta danes zaprti. Trenutno so dejavne industrijske panoge jeklarna, izkoriščanje [[Vetrna energija|vetrne energije]], izkop [[skril]]a, steklarna, cementarna in stavbarstvo. Poveča se vloga storitvenega sektorja, ki počasno podere industrijo, kmetijstvo in živinorejo. 2018 so zaprli zadnji premogovnik.<ref>{{navedi novice|title=El Bierzo pone fin al carbón con el cierre de la minera Antracitas Salgueiro |work=El Periódico de la Energía |url=https://elperiodicodelaenergia.com/el-bierzo-pone-fin-al-carbon-con-el-cierre-de-la-minera-antracitas-salgueiro/ |date=16.11.2018 |accessdate=15.10.2026 |language=es}}</ref> Poleg tega delujejo še farmacevtska podjetja v pokrajini. Podnebje El Bierza je ugodno za zelenjadarstvo in sadjarstvo ter vinogradništvo. Pokrajina ima mnogo vinorodnih okolišev predvsem ob rekah. Vinska kultura in naravne lepote so ustrezne za utemeljitev [[kmečki turizem|kmečkega turizma]], ki je šele v povojih.<ref>{{navedi novice |url=http://www.turismoleon.org/turismo/el-bierzo.php |title=El Bierzo, León |work=Turismo León |date= |accessdate=15.10.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20150228061622/http://www.turismoleon.org/turismo/el-bierzo.php |archive-date=2015-02-28 |url-status=dead}}</ref> <gallery> Slika:Caldera Walther Central termica MSP Ponferrada.jpg|Nekdanji rudnik v Ponferradi Slika:Cargaderos Coto Wagner - San Miguel de las Dueñas.jpg|Rudniška železnica v San Miguelu de las Dueñas Slika:Vino de Caatilla y León.jpg|Vina El Bierza v [[Cádiz]]u </gallery> == Kultura == [[Slika:Ponferrada - Basilica de Nuestra Señora de la Encina 17.jpg|thumb|desno|Stolp bazilike v Ponferradi]] V El Bierzu je več primerov [[Mozarabci|mozarabske]] arhitekture kot cerkev sv. Jakoba v Peñalbi ali cerkev sv. Tomaža v Ollasu. Hkrati tudi lahko zasledimo cerkve iz različnih umetniških obdobij ([[romanska arhitektura|romansko]], [[gotska arhitektura|gotsko]], [[baročna arhitektura|baročno]] ipd.). V Ponferradi deluje univerza, ki je podružina [[Univerza v Leónu|Univerze v Leónu]]. V pokrajini deluje več radijev in časopisov. Pomemben lokalni časopis je Bierzo7, ki so ga ustanovili 1984. === Jeziki === Na zahodnem delu El Bierza govorijo [[galicijščina|galicijski jezik]], na osrednjem in vzhodnem delu pa [[leonščina|leoneški jezik]]. Čeprav se razlike na osrednjem delu med galicijskimi in leoneškimi govori skorajda zabrišejo. Zaradi tega nekateri menijo, da govorijo v osrednjih krajih hibridno leonsko-galicijsko mešano narečje. [[Španščina|Kastilijska španščina]] ima zelo veliko prednost in se razširja v škodo galicijskemu in leoneškemu jeziku. Čeprav so v zadnjih časih različna društva veliko delala za oživitev in širitev obeh jezikov v El Bierzu. Nekaj tisoč učencev se samo galicijsko uči v šolah. Narečje patsuezu ({{jezik-ast|paḷḷuezu}}) na severnem delu El Bierza je prehodni govor med leoneščino in [[asturijščina|asturijščino]].<ref>{{navedi novice|title=Presentado el Diccionario Patsuezu-Castellano que busca que no desaparezca la memoria de las palabras |work=ILeón |url=https://ileon.eldiario.es/universidad/presentado-diccionario-patsuezu-castellano-busca-desaparezcan-palabras_1_9460420.html |date=23.10.2018 |accessdate=15.10.2026 |language=es}}</ref> === Navade === Pust se imenuje v El Bierzu ''entróïdo'' ali ''entroito'', ko se zberejo pustni liki in maske. Magosto, ki je praznik kostanjev, imajo med 1. in 11. novembrom. Takrat imajo običajo, da poskakujejo nad ogenj. <gallery> Slika:Las Medulas-249.JPG|Leseni spomenik v Las Médulasu za Rimljane Slika:Palacio de Torquemada (Villafranca del Bierzo) (4931909189).jpg|Palača Torquemada v Villafranci Slika:Palacio de Canedo 01 by-dpc.jpg|Palača Canedo v [[Arganza|Arganzi]] Slika:Museo de Arte Sacro de Bembibre - Taller de costura.jpg|Muzej sakralne umetnosti v Bembibreju Slika:Monasterio de Santa María de Carracedo (1464190638).jpg|Samostanska cerkev v Carracedu Slika:Monasterio de Santa María de Carracedo (427352451).jpg|Notranjost samostanske cerkve v Carracedu Slika:Monasterio san miguel.jpg|Samostan nadangela Mihaela v Dueñasu Slika:Santiago de Peñalba 06 by-dpc.jpg|Primer mozarabske arhitekture v Peñalbi Slika:Cacabelos - Iglesia Santa Maria 2.jpg|Notranjost cerkve v Cacabelosu Slika:Convento de Cabeza de Alba (2667036387).jpg|Ženski samostan v Cabezi Slika:Campo del Agua 18 by-dpc.jpg|Kmečka hiša v Campu del Agua Slika:Biblioteca Campus Ponferrada.JPG|Univerzitetna knjižnica v Ponferradi </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == {{kategorija v Zbirki|El Bierzo}} * {{navedi knjigo|first=Capitán |last=García Rey |title=Una excursión en el Bierzo. (Errores geográficos y conjeturas históricas) |year=2001 |publisher=Editorial Maxtor |location=Madrid |isbn=978-8495636461 |cobiss=}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bierzo, El}} [[Kategorija:Provinca Leon]] [[Kategorija:Pokrajine Španije]] 5fzmw91m3v33b9wv1wcmfppy6mofcuu 0 609897 6767808 6767730 2026-10-20T15:28:01Z ~2026-55856-91 267586 6767808 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Borboletta | image = Borboletta (roman).jpg | author = [[Marinka Fritz Kunc]] | language = slovenski | genre = družbeni, realistični in mladinski roman | published = 1994 | pages = 197 | country = Slovenija | publisher = samozaložba | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Borboletta''' je roman slovenske novinarke, učiteljice in pisateljice [[Marinka Fritz Kunc|Marinke Frizc Kunc]]. Izšel je leta 1994 v samozaložbi. Poleg opredelitve Dragice Haramija romana kot sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman, pravi, da roman odpira tematiko odvisnosti od droge in strne svoj pogled v kratko trditev: "Njene knjige so družbeno angažirane in so hkrati kritika slovenskega okolja, ki se vede do problematike drog, kot da na Slovenskem ni narkomanov." (Haramija 2010: 90) Poleg problematik izskoriščanja in nasilja, pa Deja Žganc trdi: "Roman pa ni problemski zgolj na vsebinski, pač pa se njegova problemskost kaže tudi na besedilni ravni, z uporabo številnih žaljivk, kletvic in narkomanskega slenga, argoja (overdose, zlati šus), s čim avtorica doseže realnejšo in nazornejšo pripoved." (Žganc 2016: 41) == Vsebina == Roman Borboletta slovenske pisateljice Marinke Fritz Kunc naslavlja težko tematiko, in sicer odvisnosti od drog, natančneje heroina. Glavni protagonist, ki ga opisuje pripovedovalka, se naslavlja Borboletta. Ima 24 let in sina Tima, ki je še predšolski otrok. Njegovega pravega imena ni omenjenega, prav tako imena njegove žene, ki pripoveduje njegovo zgodbo. Borboletta je namreč vrsta španskega metulja, ki živi le eno noč, in vsi v knjigi ga tako poimenujejo. Ime je dobil po svoji značilnosti, da je imel rad disko in noči. Pod tem imenom so ga tudi predstavili njegovi ženi na srečanju med prijatelji, natančneje pri Lini, prijateljici Borbolettine žene (Fritz - Kunc 1994). Zgodba se začne z obiskom pripovedovalke pri psihiatru zaradi Borbolettinega nenavadnega vedenja na teniškem igrišču, kjer je splezal na opazovalni stolp. Medtem se je smejal in telovadil in ob prihodu reševalnega vozila je skočil dol in trdil, da so ga preganjali tigrom podobni ljudje. Njegovo vedenje je bilo nepredvidljivo in deloval je zelo vznemirjen, zato je pristal v norišnici. To je bil tudi trenutek, ko je parterica spoznala, kdo je v resnici oče njenih otrok in s čim ima opravka. Prej te opazke v povezavi z drogo ni opazila, saj si je za vsak njegov izgovor, ki je bil pozen prihod domov ali pa večdnevna odsotnost, upravičevala z najrazličnejšimi razlogi. Po prihodu Borbolette domov je v romanu prikazano njegovo znašanje nad svojo ženo in ponazorjene so njegove blodnje in halucinacije. Ob tem njegova žena opisuje svoje misli, strahove in bolečine, ki jih ob tem doživlja v svoji notranjosti. Pojavi se tudi lik z imenom Ed, ki je Borbolettin prijatelj in je prav tako odvisnik. Borboletta mu ponudi svoj dom, saj Ed sam nima kje domovati, ker denar sproti porablja za drogo. Partnerica se sprašuje, ali naj komu pove za Borbolettino odvisnot, in sooča se s konfliktom med ljubeznijo do moškega, ki ga je prej spoznala, in med trenutno osebnostjo ter obnašanjem njenega partnerja. Sprašuje se, če bi se zaupala staršem in skrbi jo za svojega sina. Njena mati že od začetka ni odobravala Borbolette, saj ni dokončal študija prava, ampak je le ponekod druge učil tenis, oče pa ga je cenil, saj ga je imel za spoštljivega in zanesljivega zeta. Pripovedovalka se tudi neprestano sprašuje, kdaj se bo to, kar se dogaja z njenim možem, končalo. Dneve ima zapolnjene s prodajo v svojem butiku in s Timom, ki ga čedalje večkrat in potem tudi za daljši čas pusti pri svojih starših, ker hoče, da je na varnem in ne v takem okolju, kjer je prisotna droga, nasilje in še marsikaj. Borboletta tudi večkrat svoj dom ponudi kot zatočišče drugim odvisnikom. Tam izvajajo svoje obrede, se ”fiksajo", kadijo in na koncu odidejo, ne da bi pospravili. Kakšno stvar ukradejo in odnesejo s sabo. Tudi z drugimi odvisnicami se je zapletal in tako prevaral svojo ženo. Večkrat je iz malomarnosti, ko je bil pod vplivom droge, udaril in ponižal svojo ženo, da je potem pozno v noč jokala in se obremenjevala ter krivdo prenašala nase. Počutila se je krivo, ker ni dovolj zgodaj opazila, kaj se dogaja z njenim partnerjem. Večkrat jo je okrivil, da se zaradi nje drogira oziroma da ga je ona pripravila do tega, da se je začel zadevati s heroinom. Iz romana je razvidno, da je bil eden od motivov za jemanje drog neuspešen posel s tenisom (Fritz - Kunc 1994). Nekega dve se Borboletta in njegova žena dogovorita za srečanje pri njenih starših, saj bi rad videl Tima. Takrat tudi mati izve, kaj se z njim dogaja zaradi neprimernega obnašanja. In sicer obtoževal je njenega moža varanja, v resnici je bil na službeni poti. Govoril je tudi, da mu sledijo in ga opazujejo. Mati je to strogo očitala hčerki, da je lahkomiselna in kakšna sramota je, da je njen partner narkomana. Roti jo, naj ostane pri njej in naj ga čimprej zapusti, ona pa nosi upanje v sebi, da bo še vse v redu, saj jo ljubi in je nerazdružljiv s Timom. Borboletta vsakič znova in vedno pogosteje prosi za denar in njen avto, ker je svojega razbil, medtem ko je vozil pod vplivom substanc. Krade ji iz blagajne v butiku in proti koncu romana tudi vzema stvari iz stanovanja, kot so stenske slike, ogrlica in podobno, zato, da bi pokril vse svoje dolgove za drogo in založen denar za poskusno investicijo v teniško igrišče, ki se na koncu ne realizira. Njegova žena se ob skrbeh, kaj bo s Timom, stanovanjem in Borboletto, obrne na komandirja, očetovega prijatelja, ki mu pove svojo zgodbo. Ta ji pove, kakšne so možnosti, torej psihiatrična bolnica ali zapor, vendar ji zatrdi, da Borboletta ni za zapor in da bo čas uredil vse, naj pa pokliče v primeru, če jo bo maltretiral. Bil je poln razpoloženjskih nihanj, včasih jo je imel rad, drugič sovražil in jo hotel ubiti. Videlo pa se mu je, da trpi in da se bi rad pozdravil ter prenehal z jemanjem droge (Fritz-Kunc 1994). V pripovedi se pojavi še ena težka zgodba o 18-letni Jociki, ki jo je starejši moški Bert zvabil k jemanju droge, tako da se je tudi prodajala zanj zaradi denarja, da je lahko on kupoval heroin. Nato se je predozirala z drogo in umrla. Borboletta bi lahko tudi v več primerih umrl od predoziranja, zato so ga morali priti reševati reševalci, saj se je tresel, nehal je dihati in padel je v nezavest. Eden večjih incidentov se je pripetil, ko mu je moral prijatelj Bojc v žilo vbrizgati sol, da je lahko sploh preživel. To je zelo pretreslo njegovo ženo. Tatjana, očetova mama, je pripovedovalki ponudila svoje stanovanje, če ga bo morda kdaj potrebovala, v primeru, da pride do hujših stisk. Ona pa je šla živeti na podeželje. Stanovanje je bilo kasneje veliko v rabi, tudi ko se je Borboletta hotel odmakniti od svojega primarnega okolja, da bi za kratek čas pozabil na drogo. Bral je knjige in gledal filme. Prišlo je obdobje, ko se je s svojo odvisnostjo začel ukvarjati in obiskovati zdravnika. Vendar ni trajalo dolgo. Predoziral se je s predpisano dozo apavrinov, ko je poskusno šel na morje prostovoljno pomagati učiti tenis otroke. Na koncu se je tudi zadel s kokainom. Babičino stanovanje je postala edina uteha zanj, saj so mu na dom začeli prihajati neznaci, katerim je bil dolžan velike zneske, in mu izrekali grožnje. K soprogi pa nekega dne v butik pride postaven ugleden fant, ki jo povabi na kavo. In gresta. Zainteresiran je za njo, ampak mu ona tega ne vrača in ga odslovi. Ponudila se ji je priložnost pobega, ki jo je zavrnila. Opisuje, kako je Borbolettino življenje postalo tudi del njenega in da sta skupaj ujeta v tem ciklu. Tega se je zavedala v trenutku, ko mu je pomagala priti do droge v njegovem najbolj kriznem stanju. Daje mu denar za heroin in verjame njegovim izgovorom, da si lahko opraviči svojo nemoč. Po nasvet je šla k Barbari, Borbolettini sestri, in Mikiju, njenemu soprogu, vendar je bila odslovljena, saj si nočeta uničiti svojega ugleda z ukvarjanjem z Borboletto (Fritz - Kunc 1994). Hujši stres za njegovo ženo je bil tudi dogodek, ko je v butik, ki je bil poln otrok in strank, prišel k Borboletti, ki je otrokom ob otroški reviji prebiral pravljice, nek moški, in mu dejal, da mora biti jutri v lokal prinesen ogromen znesek denarja, če ne ga bo ubil. To opravilo je izvedla njegova žena, saj ni več prenesla kar se je dogajalo njeni družini. Borboletta se je odločil živeti čisto sam, saj je bil mnenja, da spravlja v nevarnost svojo ženo in sina. Po enem mesecu so se dobili pred vrtcem, v katerega hodi Tim, in preživeli zelo lep popoldan skupaj. Ponovno kot srečna in povezana družina. Tim je bil zelo navezan na svojega očeta.Vmes lastnica izgubi butik, saj zaradi vsega denarja, ki ga je namenila svojemu možu, ni sposobna plačati višjo ceno za najemnino kot gospod, ki bi rad odprl bar v njenih prostorih. Dogajanje se preobrne, ko Borboletta (ko gre od frizerja), sreča starega prijatelja Marka, ki je bil tudi odvisnik od heroina. Povabi ga domov in Mark razlaga svojo zgodbo, kako je v Maroku lažje živeti, ker tam nimaš dostopa do heroina, samo do marihuane. Da se zato več z njim ne zadeva in da bi Borboletta moral z njim, če se kdaj hoče odrešiti. Dela in pomaga na farmi, kjer jo gojijo. Ker je Borboletta imel iskreno rad svojo družino in ker si je zastavil večje cilje v življenju, kot je npr. dokončan študij prava, je hotel odpotovati z njim. To se uresniči. Poslovil se je z večerjo pri njegovi tašči in tastu. Stvari se zapletejo, ko Borbolettino ženo pokliče policijski urad iz Barcelone, ker je njen mož pristal v priporu. Zato se hitro z avionom odpravi tja, kjer ji razložijo, da so ga v Španiji ujeli z marihuano v avtu. Za to bo potreboval zelo dobrega odvetnika. Ko jo pripeljejo do njega, se pogovorita o situaciji. Pove ji, da so jo našli v predelanem rezervoarju za bencin in da jo je dobil za darilo. Hotel jo je prodati in dobro zaslužiti. Njegova žena se potem vrne domov in Borboletta ostane sam v priporu. Doma govori z očetom, ki je zelo dober odvetnik, da bi mu pomagal. On pritrdi, ker ga hoče rešiti. Iz ambasade čez nekaj dni prispe telegram, da je Borboletta mrtev. Roman se konča s tem, da sta pripovedovalka in njen oče odpotovala v Madrid in od tam v Barcelono, da izvesta vzrok smrti. V pripovedi ga bralec ne izve (Fritz - Kunc 1994). == Kritika == "In ravno to je tisto, kar je sporočilo te knjige. Droga ni nekaj imaginarnega, nekaj, kar nas ne more prizadeti. Droga je tu, med nami, in dovolj je sprenevedanja! Čas je, da spremenimo odnos do nje in do ljudi, ki so postali njena žrtev. Niso vsi uživalci drog kriminalci, posiljevalci in ubijalci, kot so naslikani ti ljudje! To je nesrečna mladina, ki ima pravico do pomoči, tako, kot jo imajo bolniki." (Krek 1994) "Pisateljica je svoje najnovejše delo označila za roman. Povsem upravičeno, pa vendar: zgodba, ki jo pripoveduje, je ves čas tako nabita z izpovedno emotivnostjo, da je bliže pričevanju kot fabuliranju. Zasvojenci z mamili so v strahovitem porastu v vseh civiliziranih deželah, tudi pri nas, vendar to družbeno zlo najraje skrivamo, prepuščamo ga zdravnikom in kriminalistom. Tudi to je razumljivo: trgovina z mamili je posledično tako stvar zdravstva, sociale kot kriminalistične službe. V tem smislu nam problem ni nov, zlasti na televiziji je postal posebna vrsta kriminalke." (Zlobec 1994) == Viri in literatura == * Marinka Fritz Kunc. ''Borboletta''. Ljubljana: Samozaložba, 1994. * Milan Krek. [Spremno besedilo na neoštevilčeni strani na koncu.] Marinka Fritz-Kunc. ''Borboletta''. Ljubljana: Samozaložba, 1994. * Ciril Zlobec. [Spremno besedilo na neoštevilčeni strani na začetku.] Marinka Fritz-Kunc. ''Borboletta''. Ljubljana: Samozaložba, 1994. * Dragica Haramija. Sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman: ''Sodobna slovenska književnost'' ''(1980–2010).'' Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF, 2010 (Obdobja, 29). 88''–''90 * Deja Žganc (2016). ''Problemski roman Marinke Fritz-Kunc'' [Magistrsko delo, D. Žganc]. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru. <nowiki>https://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-64413</nowiki> [[Kategorija:Slovenski družbeni romani]] [[Kategorija:Slovenski mladinski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1994]] nfedq0y7zpyrj971gbz5pfcv3y8irkp 6767854 6767808 2026-10-20T16:31:44Z ~2026-56138-01 267650 6767854 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Borboletta | image = Borboletta (roman).jpg | author = [[Marinka Fritz Kunc]] | language = slovenski | genre = družbeni, realistični in mladinski roman | published = 1994 | pages = 197 | country = Slovenija | publisher = samozaložba | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Borboletta''' je roman slovenske novinarke, učiteljice in pisateljice [[Marinka Fritz Kunc|Marinke Frizc Kunc]]. Izšel je leta 1994 v samozaložbi. Poleg opredelitve [[Dragica Haramija|Dragice Haramija]] romana kot sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman, pravi, da roman odpira tematiko odvisnosti od droge in strne svoj pogled v kratko trditev: "Njene knjige so družbeno angažirane in so hkrati kritika slovenskega okolja, ki se vede do problematike drog, kot da na Slovenskem ni narkomanov." (Haramija 2010: 90) Poleg problematik izskoriščanja in nasilja, pa Deja Žganc trdi: "Roman pa ni problemski zgolj na vsebinski, pač pa se njegova problemskost kaže tudi na besedilni ravni, z uporabo številnih žaljivk, kletvic in narkomanskega slenga, argoja (overdose, zlati šus), s čim avtorica doseže realnejšo in nazornejšo pripoved." (Žganc 2016: 41) == Vsebina == Roman Borboletta slovenske pisateljice Marinke Fritz Kunc naslavlja težko tematiko, in sicer odvisnosti od drog, natančneje heroina. Glavni protagonist, ki ga opisuje pripovedovalka, se naslavlja Borboletta. Ima 24 let in sina Tima, ki je še predšolski otrok. Njegovega pravega imena ni omenjenega, prav tako imena njegove žene, ki pripoveduje njegovo zgodbo. Borboletta je namreč vrsta španskega metulja, ki živi le eno noč, in vsi v knjigi ga tako poimenujejo. Ime je dobil po svoji značilnosti, da je imel rad disko in noči. Pod tem imenom so ga tudi predstavili njegovi ženi na srečanju med prijatelji, natančneje pri Lini, prijateljici Borbolettine žene (Fritz - Kunc 1994). Zgodba se začne z obiskom pripovedovalke pri psihiatru zaradi Borbolettinega nenavadnega vedenja na teniškem igrišču, kjer je splezal na opazovalni stolp. Medtem se je smejal in telovadil in ob prihodu reševalnega vozila je skočil dol in trdil, da so ga preganjali tigrom podobni ljudje. Njegovo vedenje je bilo nepredvidljivo in deloval je zelo vznemirjen, zato je pristal v norišnici. To je bil tudi trenutek, ko je parterica spoznala, kdo je v resnici oče njenih otrok in s čim ima opravka. Prej te opazke v povezavi z drogo ni opazila, saj si je za vsak njegov izgovor, ki je bil pozen prihod domov ali pa večdnevna odsotnost, upravičevala z najrazličnejšimi razlogi. Po prihodu Borbolette domov je v romanu prikazano njegovo znašanje nad svojo ženo in ponazorjene so njegove blodnje in halucinacije. Ob tem njegova žena opisuje svoje misli, strahove in bolečine, ki jih ob tem doživlja v svoji notranjosti. Pojavi se tudi lik z imenom Ed, ki je Borbolettin prijatelj in je prav tako odvisnik. Borboletta mu ponudi svoj dom, saj Ed sam nima kje domovati, ker denar sproti porablja za drogo. Partnerica se sprašuje, ali naj komu pove za Borbolettino odvisnot, in sooča se s konfliktom med ljubeznijo do moškega, ki ga je prej spoznala, in med trenutno osebnostjo ter obnašanjem njenega partnerja. Sprašuje se, če bi se zaupala staršem in skrbi jo za svojega sina. Njena mati že od začetka ni odobravala Borbolette, saj ni dokončal študija prava, ampak je le ponekod druge učil tenis, oče pa ga je cenil, saj ga je imel za spoštljivega in zanesljivega zeta. Pripovedovalka se tudi neprestano sprašuje, kdaj se bo to, kar se dogaja z njenim možem, končalo. Dneve ima zapolnjene s prodajo v svojem butiku in s Timom, ki ga čedalje večkrat in potem tudi za daljši čas pusti pri svojih starših, ker hoče, da je na varnem in ne v takem okolju, kjer je prisotna droga, nasilje in še marsikaj. Borboletta tudi večkrat svoj dom ponudi kot zatočišče drugim odvisnikom. Tam izvajajo svoje obrede, se ”fiksajo", kadijo in na koncu odidejo, ne da bi pospravili. Kakšno stvar ukradejo in odnesejo s sabo. Tudi z drugimi odvisnicami se je zapletal in tako prevaral svojo ženo. Večkrat je iz malomarnosti, ko je bil pod vplivom droge, udaril in ponižal svojo ženo, da je potem pozno v noč jokala in se obremenjevala ter krivdo prenašala nase. Počutila se je krivo, ker ni dovolj zgodaj opazila, kaj se dogaja z njenim partnerjem. Večkrat jo je okrivil, da se zaradi nje drogira oziroma da ga je ona pripravila do tega, da se je začel zadevati s heroinom. Iz romana je razvidno, da je bil eden od motivov za jemanje drog neuspešen posel s tenisom (Fritz - Kunc 1994). Nekega dve se Borboletta in njegova žena dogovorita za srečanje pri njenih starših, saj bi rad videl Tima. Takrat tudi mati izve, kaj se z njim dogaja zaradi neprimernega obnašanja. In sicer obtoževal je njenega moža varanja, v resnici je bil na službeni poti. Govoril je tudi, da mu sledijo in ga opazujejo. Mati je to strogo očitala hčerki, da je lahkomiselna in kakšna sramota je, da je njen partner narkomana. Roti jo, naj ostane pri njej in naj ga čimprej zapusti, ona pa nosi upanje v sebi, da bo še vse v redu, saj jo ljubi in je nerazdružljiv s Timom. Borboletta vsakič znova in vedno pogosteje prosi za denar in njen avto, ker je svojega razbil, medtem ko je vozil pod vplivom substanc. Krade ji iz blagajne v butiku in proti koncu romana tudi vzema stvari iz stanovanja, kot so stenske slike, ogrlica in podobno, zato, da bi pokril vse svoje dolgove za drogo in založen denar za poskusno investicijo v teniško igrišče, ki se na koncu ne realizira. Njegova žena se ob skrbeh, kaj bo s Timom, stanovanjem in Borboletto, obrne na komandirja, očetovega prijatelja, ki mu pove svojo zgodbo. Ta ji pove, kakšne so možnosti, torej psihiatrična bolnica ali zapor, vendar ji zatrdi, da Borboletta ni za zapor in da bo čas uredil vse, naj pa pokliče v primeru, če jo bo maltretiral. Bil je poln razpoloženjskih nihanj, včasih jo je imel rad, drugič sovražil in jo hotel ubiti. Videlo pa se mu je, da trpi in da se bi rad pozdravil ter prenehal z jemanjem droge (Fritz-Kunc 1994). V pripovedi se pojavi še ena težka zgodba o 18-letni Jociki, ki jo je starejši moški Bert zvabil k jemanju droge, tako da se je tudi prodajala zanj zaradi denarja, da je lahko on kupoval heroin. Nato se je predozirala z drogo in umrla. Borboletta bi lahko tudi v več primerih umrl od predoziranja, zato so ga morali priti reševati reševalci, saj se je tresel, nehal je dihati in padel je v nezavest. Eden večjih incidentov se je pripetil, ko mu je moral prijatelj Bojc v žilo vbrizgati sol, da je lahko sploh preživel. To je zelo pretreslo njegovo ženo. Tatjana, očetova mama, je pripovedovalki ponudila svoje stanovanje, če ga bo morda kdaj potrebovala, v primeru, da pride do hujših stisk. Ona pa je šla živeti na podeželje. Stanovanje je bilo kasneje veliko v rabi, tudi ko se je Borboletta hotel odmakniti od svojega primarnega okolja, da bi za kratek čas pozabil na drogo. Bral je knjige in gledal filme. Prišlo je obdobje, ko se je s svojo odvisnostjo začel ukvarjati in obiskovati zdravnika. Vendar ni trajalo dolgo. Predoziral se je s predpisano dozo apavrinov, ko je poskusno šel na morje prostovoljno pomagati učiti tenis otroke. Na koncu se je tudi zadel s kokainom. Babičino stanovanje je postala edina uteha zanj, saj so mu na dom začeli prihajati neznaci, katerim je bil dolžan velike zneske, in mu izrekali grožnje. K soprogi pa nekega dne v butik pride postaven ugleden fant, ki jo povabi na kavo. In gresta. Zainteresiran je za njo, ampak mu ona tega ne vrača in ga odslovi. Ponudila se ji je priložnost pobega, ki jo je zavrnila. Opisuje, kako je Borbolettino življenje postalo tudi del njenega in da sta skupaj ujeta v tem ciklu. Tega se je zavedala v trenutku, ko mu je pomagala priti do droge v njegovem najbolj kriznem stanju. Daje mu denar za heroin in verjame njegovim izgovorom, da si lahko opraviči svojo nemoč. Po nasvet je šla k Barbari, Borbolettini sestri, in Mikiju, njenemu soprogu, vendar je bila odslovljena, saj si nočeta uničiti svojega ugleda z ukvarjanjem z Borboletto (Fritz - Kunc 1994). Hujši stres za njegovo ženo je bil tudi dogodek, ko je v butik, ki je bil poln otrok in strank, prišel k Borboletti, ki je otrokom ob otroški reviji prebiral pravljice, nek moški, in mu dejal, da mora biti jutri v lokal prinesen ogromen znesek denarja, če ne ga bo ubil. To opravilo je izvedla njegova žena, saj ni več prenesla kar se je dogajalo njeni družini. Borboletta se je odločil živeti čisto sam, saj je bil mnenja, da spravlja v nevarnost svojo ženo in sina. Po enem mesecu so se dobili pred vrtcem, v katerega hodi Tim, in preživeli zelo lep popoldan skupaj. Ponovno kot srečna in povezana družina. Tim je bil zelo navezan na svojega očeta.Vmes lastnica izgubi butik, saj zaradi vsega denarja, ki ga je namenila svojemu možu, ni sposobna plačati višjo ceno za najemnino kot gospod, ki bi rad odprl bar v njenih prostorih. Dogajanje se preobrne, ko Borboletta (ko gre od frizerja), sreča starega prijatelja Marka, ki je bil tudi odvisnik od heroina. Povabi ga domov in Mark razlaga svojo zgodbo, kako je v Maroku lažje živeti, ker tam nimaš dostopa do heroina, samo do marihuane. Da se zato več z njim ne zadeva in da bi Borboletta moral z njim, če se kdaj hoče odrešiti. Dela in pomaga na farmi, kjer jo gojijo. Ker je Borboletta imel iskreno rad svojo družino in ker si je zastavil večje cilje v življenju, kot je npr. dokončan študij prava, je hotel odpotovati z njim. To se uresniči. Poslovil se je z večerjo pri njegovi tašči in tastu. Stvari se zapletejo, ko Borbolettino ženo pokliče policijski urad iz Barcelone, ker je njen mož pristal v priporu. Zato se hitro z avionom odpravi tja, kjer ji razložijo, da so ga v Španiji ujeli z marihuano v avtu. Za to bo potreboval zelo dobrega odvetnika. Ko jo pripeljejo do njega, se pogovorita o situaciji. Pove ji, da so jo našli v predelanem rezervoarju za bencin in da jo je dobil za darilo. Hotel jo je prodati in dobro zaslužiti. Njegova žena se potem vrne domov in Borboletta ostane sam v priporu. Doma govori z očetom, ki je zelo dober odvetnik, da bi mu pomagal. On pritrdi, ker ga hoče rešiti. Iz ambasade čez nekaj dni prispe telegram, da je Borboletta mrtev. Roman se konča s tem, da sta pripovedovalka in njen oče odpotovala v Madrid in od tam v Barcelono, da izvesta vzrok smrti. V pripovedi ga bralec ne izve (Fritz - Kunc 1994). == Kritika == "In ravno to je tisto, kar je sporočilo te knjige. Droga ni nekaj imaginarnega, nekaj, kar nas ne more prizadeti. Droga je tu, med nami, in dovolj je sprenevedanja! Čas je, da spremenimo odnos do nje in do ljudi, ki so postali njena žrtev. Niso vsi uživalci drog kriminalci, posiljevalci in ubijalci, kot so naslikani ti ljudje! To je nesrečna mladina, ki ima pravico do pomoči, tako, kot jo imajo bolniki." (Krek 1994) "Pisateljica je svoje najnovejše delo označila za roman. Povsem upravičeno, pa vendar: zgodba, ki jo pripoveduje, je ves čas tako nabita z izpovedno emotivnostjo, da je bliže pričevanju kot fabuliranju. Zasvojenci z mamili so v strahovitem porastu v vseh civiliziranih deželah, tudi pri nas, vendar to družbeno zlo najraje skrivamo, prepuščamo ga zdravnikom in kriminalistom. Tudi to je razumljivo: trgovina z mamili je posledično tako stvar zdravstva, sociale kot kriminalistične službe. V tem smislu nam problem ni nov, zlasti na televiziji je postal posebna vrsta kriminalke." (Zlobec 1994) == Viri in literatura == * Marinka Fritz Kunc. ''Borboletta''. Ljubljana: Samozaložba, 1994. * Milan Krek. [Spremno besedilo na neoštevilčeni strani na koncu.] Marinka Fritz-Kunc. ''Borboletta''. Ljubljana: Samozaložba, 1994. * Ciril Zlobec. [Spremno besedilo na neoštevilčeni strani na začetku.] Marinka Fritz-Kunc. ''Borboletta''. Ljubljana: Samozaložba, 1994. * Dragica Haramija. Sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman: ''Sodobna slovenska književnost'' ''(1980–2010).'' Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: FF, 2010 (Obdobja, 29). 88''–''90 * Deja Žganc (2016). ''Problemski roman Marinke Fritz-Kunc'' [Magistrsko delo, D. Žganc]. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru. <nowiki>https://hdl.handle.net/20.500.12556/DKUM-64413</nowiki> [[Kategorija:Slovenski družbeni romani]] [[Kategorija:Slovenski mladinski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1994]] g1xbwl7ijwiype06ihso08ktqj8cvro 4 609932 6767907 6766607 2026-10-20T18:27:41Z GeographieMan 179499 ozadje 6767907 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton}} '''Armensko-slovenski urejaton''' je enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Novembra 2026 bodo udeleženci obdelovali izbrane teme, ki zajemajo kulturo, ljudi, ženske, šport, geografijo in zgodovino obeh držav. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko wiki skupnostjo ter bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. Zamisel za skupni urejaton se je porodila v pogovorih z Nalom Mencinom, gostom na poletnem mladinskem WikiTaboru (Youth Summer WikiCamp), ki je potekal v okviru [[m:CEE Wiki Peer Learning Exchange|programa]] [[m:CEE Wiki Peer Learning Exchange|izmenjave na pobudo CEE HUB-a]]. Cilj urejatona je poglobiti sodelovanje med obema skupnostma. ==Datum in čas== Urejaton bo potekal od '''1. novembra ob 00.01''' do '''30. novembra ob 23.59'''. V natečaj bodo vključeni le članki, ki bodo urejani med tema datumoma. ==Organizatorji== === Kontaktne osebe === * [[:meta:User:Mher (WMAM)|Mher Bekaryan]] (Wikimedija Armenija) * [[:meta:User:GeographieMan|Nal Mencin]] (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti) ** <gallery class=center> Wikimedia Armenia logo.svg Wikipedians of Slovenia User Group.svg </gallery> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] b3vf7ql696uz3eupamj3qb5ltdnk34l 6767908 6767907 2026-10-20T18:35:05Z GeographieMan 179499 6767908 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton}} '''Armensko-slovenski urejaton''' je enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Novembra 2026 bodo udeleženci obdelovali izbrane teme, ki zajemajo kulturo, ljudi, ženske, šport, geografijo in zgodovino obeh držav. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko wiki skupnostjo ter bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. Zamisel za skupni urejaton se je porodila v pogovorih med Wikimedijo Armenijo in Nalom Mencinom, gostom na poletnem mladinskem WikiTaboru (Youth Summer WikiCamp), ki je potekal v okviru [[m:CEE Wiki Peer Learning Exchange|programa]] [[m:CEE Wiki Peer Learning Exchange|izmenjave na pobudo CEE Hub-a]]. Cilj urejatona je poglobiti sodelovanje med obema skupnostima. ==Datum in čas== Urejaton bo potekal od '''1. novembra ob 00.01''' do '''30. novembra ob 23.59'''. V natečaj bodo vključeni le članki, ki bodo urejani med tema datumoma. ==Organizatorji== === Kontaktne osebe === * [[:meta:User:Mher (WMAM)|Mher Bekaryan]] (Wikimedija Armenija) * [[:meta:User:GeographieMan|Nal Mencin]] (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti) ** <gallery class=center> Wikimedia Armenia logo.svg Wikipedians of Slovenia User Group.svg </gallery> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] 3yerfq0fyx10rs36i7n6wsdbufwatg6 6767911 6767908 2026-10-20T18:56:14Z GeographieMan 179499 6767911 wikitext text/x-wiki {| | style="width:20%; text-align:left; font-size:0.9em;" | ←[[WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026]] |} {{Armensko-slovenski urejaton}} '''Armensko-slovenski urejaton''' je enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Novembra 2026 bodo udeleženci obdelovali izbrane teme, ki zajemajo kulturo, ljudi, ženske, šport, geografijo in zgodovino obeh držav. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko wiki skupnostjo ter bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. Zamisel za skupni urejaton se je porodila v pogovorih med Wikimedijo Armenijo in Nalom Mencinom, gostom na poletnem mladinskem WikiTaboru (Youth Summer WikiCamp), ki je potekal v okviru [[m:CEE Wiki Peer Learning Exchange|programa]] [[m:CEE Wiki Peer Learning Exchange|izmenjave na pobudo CEE Hub-a]]. Cilj urejatona je poglobiti sodelovanje med obema skupnostima. ==Datum in čas== Urejaton bo potekal od '''1. novembra ob 00.01''' do '''30. novembra ob 23.59'''. V natečaj bodo vključeni le članki, ki bodo urejani med tema datumoma. ==Organizatorji== === Kontaktne osebe === * [[:meta:User:Mher (WMAM)|Mher Bekaryan]] (Wikimedija Armenija) * [[:meta:User:GeographieMan|Nal Mencin]] (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti) ** <gallery class=center> Wikimedia Armenia logo.svg Wikipedians of Slovenia User Group.svg </gallery> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] negqeq55q0mq4lgsvd6r3l3pf0qmmcw 6767923 6767911 2026-10-20T19:18:42Z GeographieMan 179499 6767923 wikitext text/x-wiki {| | style="width:20%; text-align:left; font-size:0.9em;" | ←[[Wikipedija:Urejatoni/WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026|WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026]] |} {{Armensko-slovenski urejaton}} '''Armensko-slovenski urejaton''' je enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Novembra 2026 bodo udeleženci obdelovali izbrane teme, ki zajemajo kulturo, ljudi, ženske, šport, geografijo in zgodovino obeh držav. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko wiki skupnostjo ter bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. Zamisel za skupni urejaton se je porodila v pogovorih med Wikimedijo Armenijo in Nalom Mencinom, gostom na poletnem mladinskem WikiTaboru (Youth Summer WikiCamp), ki je potekal v okviru [[m:CEE Wiki Peer Learning Exchange|programa]] [[m:CEE Wiki Peer Learning Exchange|izmenjave na pobudo CEE Hub-a]]. Cilj urejatona je poglobiti sodelovanje med obema skupnostima. ==Datum in čas== Urejaton bo potekal od '''1. novembra ob 00.01''' do '''30. novembra ob 23.59'''. V natečaj bodo vključeni le članki, ki bodo urejani med tema datumoma. ==Organizatorji== === Kontaktne osebe === * [[:meta:User:Mher (WMAM)|Mher Bekaryan]] (Wikimedija Armenija) * [[:meta:User:GeographieMan|Nal Mencin]] (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti) ** <gallery class=center> Wikimedia Armenia logo.svg Wikipedians of Slovenia User Group.svg </gallery> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] ngsw4yw11xbw2b4jiqpcduk68rcc0v7 10 609965 6767830 6766707 2026-10-20T15:57:47Z Pinky sl 2932 |link=Terapsidi|Therapsida 6767830 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=cladus |link=Terapsidi|Therapsida |parent= Sphenacodontoidea |always_display=true }} gmzi9ja1j2m91ieszg60hfzilijgaco 0 610023 6768129 6767658 2026-10-21T11:23:49Z Shabicht 3554 6768129 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Aka}} {{Infopolje Mesto |official_name = Aka |native_name = <div style="line-height:1.5em">[[Hebrejščina|Hebrejsko]]: {{lang|he|עכו}} (Akko)<br>[[Arabščina|Arabsko]]: {{lang|ar|عكا}} (Akka)</div> |ISO = |settlement_type = Mesto |nickname = |motto = |image_skyline ={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Acre - Akko 6 - the fishing port (6658890981).jpg |image2 = Acco Acre 08.jpg |image3 = Acre - Akko 3- Synagogue - Or Torah (6658882973).jpg |image4 = PikiWiki Israel 6727 Acre.JPG |image5 = View of Acre Harbor.jpg |image6 = 125919 acre PikiWiki Israel.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = Akko COA.png |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Palestina |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |pushpin_map_caption = Geografski položaj |subdivision_type = [[Seznam držav|Država]] |subdivision_name = {{Flag|Izrael}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = župan |leader_name = Amihai Ben Shlush (od 2024)<ref name="Local_elections2024_marker">{{cite web |url = https://www.themarker.com/news/2024-02-28/ty-article-static/0000018d-bb60-dd5e-a59d-fff234410000 |title = תוצאות הבחירות המקומיות 2024 |language = he |website = themarker.com |date =March 3, 2024 |access-date = 2024-05-07 }}</ref> |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_total_km2 =13.533 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |area_note = |elevation_footnotes = |elevation_m =10 |population_footnotes = |population_total =46.300 |population_rank = |population_urban = |population_metro = |population_as_of =2009 |population_density_km2=3.421 |population_density_rank= |population_density_urban_km2= |population_density_metro_km2= |population_est = |timezone = |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd= |latm= |lats=|latNS=N |longd= |longm= |longs=|longEW=E | coordinates_display = inline,title |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = [http://www.akko.muni.il www.akko.muni.il] |footnotes = }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Staro mesto Aka | image = Aerial view of Acre 1.jpg | caption = Staro mestno jedro Ake | locmapin = |coordinates = {{coord|32|55|17|N|35|4|8|E|display=it}} | location = | area =[[Galileja]] | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = WHS | designation1_date = 2001 <small>(25. zasedanje)</small> | designation1_partof | designation1_number = | designation1_criteria = II, III, V | designation1_type = Kulturni | designation1_free1name = | designation1_free1value = {{Flag|Izrael}} | designation1_free2name = Obzidje Ake in cerkev }} |child = yes |official_name = [[Old City of Acre]] |ID = 1042 |year = 2001 |criteria = Cultural: ii, iii, v |area = {{cvt|63.3|ha}} |buffer_zone = {{cvt|22.99|ha}} '''Aka''' ({{jezik-he|עכו|Akko}}, {{jezik-ar|عكا|Akka}}) zastarelo: ''Akon oz. Akkon'', je starodavno [[Bližnji vzhod|bližnjevzhodno]] mesto v zahodnem delu severne [[izrael|izraelske regije]] [[Galileja]], nahaja se na obali [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], ob Haifskem zalivu. Aka je eden najstarejših neprekinjeno naseljenih krajev na svetu in je zgodovinsko gledano pomenila strateška pomorska vrata v [[Levant]]. Je najsvetejše mesto [[Bahajstvo|bahajstva]], saj v njem stoji svetišče Bahá'u'lláha – osrednja točka, proti kateri se pri molitvi obračajo pripadniki te vere. Leta 2001 je bilo staro mestno jedro Ake vpisano na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]], kot primer starodavnega mesta, ki je bilo neprekinjeno naseljeno vse od časov [[Feničani|Feničanov]] in [[Križarji|križarjev]] pa do obdobja [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v 19. stoletju. ==Zgodovina== Aka se omenja kot Aak na seznamu davkov faraona Tutmozisa III. (16. stoletje pr. n. št.) in kot Aka v pismih iz Amarne (1350 - 1330 pr. n. št.), pa tudi na t.i. ''Gnusnem seznamu'' (na katerem so navedeni sovražniki Egipta), ki je še starejši. Prav tako se omenja v Knjigi sodnikov v [[Stara zaveza|starozavezni]] [[Sveto pismo|Bibliji]] ({{bibl|Sod 1,31}}) kot eno izmed krajev, od koder Izraelci niso pregnali Kanaancev. Okoli 725 pr. Kr. se je Aka združila s [[Sidon|Sidonom]] in [[Tir, Libanon|Tirom]] v uporu proti asirsko/babilonskem kralju [[Šalmaneser V.|Šalmaneserju V.]] [[Grki|Stari Grki]] so mesto imenovali Ake, kar v grščini pomeni »zdravilo«, saj naj bi po mitu [[Heraklej]] tu našel zdravilo za svoje rane. [[Aleksander Veliki]] ga je osvojil leta 332 pr. n. št., njegov general [[Ptolemaj I. Soter]] pa ga pozneje preimenoval v Antiohija Ptolemais. Juda Makabejec, iz družine Makabejcev (Hasmonejcev), je v eni od bitk proti [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidom]] v Galileji (165 pr. n. št.) pregnal Sirce vse do Ake. Vladar selevkidskega cesarstva, [[Aleksander Balas]], je osvojil Ako okoli 153 pr. n. št. in tam se je z zaprtjem Jonatana Makabejca zaključil neuspeli makabejski (judovski) upor proti Selevkidskemu kraljestvu. Kasneje so mesto osvojili tudi judovski kralj in veliki duhovnik Aleksander Janej, egiptovska kraljica [[Kleopatra VII.]] iz [[Ptolemajci|ptolemajske dinastije]] ter [[Tigran VI. Armenski]]. [[Herod Veliki|Herod I. Veliki]] je dal v Aku zgraditi gimnazij in tam so Judje ujeli Publija Petronija (Publius Petronius), rimskega namestnika Sirije, ki je v času vladavine cesarja [[Kaligula|Kaligule]] moral postaviti cesarjevo podobo v [[jeruzalemski tempelj]], ter ga prepričali, da se vrne. [[Sveti Pavel]] je preživel en dan v tem mestu ({{bibl|Apd 21,7}}). [[Jožef Flavij]], judovski zgodovinar, duhovnik in vojaški poveljnik iz 1. stoletja n. št.., navaja, da je v Aku vladal upravitelj, ki ga je postavil kralj [[Salomon]] in se v času Judovskega kraljestva bolj povezuje s [[Feničani]] kot s [[Filistejci]]. Po delitvi Rimskega cesarstva leta 395 je Aka pripadla Vzhodnemu Rimskemu cesarstvu in naposled [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]]. Od leta 638 je mesto prišlo pod vpliv [[Rašidunski kalifat|Osmanov]] in postalo glavno pristanišče [[Omajadski kalifat|Omejadskega]] in [[Abasidski kalifat|Abasidskega]] obdobja, ter od leta 1104 križarjev. Leta 1197 ga je za kratek rok osvojil [[Saladin]], vendar je kljub zatonu [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] in zavzetju Jeruzalema leta 1244 Aka ostala eno izmed zadnjih mest pod križarji ter je bila prestolnica ostanka Jeruzalemskega kraljestva. [[Mameluki]] so mesto zavzeli maja 1291, ko je sultan [[al-Ašraf Halil]] po obleganju dokončno zlomil zadnjo veliko križarsko trdnjavo v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Zatem je Aka do 1517 pripadala [[Mameluški sultanat (Kairo)|mameluškemu sultanatu]] s središčem v Egiptu. Leta 1517 je mesto prevzel sultan [[Selim I. Surovi|Selim I.]] in šele v 18. stoletju je spet začelo rasti. Takrat so zgrajeni do danes ohranjeni ostanki mesta, ki so velika turistična atrakcija. Leta 1799 je mesto 61 dni neuspešno oblegal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]. Po kratkotrajni oblasti lokalnih vladarjev je leta 1832 Ibrahim Paša (1789-1848) ponovno vzpostavil osmansko oblast. Ako so leta 1840 bombardirale združene sile Združenega kraljestva, Avstralije in Francije, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] pa je postala del [[Britanski mandat za Palestino|britanskega protektorata]] v [[Palestina (regija)|Palestini]]. V tem obdobju so mestno citadelo uporabljali za zapor. 17. maja 1948 je oblast v Aku prevzel [[Irgun]] (judovska paravojaška formacija) in od takrat pripada [[Izrael|Izraelu]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=[[Mircea Eliade|Mircea, Eliade]] |year=1996 |title=Zgodovina religioznih verovanj in idej |publisher=DZS, Društvo za primerjalno religiologijo |isbn=86-341-1172-5 |cobiss=59577856|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Judge, Harry |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 1, Od pradavnine do 19. stoletja |publisher=DZS |isbn=86-341-0840-6 |cobiss=36255488 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Križarske vojne]] * [[Malteški viteški red]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Izraelu]] 0jfs2h321hdylfoafw1jvm9dm3ui77l 6768139 6768129 2026-10-21T11:36:00Z Shabicht 3554 6768139 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Aka}} {{Infopolje Mesto |official_name = Aka |native_name = <div style="line-height:1.5em">[[Hebrejščina|Hebrejsko]]: {{lang|he|עכו}} (Akko)<br>[[Arabščina|Arabsko]]: {{lang|ar|عكا}} (Akka)</div> |ISO = |settlement_type = Mesto |nickname = |motto = |image_skyline ={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Acre - Akko 6 - the fishing port (6658890981).jpg |image2 = Acco Acre 08.jpg |image3 = Acre - Akko 3- Synagogue - Or Torah (6658882973).jpg |image4 = PikiWiki Israel 6727 Acre.JPG |image5 = View of Acre Harbor.jpg |image6 = 125919 acre PikiWiki Israel.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = Akko COA.png |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Palestina |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |pushpin_map_caption = Geografski položaj |subdivision_type = [[Seznam držav|Država]] |subdivision_name = {{Flag|Izrael}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = župan |leader_name = Amihai Ben Shlush (od 2024)<ref name="Local_elections2024_marker">{{cite web |url = https://www.themarker.com/news/2024-02-28/ty-article-static/0000018d-bb60-dd5e-a59d-fff234410000 |title = תוצאות הבחירות המקומיות 2024 |language = he |website = themarker.com |date =March 3, 2024 |access-date = 2024-05-07 }}</ref> |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_total_km2 =13.533 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |area_note = |elevation_footnotes = |elevation_m =10 |population_footnotes = |population_total =46.300 |population_rank = |population_urban = |population_metro = |population_as_of =2009 |population_density_km2=3.421 |population_density_rank= |population_density_urban_km2= |population_density_metro_km2= |population_est = |timezone = |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd= |latm= |lats=|latNS=N |longd= |longm= |longs=|longEW=E | coordinates_display = inline,title |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = [http://www.akko.muni.il www.akko.muni.il] |footnotes = }} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Staro mesto Aka | image = Aerial view of Acre 1.jpg | caption = Staro mestno jedro Ake | locmapin = |coordinates = {{coord|32|55|17|N|35|4|8|E|display=it}} | designation1 = WHS | child = yes | official_name = [[Old City of Acre]] | designation1_date = 2001 <small>(25. zasedanje)</small> | designation1_number =[https://whc.unesco.org/en/list/1042 1042] | designation1_criteria = II, III, V | designation1_type = Kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{Flag|Izrael}} | area = {{cvt|63.3|ha}} | buffer_zone = {{cvt|22.99|ha}} }} '''Aka''' ({{jezik-he|עכו|Akko}}, {{jezik-ar|عكا|Akka}}) zastarelo: ''Akon oz. Akkon'', je starodavno [[Bližnji vzhod|bližnjevzhodno]] mesto v zahodnem delu severne [[izrael|izraelske regije]] [[Galileja]], nahaja se na obali [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]], ob Haifskem zalivu. Aka je eden najstarejših neprekinjeno naseljenih krajev na svetu in je zgodovinsko gledano pomenila strateška pomorska vrata v [[Levant]]. Je najsvetejše mesto [[Bahajstvo|bahajstva]], saj v njem stoji svetišče Bahá'u'lláha – osrednja točka, proti kateri se pri molitvi obračajo pripadniki te vere. Leta 2001 je bilo staro mestno jedro Ake vpisano na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]], kot primer starodavnega mesta, ki je bilo neprekinjeno naseljeno vse od časov [[Feničani|Feničanov]] in [[Križarji|križarjev]] pa do obdobja [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v 19. stoletju. ==Zgodovina== Aka se omenja kot Aak na seznamu davkov faraona Tutmozisa III. (16. stoletje pr. n. št.) in kot Aka v pismih iz Amarne (1350 - 1330 pr. n. št.), pa tudi na t.i. ''Gnusnem seznamu'' (na katerem so navedeni sovražniki Egipta), ki je še starejši. Prav tako se omenja v Knjigi sodnikov v [[Stara zaveza|starozavezni]] [[Sveto pismo|Bibliji]] ({{bibl|Sod 1,31}}) kot eno izmed krajev, od koder Izraelci niso pregnali Kanaancev. Okoli 725 pr. Kr. se je Aka združila s [[Sidon|Sidonom]] in [[Tir, Libanon|Tirom]] v uporu proti asirsko/babilonskem kralju [[Šalmaneser V.|Šalmaneserju V.]] [[Grki|Stari Grki]] so mesto imenovali Ake, kar v grščini pomeni »zdravilo«, saj naj bi po mitu [[Heraklej]] tu našel zdravilo za svoje rane. [[Aleksander Veliki]] ga je osvojil leta 332 pr. n. št., njegov general [[Ptolemaj I. Soter]] pa ga pozneje preimenoval v Antiohija Ptolemais. Juda Makabejec, iz družine Makabejcev (Hasmonejcev), je v eni od bitk proti [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidom]] v Galileji (165 pr. n. št.) pregnal Sirce vse do Ake. Vladar selevkidskega cesarstva, [[Aleksander Balas]], je osvojil Ako okoli 153 pr. n. št. in tam se je z zaprtjem Jonatana Makabejca zaključil neuspeli makabejski (judovski) upor proti Selevkidskemu kraljestvu. Kasneje so mesto osvojili tudi judovski kralj in veliki duhovnik Aleksander Janej, egiptovska kraljica [[Kleopatra VII.]] iz [[Ptolemajci|ptolemajske dinastije]] ter [[Tigran VI. Armenski]]. [[Herod Veliki|Herod I. Veliki]] je dal v Aku zgraditi gimnazij in tam so Judje ujeli Publija Petronija (Publius Petronius), rimskega namestnika Sirije, ki je v času vladavine cesarja [[Kaligula|Kaligule]] moral postaviti cesarjevo podobo v [[jeruzalemski tempelj]], ter ga prepričali, da se vrne. [[Sveti Pavel]] je preživel en dan v tem mestu ({{bibl|Apd 21,7}}). [[Jožef Flavij]], judovski zgodovinar, duhovnik in vojaški poveljnik iz 1. stoletja n. št.., navaja, da je v Aku vladal upravitelj, ki ga je postavil kralj [[Salomon]] in se v času Judovskega kraljestva bolj povezuje s [[Feničani]] kot s [[Filistejci]]. Po delitvi Rimskega cesarstva leta 395 je Aka pripadla Vzhodnemu Rimskemu cesarstvu in naposled [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]]. Od leta 638 je mesto prišlo pod vpliv [[Rašidunski kalifat|Osmanov]] in postalo glavno pristanišče [[Omajadski kalifat|Omejadskega]] in [[Abasidski kalifat|Abasidskega]] obdobja, ter od leta 1104 križarjev. Leta 1197 ga je za kratek rok osvojil [[Saladin]], vendar je kljub zatonu [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] in zavzetju Jeruzalema leta 1244 Aka ostala eno izmed zadnjih mest pod križarji ter je bila prestolnica ostanka Jeruzalemskega kraljestva. [[Mameluki]] so mesto zavzeli maja 1291, ko je sultan [[al-Ašraf Halil]] po obleganju dokončno zlomil zadnjo veliko križarsko trdnjavo v [[Sveta dežela|Sveti deželi]]. Zatem je Aka do 1517 pripadala [[Mameluški sultanat (Kairo)|mameluškemu sultanatu]] s središčem v Egiptu. Leta 1517 je mesto prevzel sultan [[Selim I. Surovi|Selim I.]] in šele v 18. stoletju je spet začelo rasti. Takrat so zgrajeni do danes ohranjeni ostanki mesta, ki so velika turistična atrakcija. Leta 1799 je mesto 61 dni neuspešno oblegal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]. Po kratkotrajni oblasti lokalnih vladarjev je leta 1832 Ibrahim Paša (1789-1848) ponovno vzpostavil osmansko oblast. Ako so leta 1840 bombardirale združene sile Združenega kraljestva, Avstralije in Francije, po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] pa je postala del [[Britanski mandat za Palestino|britanskega protektorata]] v [[Palestina (regija)|Palestini]]. V tem obdobju so mestno citadelo uporabljali za zapor. 17. maja 1948 je oblast v Aku prevzel [[Irgun]] (judovska paravojaška formacija) in od takrat pripada [[Izrael|Izraelu]]. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=[[Mircea Eliade|Mircea, Eliade]] |year=1996 |title=Zgodovina religioznih verovanj in idej |publisher=DZS, Društvo za primerjalno religiologijo |isbn=86-341-1172-5 |cobiss=59577856|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Judge, Harry |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine. Knj. 1, Od pradavnine do 19. stoletja |publisher=DZS |isbn=86-341-0840-6 |cobiss=36255488 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Križarske vojne]] * [[Malteški viteški red]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Izraelu]] 6pf3ceze7fx9ruw4e9g3viulxphnrzw 0 610030 6768023 6767652 2026-10-21T08:06:39Z Leopoldasrebro 267612 /* Sklici */ 6768023 wikitext text/x-wiki {{popravi}} {{Infopolje Oseba |name=Matjaž Cej |birth_date=1973 |birth_place=[[Šempeter pri Gorici]], |occupation=frizerski mojster }} Matjaž Cej, [[frizerski mojster]], 1973, [[Šempeter pri Gorici]], [[Slovenija]] '''Matjaž Cej''' je slovenski frizerski mojster iz [[Nove Gorice]]. Znan je po dosežkih na mednarodnih tekmovanjih v oblikovanju pričesk in po prejetih priznanjih v lepotni industriji.<ref name="dnevnik">{{Navedi splet | url = |title=}}</ref> == Delovanje v lepotni industriji == Matjaž Cej deluje kot frizerski mojster in stilist že več kot tri desetletja. V Novi Gorici vodi lasten frizerski salon.<ref name="frizer">{{Navedi splet | url = |title=}}</ref> === Nagrade in priznanja === V svoji karieri je prejel več mednarodnih in domačih priznanj: * Nagrada na mednarodnem tekmovanju ''International Beauty Industry Awards'' Winner (New York) * Uvrstitev v finale tekmovanja ''Haute Coiffure Française'' (Pariz) * Priznanje ''International Hair Stylist of the Year'' Winner * Uvrstitev med finaliste tekmovanja ''International Visionary Award'' (London) * Uvrstitev med finaliste tekmovanja " Fellowship for British Hairdressing Awards" (UK) * The Precision Cutting Championship - Second place Winner * Bangstyle Supremes Awards-Winner == Sklici == <ref>{{Navedi splet |date=2025-09-17 |title=Nagrajeni frizer Matjaž Cej: »Ljudi ne sodim po frizuri!« |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/nagrajeni-frizer-matjaz-cej-ljudi-ne-sodim-po-frizuri-2749295/ |access-date=2026-10-21 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>https://revija-frizer.si/sl/content/dve-zmagi-za-matjaza-ceja.html https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/nagrajeni-frizer-matjaz-cej-ljudi-ne-sodim-po-frizuri-2749295/ https://www.robin.si/lokalne-novice/frizerski-oskar-za-novogoricana-matjaza-ceja/ == Zunanje povezave == * [https://www.matjazsalon.si/ Oficična spletna stran ali profil] [[Kategorija:Slovenski frizerji]] 4a1366utkegjoqq2hme393uspniu25g 6768040 6768023 2026-10-21T08:53:53Z Leopoldasrebro 267612 6768040 wikitext text/x-wiki {{popravi}} {{Infopolje Oseba |name=Matjaž Cej |birth_date=1973 |birth_place=[[Šempeter pri Gorici]], |occupation=frizerski mojster }} Matjaž Cej, [[frizerski mojster]], 1973, [[Šempeter pri Gorici]], [[Slovenija]] '''Matjaž Cej''' je slovenski frizerski mojster iz [[Nove Gorice]]. Znan je po dosežkih na mednarodnih tekmovanjih v oblikovanju pričesk in po prejetih priznanjih v lepotni industriji.<ref name="dnevnik">{{Navedi splet | url = |title=}}</ref> == Delovanje v lepotni industriji == Matjaž Cej deluje kot frizerski mojster in stilist že več kot tri desetletja. V Novi Gorici vodi lasten frizerski salon.<ref name="frizer">{{Navedi splet | url = |title=}}</ref> === Nagrade in priznanja === V svoji karieri je prejel več mednarodnih in domačih priznanj: * Nagrada na mednarodnem tekmovanju ''International Beauty Industry Awards'' Winner (New York) * Uvrstitev v finale tekmovanja ''Haute Coiffure Française'' (Pariz) * Priznanje ''International Hair Stylist of the Year'' Winner * Uvrstitev med finaliste tekmovanja ''International Visionary Award'' (London) * Uvrstitev med finaliste tekmovanja " Fellowship for British Hairdressing Awards" (UK) * The Precision Cutting Championship - Second place Winner * Bangstyle Supremes Awards-Winner == Sklici == == Zunanje povezave == * [https://www.matjazsalon.si/ Oficična spletna stran ali profil] [[Kategorija:Slovenski frizerji]] 01fxv8jv4w692e3c2g3mc02uc1zs6tg 6768043 6768040 2026-10-21T09:06:24Z Leopoldasrebro 267612 /* Sklici */ 6768043 wikitext text/x-wiki {{popravi}} {{Infopolje Oseba |name=Matjaž Cej |birth_date=1973 |birth_place=[[Šempeter pri Gorici]], |occupation=frizerski mojster }} Matjaž Cej, [[frizerski mojster]], 1973, [[Šempeter pri Gorici]], [[Slovenija]] '''Matjaž Cej''' je slovenski frizerski mojster iz [[Nove Gorice]]. Znan je po dosežkih na mednarodnih tekmovanjih v oblikovanju pričesk in po prejetih priznanjih v lepotni industriji.<ref name="dnevnik">{{Navedi splet | url = |title=}}</ref> == Delovanje v lepotni industriji == Matjaž Cej deluje kot frizerski mojster in stilist že več kot tri desetletja. V Novi Gorici vodi lasten frizerski salon.<ref name="frizer">{{Navedi splet | url = |title=}}</ref> === Nagrade in priznanja === V svoji karieri je prejel več mednarodnih in domačih priznanj: * Nagrada na mednarodnem tekmovanju ''International Beauty Industry Awards'' Winner (New York) * Uvrstitev v finale tekmovanja ''Haute Coiffure Française'' (Pariz) * Priznanje ''International Hair Stylist of the Year'' Winner * Uvrstitev med finaliste tekmovanja ''International Visionary Award'' (London) * Uvrstitev med finaliste tekmovanja " Fellowship for British Hairdressing Awards" (UK) * The Precision Cutting Championship - Second place Winner * Bangstyle Supremes Awards-Winner == Sklici == <ref>{{Navedi splet |date=2025-09-17 |title=Nagrajeni frizer Matjaž Cej: »Ljudi ne sodim po frizuri!« |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/nagrajeni-frizer-matjaz-cej-ljudi-ne-sodim-po-frizuri-2749295/ |access-date=2026-10-21 |website=www.dnevnik.si |language=sl|last=}}</ref> == Zunanje povezave == * [https://www.matjazsalon.si/ Oficična spletna stran ali profil] [[Kategorija:Slovenski frizerji]] pn1m61yhphs0ycc66klp5eb0kl3u9jd 6768054 6768043 2026-10-21T09:16:20Z Leopoldasrebro 267612 /* Sklici */https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/nagrajeni-frizer-matjaz-cej-ljudi-ne-sodim-po-frizuri-2749295/ 6768054 wikitext text/x-wiki {{popravi}} {{Infopolje Oseba |name=Matjaž Cej |birth_date=1973 |birth_place=[[Šempeter pri Gorici]], |occupation=frizerski mojster }} Matjaž Cej, [[frizerski mojster]], 1973, [[Šempeter pri Gorici]], [[Slovenija]] '''Matjaž Cej''' je slovenski frizerski mojster iz [[Nove Gorice]]. Znan je po dosežkih na mednarodnih tekmovanjih v oblikovanju pričesk in po prejetih priznanjih v lepotni industriji.<ref name="dnevnik">{{Navedi splet | url = |title=}}</ref> == Delovanje v lepotni industriji == Matjaž Cej deluje kot frizerski mojster in stilist že več kot tri desetletja. V Novi Gorici vodi lasten frizerski salon.<ref name="frizer">{{Navedi splet | url = |title=}}</ref> === Nagrade in priznanja === V svoji karieri je prejel več mednarodnih in domačih priznanj: * Nagrada na mednarodnem tekmovanju ''International Beauty Industry Awards'' Winner (New York) * Uvrstitev v finale tekmovanja ''Haute Coiffure Française'' (Pariz) * Priznanje ''International Hair Stylist of the Year'' Winner * Uvrstitev med finaliste tekmovanja ''International Visionary Award'' (London) * Uvrstitev med finaliste tekmovanja " Fellowship for British Hairdressing Awards" (UK) * The Precision Cutting Championship - Second place Winner * Bangstyle Supremes Awards-Winner == Sklici == <ref>{{Navedi splet |date=2025-09-17 |title=Nagrajeni frizer Matjaž Cej: »Ljudi ne sodim po frizuri!« |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/nagrajeni-frizer-matjaz-cej-ljudi-ne-sodim-po-frizuri-2749295/ |access-date=2026-10-21 |website=www.dnevnik.si |language=sl|last=}}</ref> == Zunanje povezave == * [https://www.matjazsalon.si/ Oficična spletna stran ali profil] [[Kategorija:Slovenski frizerji]] nhupqj4fy9hqu26kexxvj6hr1v67kr2 0 610042 6767962 6767545 2026-10-20T21:43:13Z Marko3 1829 6767962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Dvorec Volčji Potok| image = <!-- WD --> | image = Volčji Potok - Valvasor.jpg | caption = Dvorec Volčji Potok in nad njim opuščeni Stari grad Volčji Potok na bakrorezu Vavasorja | locmapin = Slovenija |coordinates = | location = ob robu vasi [[Volčji Potok]] | area = | built = 1621 | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Volčji Potok – Dvorec | designation1_date = 26. marec 2002 | designation1_number = 9912<ref>{{EID|1-09912}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Kamnik }} [[Slika: Grad Volčji potok.jpg|desno|sličica|Dvorec Volčji Potok, 1926]] [[Slika: Požgana graščina Volčji potok.jpg|desno|sličica|Požgani dvorec Volčji Potok, 1944]] '''Dvorec Volčji Potok''' ([[nemščina|nemško]] ''Wolfspuchel'' (''Wolfsbach'') je v dvajsetih letih 17. stoletja sezidal baron [[Leopold Raumschüsl]], ki je po letu 1621 postal lastnik gospoščine. Dvorec so 13. aprila 1944 požgali [[Partizan|partizani]], nakar ni bil več obnovljen. == Zgodovina == Lastništvo se je v dobrih 300 letih nenehno menjavalo. Od barona Raumschüsla ga je leta 1647 kupil [[Janez Jurij pl. Posarelli]]. Gospostvo in dvorec je nato leta 1697 kupil Karl Jožef pl. Coppini. Ta nakup je bil nato razveljavljen in posest so med letoma 1701 in 1732 spet imeli Posarelliji. Posest je leta 1764 imela kar tri lastnike: Aleksandra pl. Andriollija, barona Franca Gotfrieda Apfaltrerja in barona Franca Leopolda Lamberga. V sporu med njimi je dvorec dobil Lamberg, nakar ga je njegov dedič oz. sin Janez Nepomuk prodal dr. Janezu Burgerju. Po njem ga je leta 1823 dedovala hči Pavlina poročena Jabornigg. === Rodbina Souvan in Arboretum === Prehajanje dvorca iz rok v roke se je končalo, ko ga je leta 1882 kupil ljubljanski veletrgovec Ferdinand Souvan. Leta 1885 ga je preuredil ter okoli graščine zasadil park. Nekatere pred dvorcem ležeče njive in travnike je zasadil z drevjem, naredil park in ga obdal z zidom. Souvan je delno restavriral tudi prvotni grad na slemenu hriba, tako da je viden tloris stolpa in zidov, ki spominjajo na srednjeveške čase. Velik hlev je z vzhodnega dela parka prestavil na vzhodno stran dvorca. Ferdinand Souvan se je rodil leta 1840 v Ljubljani. Mati Marija Jožefina Pleiweiss je bila sestra politika, časnikarja in živinozdravnika [[Janez Bleiweis|dr. Janeza Bleiweisa]]. Oče Franc Ksaver je bil uspešen trgovec z manufakturnim blagom ter eden od ustanoviteljev ljubljanske Čitalnice, ki je dal na razpolago tudi prostor. Za trgovca se je izučil pri dedu Valentinu Pleiweissu v Kranju. Skupaj s starejšim bratom Francem Ksaverjem ml. je leta 1865 prevzel očetovo trgovsko podjetje. Brata sta podjetje preimenovala v Franca Ksavera Souvana sinovi in poslovanje močno razširila. Med letoma 1866 in 1870 sta podjetju priključila trgovino strica Konrada Pleiweissa iz Kranja, leta 1868 še trgovino strica Jožefa Pleiweissa na Mestnem trgu v Ljubljani. Ferdinand je bil trgovsko uspešnejši od brata in je svoji trgovini pridobil velik ugled po vsej [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Kot narodno zavedni Slovenec je podpiral slovenska narodna in trgovska društva. Leta 1868 se je poročil z Rozo Frölich, hčerjo hotelirja in trgovca Pri zlatem levu v Ljubljani, pred poroko gledališko igralko in recitatorko. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, vendar sta se leta 1881 ločila. Najstarejši sin je bil dr. Franc Ferdinand Souvan, avstrijski vicekonzul v Bremnu in Amsterdamu ter konzul v Strasbourgu. Drugi sin je bil Leon Souvan, družabnik očetovega trgovskega podjetja ter glavni oblikovalec parka in [[Arboretum|arboretuma]] v Volčjem Potoku. Posestvo je po njegovi smrti podedoval sin Leon Souvan in poskrbel za nekatera preureditvena dela. Leon je park razširil in poskrbel za številne nasade v njem. Leta 1937 je podrl hlev in ga preoblikovanega v gospodarsko poslopje sezidal izven parka v zahodnem delu posestva. Na njegovem mestu je zgradil garažo, ki preurejena stoji še danes. Prišla je [[druga svetovna vojna]], ki je bila za dvorec usodna. Trgovec Leon Souvan je pred Nemci pobegnil v Ljubljano. V Volčjem Potoku so okupatorji uredili gospodinjsko šolo, prišel pa je nesrečni 13. april 1944, ki je bil za dvorec usoden. Več kot 300 let je kljuboval različnim spremembam in številnim lastnikom, a ga je do tal uničil požar, ki so ga zanetili partizani. Ohranjeni in obnovljeni so le vrtni paviljon, grajska kapela in stopnišče, ki vodi v grajski park. Leon Souvan se je zapisal v zgodovino Volčjega Potoka kot veliki arhitekt še do danes ohranjenih in zaščitenih arboretskih nasadov. Obzidje prvotnega parka je podrl in park dopolnil z nasadi domačega in eksotičnega drevja. Park, ki je obsegal približno 12 hektarjev, je ob južni in jugozahodni strani obdal z gabrovo živo mejo. V parku sta našla svoje mesto dva z lokvanji in trsjem obrasla ribnika. Zavod za spomeniško varstvo LRS je 26. februarja 1946 parkovno ozemlje izločil iz tedanjega agrarnoreformnega razdelitvenega sklada, zaščitili pa so ga z zakonito varstveno odločbo. Do leta 1949 je Leon Souvan sam vzdrževal park, po njegovi smrti v tem letu pa je posestvo Volčji Potok prevzelo podjetje Gradis. Po zakonu o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Sloveniji je bila leta 1950 izdana odločba, s katero sta park in parkovni gozd na površini 38 ha v Volčjem Potoku zaščitena kot hortikulturna stvaritev, v kateri se zrcali za slovenski narod pomembna kulturna in naravna dediščina. V začetku leta 1952 je to območje prešlo pod upravo agronomske in gozdarske fakultete Univerze v Ljubljani. Slednja si je ves čas prizadevala, da bi se zaščiteni kompleks postopoma razvil v arboretum za potrebe učnih in znanstvenih ustanov v Sloveniji. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kamniški zbornik, Božo Otorepec, Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. str. 33-40. * {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |volume=III, knj. XI |location=Nürnberg |pages=657-8 |language=de |cobiss=29952257}} * Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska. Območje Kamnika in Kamniške Bistrice, Ljubljana 1997, ISBN/ == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] {{Dvorci v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Volčji Potok]] 6q8hrzr1yq42f3tclgbgszggh8s927p 6767963 6767962 2026-10-20T21:44:38Z Marko3 1829 6767963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Dvorec Volčji Potok| image = <!-- WD --> | image = Volčji Potok - Valvasor.jpg | caption = Dvorec Volčji Potok in nad njim opuščeni Stari grad Volčji Potok na bakrorezu Vavasorja | locmapin = Slovenija |coordinates = | location = ob robu vasi [[Volčji Potok]] | area = | built = 1621 | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Volčji Potok – Dvorec | designation1_date = 26. marec 2002 | designation1_number = 9912<ref>{{EID|1-09912}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Kamnik }} [[Slika: Grad Volčji potok.jpg|desno|sličica|Dvorec Volčji Potok, 1926]] [[Slika: Požgana graščina Volčji potok.jpg|desno|sličica|Požgani dvorec Volčji Potok, 1944]] '''Dvorec Volčji Potok''' ([[nemščina|nemško]] ''Wolfspuchel'' (''Wolfsbach'')) je v dvajsetih letih 17. stoletja sezidal baron [[Leopold Raumschüsl]], ki je po letu 1621 postal lastnik gospoščine. Dvorec so 13. aprila 1944 požgali [[Partizan|partizani]], nakar ni bil več obnovljen. == Zgodovina == Lastništvo se je v dobrih 300 letih nenehno menjavalo. Od barona Raumschüsla ga je leta 1647 kupil [[Janez Jurij pl. Posarelli]]. Gospostvo in dvorec je nato leta 1697 kupil Karl Jožef pl. Coppini. Ta nakup je bil nato razveljavljen in posest so med letoma 1701 in 1732 spet imeli Posarelliji. Posest je leta 1764 imela kar tri lastnike: Aleksandra pl. Andriollija, barona Franca Gotfrieda Apfaltrerja in barona Franca Leopolda Lamberga. V sporu med njimi je dvorec dobil Lamberg, nakar ga je njegov dedič oz. sin Janez Nepomuk prodal dr. Janezu Burgerju. Po njem ga je leta 1823 dedovala hči Pavlina poročena Jabornigg. === Rodbina Souvan in Arboretum === Prehajanje dvorca iz rok v roke se je končalo, ko ga je leta 1882 kupil ljubljanski veletrgovec Ferdinand Souvan. Leta 1885 ga je preuredil ter okoli graščine zasadil park. Nekatere pred dvorcem ležeče njive in travnike je zasadil z drevjem, naredil park in ga obdal z zidom. Souvan je delno restavriral tudi prvotni grad na slemenu hriba, tako da je viden tloris stolpa in zidov, ki spominjajo na srednjeveške čase. Velik hlev je z vzhodnega dela parka prestavil na vzhodno stran dvorca. Ferdinand Souvan se je rodil leta 1840 v Ljubljani. Mati Marija Jožefina Pleiweiss je bila sestra politika, časnikarja in živinozdravnika [[Janez Bleiweis|dr. Janeza Bleiweisa]]. Oče Franc Ksaver je bil uspešen trgovec z manufakturnim blagom ter eden od ustanoviteljev ljubljanske Čitalnice, ki je dal na razpolago tudi prostor. Za trgovca se je izučil pri dedu Valentinu Pleiweissu v Kranju. Skupaj s starejšim bratom Francem Ksaverjem ml. je leta 1865 prevzel očetovo trgovsko podjetje. Brata sta podjetje preimenovala v Franca Ksavera Souvana sinovi in poslovanje močno razširila. Med letoma 1866 in 1870 sta podjetju priključila trgovino strica Konrada Pleiweissa iz Kranja, leta 1868 še trgovino strica Jožefa Pleiweissa na Mestnem trgu v Ljubljani. Ferdinand je bil trgovsko uspešnejši od brata in je svoji trgovini pridobil velik ugled po vsej [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Kot narodno zavedni Slovenec je podpiral slovenska narodna in trgovska društva. Leta 1868 se je poročil z Rozo Frölich, hčerjo hotelirja in trgovca Pri zlatem levu v Ljubljani, pred poroko gledališko igralko in recitatorko. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, vendar sta se leta 1881 ločila. Najstarejši sin je bil dr. Franc Ferdinand Souvan, avstrijski vicekonzul v Bremnu in Amsterdamu ter konzul v Strasbourgu. Drugi sin je bil Leon Souvan, družabnik očetovega trgovskega podjetja ter glavni oblikovalec parka in [[Arboretum|arboretuma]] v Volčjem Potoku. Posestvo je po njegovi smrti podedoval sin Leon Souvan in poskrbel za nekatera preureditvena dela. Leon je park razširil in poskrbel za številne nasade v njem. Leta 1937 je podrl hlev in ga preoblikovanega v gospodarsko poslopje sezidal izven parka v zahodnem delu posestva. Na njegovem mestu je zgradil garažo, ki preurejena stoji še danes. Prišla je [[druga svetovna vojna]], ki je bila za dvorec usodna. Trgovec Leon Souvan je pred Nemci pobegnil v Ljubljano. V Volčjem Potoku so okupatorji uredili gospodinjsko šolo, prišel pa je nesrečni 13. april 1944, ki je bil za dvorec usoden. Več kot 300 let je kljuboval različnim spremembam in številnim lastnikom, a ga je do tal uničil požar, ki so ga zanetili partizani. Ohranjeni in obnovljeni so le vrtni paviljon, grajska kapela in stopnišče, ki vodi v grajski park. Leon Souvan se je zapisal v zgodovino Volčjega Potoka kot veliki arhitekt še do danes ohranjenih in zaščitenih arboretskih nasadov. Obzidje prvotnega parka je podrl in park dopolnil z nasadi domačega in eksotičnega drevja. Park, ki je obsegal približno 12 hektarjev, je ob južni in jugozahodni strani obdal z gabrovo živo mejo. V parku sta našla svoje mesto dva z lokvanji in trsjem obrasla ribnika. Zavod za spomeniško varstvo LRS je 26. februarja 1946 parkovno ozemlje izločil iz tedanjega agrarnoreformnega razdelitvenega sklada, zaščitili pa so ga z zakonito varstveno odločbo. Do leta 1949 je Leon Souvan sam vzdrževal park, po njegovi smrti v tem letu pa je posestvo Volčji Potok prevzelo podjetje Gradis. Po zakonu o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Sloveniji je bila leta 1950 izdana odločba, s katero sta park in parkovni gozd na površini 38 ha v Volčjem Potoku zaščitena kot hortikulturna stvaritev, v kateri se zrcali za slovenski narod pomembna kulturna in naravna dediščina. V začetku leta 1952 je to območje prešlo pod upravo agronomske in gozdarske fakultete Univerze v Ljubljani. Slednja si je ves čas prizadevala, da bi se zaščiteni kompleks postopoma razvil v arboretum za potrebe učnih in znanstvenih ustanov v Sloveniji. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kamniški zbornik, Božo Otorepec, Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. str. 33-40. * {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |volume=III, knj. XI |location=Nürnberg |pages=657-8 |language=de |cobiss=29952257}} * Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska. Območje Kamnika in Kamniške Bistrice, Ljubljana 1997, ISBN/ == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] {{Dvorci v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Volčji Potok]] 6aj43jv9ecz22g0jjq4d1j2vxig5oqu 0 610055 6767928 6767732 2026-10-20T19:30:28Z Octopus 13285 uvod 6767928 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty |name=Šang<br/>{{nobold|唐殤帝}} |succession=Cesar dinastije Tang |reign=8. julij<ref name=ZZTJ209>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 209.</ref> – 25. julij 710<ref name=ZZTJ209/><br>(star 15 - 19 let) |predecessor=[[Džongdzong]] (v senci cesarice [[Vej (dinastija Tang)|Vej]]) |successor=[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] (v senci princese Taiping in cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]]) |regent= cesarica vdova [[Vej (dinastija Tang)|Vej]] |succession1=Princ poveljstva Bejhaj |reign1=700–705 |succession2=Princ Vena |reign2=705–710 |succession3=Princ Šjanga |reign3=711–714 |birth_date=695 ali 698 |death_date=5. september 714 (star 15–19 let)<ref name=Death>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A5%C8%A9v&reign=%B6%7D%A4%B8&yy=2&ycanzi=&mm=7&dd=22&dcanzi= 兩千年中西曆轉換]</ref><ref name=ZZTJ211>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 211.</ref> |full_name=[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]: Li<br>[[Osebno ime]]: Čongmao (重茂) |house=Rodbina Li |dynasty=[[Dinastija Tang|Tang]] |era_dates=Tánglóng (唐隆, 5. julij 710<ref name=ZZTJ209/> – 19. avgust 710<ref name=ZZTJ209/> |posthumous_name=Cesar Šang (殤皇帝) |father=[[Džongdzong]] |spouse=Gospa Lu <br>(izginila leta 710) |spouse_type=Soproge }} {{Infobox Chinese |title ='''Tang Šangdi''' |c={{linktext|唐殤帝}} |p=Táng Shāngdì |l="Cesar Tanga, ki je umrl v otroštvu" |altname=Bejhajdžun Vang |c2={{linktext|北海郡王}} |p2=Běihǎijùn Wáng |l2=Princ poveljstva Bejhaj |altname3=Ven Vang |c3={{linktext|溫王}} |p3=Wēn Wáng |l3=Princ Vena |altname4=Šjang Vang |c4={{linktext|襄王}} |p4=Xiāng Wáng |l4=Princ Šjanga |altname5=Li Čongmao |c5={{linktext|李重茂}} |p5=Lǐ Chóngmào |l5=(osebno ime) }} '''Šang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐殤帝, ''pinjin'': táng shangdi), znan tudi kot '''Šao''' (少帝, shǎo dì), z osebnim imenom '''Li Čongmao''', je bil cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je na kratko vladal leta 710, * 695 ali 698, † [[5. september]] [[714]].<ref name=Death/> Li Čongmao je bil najmlajši sin cesarja [[Džongdzong]]a in ene od njegovih priležnic. Leta 710 sta imeli na dvoru dinastije Tang izjemen vpliv cesarica [[Vej (dinastija Tang)|Vej]] in njena hči Li Guoer, princesa Anle, vendar jima ni uspelo prepričati cesarja Džongdzonga, da bi Li Guoer imenoval za prestolonaslednico. Cesarica Vej si je želela postati vladajoča cesarica, podobno kot njena tašča [[Vu Dzetjan]], mati cesarja Džongdzonga. Tradicionalni zgodovinarji so menili, da sta ona in Li Guoer julija 710 zastrupili cesarja Džongdzonga, čeprav je morda umrl zaradi možganske ali srčne kapi. Cesarica Vej je nato poskrbela, da je cesarja Džongdzonga nasledil Li Čongmao, takrat princ Vena. Ob tem je seveda upala, da bo kot cesarica vdova in regentka lahko nadzizala mladoletnega cesarja. Načrti cesarice vdove Vej so propadli, ko sta sestra cesarja Džongdzonga, princesa Taiping, in njegov nečak Li Longdži, knez Lindzija, manj kot mesec dni po ustoličenju cesarja Šanga izvedla državni udar. Med udarom sta bili cesarica Vej in Li Guoer ubiti, mladi cesar pa je bil 25. julija prisiljen prepustiti cesarski prestol Li Longdžijevemu očetu Li Danu, nekdanjemu cesarju [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzongu]]. Li Čongmao, ki je bil cesar le 17 dni, je bil degradiran na položaj princa in poslan iz prestolnice [[Čangan]]. Umrl je štiri leta pozneje, ne da bi se vrnil v prestolnico. Takoj po njegovi smrti mu je Li Longdži, ki je do takrat že nasledil svojega očeta Ruidzonga kot cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuanzong]], povrnil cesarski status ter mu podelil posmrtno ime Šang, kar dobesedno pomeni 'umrl v zgodnji mladosti'. V zgodovinskih zapisih je Li Čongmao znan tudi kot cesar Šao, kar dobesedno pomeni 'mladi cesar'. Večina tradicionalnih zgodovinarjev ga ni štela za zakonitega cesarja in ga ni uvrstila na seznam cesarjev dinastije Tang. Sodobni zgodovinarji ga običajno vključujejo. ==Ozadje== Li Čongmao je bil rojen bodisi leta 695, ko je bil njegov oče, ki je vladal kot cesar [[Džongdzong]], odstavljen in v izgnanstvu, bodisi leta 698, ko je cesarica Vu Dzetjan poklicala njegovega očeta, da bi postal prestolonaslednik. Njegova mati je bila ena od očetovih priležnic, o kateri ni v zgodovinskih zapisih omenjeno niti njeno ime. Cesarica Vu Dzetjan je Li Čongmau podelila naziv knez Bejhaija. ==Džongdzongovo drugo vladanje== Leta 705 je bila Vu Dzetjan v državnem udaru odstavljena. Na prestol se je vrnil Li Šjan kot cesar Džongdzong. Li Čongmau je podelil visoki naziv princa Vena in mu prepustil poveljstvo cesarske garde in prefekture Bing. Li Čongmao ni odpotoval v Bing, temveč je ostal v palači. V tem času se je poročil z nevesto iz rodbine Lu, ki je postala njegova soproga in princesa. == Kratko vladanje== Leta 710 je cesar Džongdzong nenadoma umrl. Po mnenju tradicionalnih zgodovinarjev sta ga zastrupili njegova vplivna soproga, cesarica Vej, in hči Li Guoer. Cesarica Vej naj bi po njegovi smrti postala cesarica po vzoru na Vu Dzetjan, Li Guoer pa prestolonaslednica. Cesarica Vej je kljub svojim ambicijam za cesarja imenovala Li Čongmaa kot cesarja Šanga, sama pa je obdržala oblast kot cesarica vdova in regentka. Šangova soproga, princesa Lu, je bila imenovana za cesarico. Manj kot mesec dni pozneje sta princesa Tajping, sestra cesarja Džongdzonga, in njen nečak Li Longdži, prepričana, da bo cesarica vdova Vej ukrepala proti njima, v državnem udaru ubila cesarico vdovo Vej in Li Guoer. Vlogo regenta je prevzel Li Longdžijev oče in nekdanji cesar Li Dan. Javno mnenje je bilo takrat naklonjeno Li Danovi vrnitvi na prestol. Ko so evnuhi in dvorne dame, ki so služili mlademu cesarju Šangu, prosili Liu Jovčija, enega od voditeljev državnega udara, ki je takoj po udaru postal kancler, naj pripravi cesarski odlok, s katerim bi cesar Šang svoji materi podelil naziv cesarice vdove, je Liu to zavrnil in namignil, da bi moral cesar postati Li Dan. Li Dana so uspeli prepričati, naj zasede prestol. Nekaj dni pozneje je prevzel oblast kot cesar Ruidzong in s tem odstavil cesarja Šanga. Šang je bil degradiran na položaj princa Vena. ==Obdobje po odstavitvi== Odstavljenega cesarja so sprva zadrževali v palači, da ga nihče ne bi mogel izkoristiti za izvedbo novega državnega udara. Leta 711 je prejel naziv princa Šjanga in bil imenovan za upravitelja prefekture Dži v današnji kitajski provinci [[Sečuan]]. Dodelili so mu 500 cesarskih stražarjev, ki so ga spremljali in nadzorovali. Li Čongmao je umrl leta 714, ko je na prestolu že sedel Li Longdži kot cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]. Li Longdži mu je povrnil cesarski status, mu podelil posmrtno ime Šang in odredil tridnevno žalovanje. Žalovanje je bilo krajše od običajnega triletnega žalovanja ob smrti cesarja. Zdi se, da Li Čongmao ni imel potomcev.<ref>''[[Nova knjiga Tanga]]'', zv. 70.</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 690. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 714]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 4y12oj7jgx97bs36ywkxj9okrtczuvu 6767931 6767928 2026-10-20T19:34:50Z Octopus 13285 /* Viri */ vladanje 6767931 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty |name=Šang<br/>{{nobold|唐殤帝}} |succession=Cesar dinastije Tang |reign=8. julij<ref name=ZZTJ209>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 209.</ref> – 25. julij 710<ref name=ZZTJ209/><br>(star 15 - 19 let) |predecessor=[[Džongdzong]] (v senci cesarice [[Vej (dinastija Tang)|Vej]]) |successor=[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] (v senci princese Taiping in cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]]) |regent= cesarica vdova [[Vej (dinastija Tang)|Vej]] |succession1=Princ poveljstva Bejhaj |reign1=700–705 |succession2=Princ Vena |reign2=705–710 |succession3=Princ Šjanga |reign3=711–714 |birth_date=695 ali 698 |death_date=5. september 714 (star 15–19 let)<ref name=Death>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A5%C8%A9v&reign=%B6%7D%A4%B8&yy=2&ycanzi=&mm=7&dd=22&dcanzi= 兩千年中西曆轉換]</ref><ref name=ZZTJ211>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 211.</ref> |full_name=[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]: Li<br>[[Osebno ime]]: Čongmao (重茂) |house=Rodbina Li |dynasty=[[Dinastija Tang|Tang]] |era_dates=Tánglóng (唐隆, 5. julij 710<ref name=ZZTJ209/> – 19. avgust 710<ref name=ZZTJ209/> |posthumous_name=Cesar Šang (殤皇帝) |father=[[Džongdzong]] |spouse=Gospa Lu <br>(izginila leta 710) |spouse_type=Soproge }} {{Infobox Chinese |title ='''Tang Šangdi''' |c={{linktext|唐殤帝}} |p=Táng Shāngdì |l="Cesar Tanga, ki je umrl v otroštvu" |altname=Bejhajdžun Vang |c2={{linktext|北海郡王}} |p2=Běihǎijùn Wáng |l2=Princ poveljstva Bejhaj |altname3=Ven Vang |c3={{linktext|溫王}} |p3=Wēn Wáng |l3=Princ Vena |altname4=Šjang Vang |c4={{linktext|襄王}} |p4=Xiāng Wáng |l4=Princ Šjanga |altname5=Li Čongmao |c5={{linktext|李重茂}} |p5=Lǐ Chóngmào |l5=(osebno ime) }} '''Šang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐殤帝, ''pinjin'': táng shangdi), znan tudi kot '''Šao''' (少帝, shǎo dì), z osebnim imenom '''Li Čongmao''', je bil cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je na kratko vladal leta 710, * 695 ali 698, † [[5. september]] [[714]].<ref name=Death/> Li Čongmao je bil najmlajši sin cesarja [[Džongdzong]]a in ene od njegovih priležnic. Leta 710 sta imeli na dvoru dinastije Tang izjemen vpliv cesarica [[Vej (dinastija Tang)|Vej]] in njena hči Li Guoer, princesa Anle, vendar jima ni uspelo prepričati cesarja Džongdzonga, da bi Li Guoer imenoval za prestolonaslednico. Cesarica Vej si je želela postati vladajoča cesarica, podobno kot njena tašča [[Vu Dzetjan]], mati cesarja Džongdzonga. Tradicionalni zgodovinarji so menili, da sta ona in Li Guoer julija 710 zastrupili cesarja Džongdzonga, čeprav je morda umrl zaradi možganske ali srčne kapi. Cesarica Vej je nato poskrbela, da je cesarja Džongdzonga nasledil Li Čongmao, takrat princ Vena. Ob tem je seveda upala, da bo kot cesarica vdova in regentka lahko nadzizala mladoletnega cesarja. Načrti cesarice vdove Vej so propadli, ko sta sestra cesarja Džongdzonga, princesa Taiping, in njegov nečak Li Longdži, knez Lindzija, manj kot mesec dni po ustoličenju cesarja Šanga izvedla državni udar. Med udarom sta bili cesarica Vej in Li Guoer ubiti, mladi cesar pa je bil 25. julija prisiljen prepustiti cesarski prestol Li Longdžijevemu očetu Li Danu, nekdanjemu cesarju [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzongu]]. Li Čongmao, ki je bil cesar le 17 dni, je bil degradiran na položaj princa in poslan iz prestolnice [[Čangan]]. Umrl je štiri leta pozneje, ne da bi se vrnil v prestolnico. Takoj po njegovi smrti mu je Li Longdži, ki je do takrat že nasledil svojega očeta Ruidzonga kot cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuanzong]], povrnil cesarski status ter mu podelil posmrtno ime Šang, kar dobesedno pomeni 'umrl v zgodnji mladosti'. V zgodovinskih zapisih je Li Čongmao znan tudi kot cesar Šao, kar dobesedno pomeni 'mladi cesar'. Večina tradicionalnih zgodovinarjev ga ni štela za zakonitega cesarja in ga ni uvrstila na seznam cesarjev dinastije Tang. Sodobni zgodovinarji ga običajno vključujejo. ==Ozadje== Li Čongmao je bil rojen bodisi leta 695, ko je bil njegov oče, ki je vladal kot cesar [[Džongdzong]], odstavljen in v izgnanstvu, bodisi leta 698, ko je cesarica Vu Dzetjan poklicala njegovega očeta, da bi postal prestolonaslednik. Njegova mati je bila ena od očetovih priležnic, o kateri ni v zgodovinskih zapisih omenjeno niti njeno ime. Cesarica Vu Dzetjan je Li Čongmau podelila naziv knez Bejhaija. ==Džongdzongovo drugo vladanje== Leta 705 je bila Vu Dzetjan v državnem udaru odstavljena. Na prestol se je vrnil Li Šjan kot cesar Džongdzong. Li Čongmau je podelil visoki naziv princa Vena in mu prepustil poveljstvo cesarske garde in prefekture Bing. Li Čongmao ni odpotoval v Bing, temveč je ostal v palači. V tem času se je poročil z nevesto iz rodbine Lu, ki je postala njegova soproga in princesa. == Kratko vladanje== Leta 710 je cesar Džongdzong nenadoma umrl. Po mnenju tradicionalnih zgodovinarjev sta ga zastrupili njegova vplivna soproga, cesarica Vej, in hči Li Guoer. Cesarica Vej naj bi po njegovi smrti postala cesarica po vzoru na Vu Dzetjan, Li Guoer pa prestolonaslednica. Cesarica Vej je kljub svojim ambicijam za cesarja imenovala Li Čongmaa kot cesarja Šanga, sama pa je obdržala oblast kot cesarica vdova in regentka. Šangova soproga, princesa Lu, je bila imenovana za cesarico. Manj kot mesec dni pozneje sta princesa Tajping, sestra cesarja Džongdzonga, in njen nečak Li Longdži, prepričana, da bo cesarica vdova Vej ukrepala proti njima, v državnem udaru ubila cesarico vdovo Vej in Li Guoer. Vlogo regenta je prevzel Li Longdžijev oče in nekdanji cesar Li Dan. Javno mnenje je bilo takrat naklonjeno Li Danovi vrnitvi na prestol. Ko so evnuhi in dvorne dame, ki so služili mlademu cesarju Šangu, prosili Liu Jovčija, enega od voditeljev državnega udara, ki je takoj po udaru postal kancler, naj pripravi cesarski odlok, s katerim bi cesar Šang svoji materi podelil naziv cesarice vdove, je Liu to zavrnil in namignil, da bi moral cesar postati Li Dan. Li Dana so uspeli prepričati, naj zasede prestol. Nekaj dni pozneje je prevzel oblast kot cesar Ruidzong in s tem odstavil cesarja Šanga. Šang je bil degradiran na položaj princa Vena. ==Obdobje po odstavitvi== Odstavljenega cesarja so sprva zadrževali v palači, da ga nihče ne bi mogel izkoristiti za izvedbo novega državnega udara. Leta 711 je prejel naziv princa Šjanga in bil imenovan za upravitelja prefekture Dži v današnji kitajski provinci [[Sečuan]]. Dodelili so mu 500 cesarskih stražarjev, ki so ga spremljali in nadzorovali. Li Čongmao je umrl leta 714, ko je na prestolu že sedel Li Longdži kot cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]. Li Longdži mu je povrnil cesarski status, mu podelil posmrtno ime Šang in odredil tridnevno žalovanje. Žalovanje je bilo krajše od običajnega triletnega žalovanja ob smrti cesarja. Zdi se, da Li Čongmao ni imel potomcev.<ref>''[[Nova knjiga Tanga]]'', zv. 70.</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|[[Dinastija Tang|Rodbina Li]]||695 ali 698||5. september 714||name=}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Džongdzong]]}} {{s-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=710 |regent1= cesarico vdovo [[Vej (dinastija Tang)|Vej]]}} {{s-aft|after=[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 690. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 714]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] re5bjz142v2an6pjkrl4vkgchf060ml 0 610056 6767781 2026-10-20T14:00:08Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Knjižnica Makse Samsa]] na [[Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica]] 6767781 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica]] k4m49qv4gg36o67js7ulda8k6vjuam1 0 610057 6767787 2026-10-20T14:12:05Z Romanm 13 preusmeritev na [[András Zákó]] 6767787 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[András Zákó]] 6e2c0tm88fu9on9umlwy10s6vuh1j17 10 610058 6767796 2026-10-20T15:10:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Dimetrodon |parent=Sphenacodontinae |extinct=true }}« 6767796 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Dimetrodon |parent=Sphenacodontinae |extinct=true }} 13aic6r4nl9s5qwwg0m50khofbyyno3 10 610059 6767797 2026-10-20T15:11:03Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Sphenacodontinae |parent=Sphenacodontidae |extinct=true }}« 6767797 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Sphenacodontinae |parent=Sphenacodontidae |extinct=true }} sbmysc6vvxkc9nsvwqj0g6y8zay3goe 10 610060 6767798 2026-10-20T15:12:13Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Sphenacodontidae |parent=Sphenacodontoidea |extinct=true }}« 6767798 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Sphenacodontidae |parent=Sphenacodontoidea |extinct=true }} hgwgqj2fefopykltlj22ao0hy554w6n 10 610061 6767801 2026-10-20T15:24:49Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Rp]] 6767801 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Rp]] bkdqtm0sfz4l9w1wfivd217vn0z0bkg 14 610062 6767810 2026-10-20T15:31:11Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Članki, ki se nanašajo na [[Sphenacodontidae]], izumrlo [[družina (biologija)|družino]] majhnih do velikih, naprednih, [[mesojed|mesojedih]] [[pensilvanij|pozno pensilvanijskih]] do [[gvadalupij|srednjepermskih]] [[Pelycosauria|pelikozavrov]]. Prvobitne oblike so bile na splošno majhne (od 60 cm do 1 metra), vendar so te živali v poznejšem delu [[cisuralij|zgodnjega perma]] postajale vse večje (do 3 metre ali več) in so postale glavni plenilci svojega okol...« 6767810 wikitext text/x-wiki Članki, ki se nanašajo na [[Sphenacodontidae]], izumrlo [[družina (biologija)|družino]] majhnih do velikih, naprednih, [[mesojed|mesojedih]] [[pensilvanij|pozno pensilvanijskih]] do [[gvadalupij|srednjepermskih]] [[Pelycosauria|pelikozavrov]]. Prvobitne oblike so bile na splošno majhne (od 60 cm do 1 metra), vendar so te živali v poznejšem delu [[cisuralij|zgodnjega perma]] postajale vse večje (do 3 metre ali več) in so postale glavni plenilci svojega okolja. [[Kategorija:Sphenacodontia|†]] pbybqe7dawx25w7pzw2fx3aktncx4g0 14 610063 6767812 2026-10-20T15:34:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »'''[[Sphenacodontia]]''' (sfenakodonti) so skupina mesojedih [[Pelycosauria|pelikozavrov]], ki so živeli od [[pensilvanij|pozno pensilvanijske]] epohe do [[gvadalupij|srednjega perma]]. Nekateri pripadniki te skupine so bili predniki [[Therapsida|terapsidov]], vendar je ta kategorija namenjena le neterapsidnim sfenakodontom. Terapside je mogoče najti v njenih podkategorijah. {{Commons category}} [[Kategorija:Eupelycosauria]]« 6767812 wikitext text/x-wiki '''[[Sphenacodontia]]''' (sfenakodonti) so skupina mesojedih [[Pelycosauria|pelikozavrov]], ki so živeli od [[pensilvanij|pozno pensilvanijske]] epohe do [[gvadalupij|srednjega perma]]. Nekateri pripadniki te skupine so bili predniki [[Therapsida|terapsidov]], vendar je ta kategorija namenjena le neterapsidnim sfenakodontom. Terapside je mogoče najti v njenih podkategorijah. {{Commons category}} [[Kategorija:Eupelycosauria]] sp3rhnq3caykd4a0abf08uykbfmmdfp 14 610064 6767814 2026-10-20T15:36:55Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Članki, ki se nanašajo na [[Eupelycosauria]], velik [[klad]] živali, ki jo zaznamuje edinstvena oblika [[lobanja|lobanje]] ter vključuje vse [[sesalci|sesalce]] in njihove najbližje izumrle sorodnike. Prvič so se pojavili pred 308{{nbsp}}milijoni let v epohi [[pensilvanij|zgodnjega pensilvanija]], pri čemer fosili roda ''[[Echinerpeton]]'' in morda še zgodnejšega roda ''[[Protoclepsydrops]]'' predstavljajo le eno od mnogih stopenj v razvoju sesalcev. Ka...« 6767814 wikitext text/x-wiki Članki, ki se nanašajo na [[Eupelycosauria]], velik [[klad]] živali, ki jo zaznamuje edinstvena oblika [[lobanja|lobanje]] ter vključuje vse [[sesalci|sesalce]] in njihove najbližje izumrle sorodnike. Prvič so se pojavili pred 308{{nbsp}}milijoni let v epohi [[pensilvanij|zgodnjega pensilvanija]], pri čemer fosili roda ''[[Echinerpeton]]'' in morda še zgodnejšega roda ''[[Protoclepsydrops]]'' predstavljajo le eno od mnogih stopenj v razvoju sesalcev. [[Kategorija:Sinapsidi]] tbk8gi2tzb16ufgynxndl4ev7xliojk 10 610065 6767819 2026-10-20T15:42:57Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Eodicynodon |parent=Eodicynodontidae |extinct=true }}« 6767819 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Eodicynodon |parent=Eodicynodontidae |extinct=true }} 70lrqqc5se0ewz1sidwtbw8gcplqebv 10 610066 6767820 2026-10-20T15:43:31Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Eodicynodon|Eodicynodontidae |parent=Dicynodontia |extinct=true }}« 6767820 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Eodicynodon|Eodicynodontidae |parent=Dicynodontia |extinct=true }} dsfd1ewrvfkaoqhvi3lfl1uo8vz2a5z 10 610067 6767822 2026-10-20T15:44:09Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Dicynodontia |parent=Chainosauria |extinct=true |always_display=true }}« 6767822 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Dicynodontia |parent=Chainosauria |extinct=true |always_display=true }} lryjqfjv0nbve9r4gs4nx7ysq3zcya1 10 610068 6767824 2026-10-20T15:44:48Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Chainosauria |parent=Anomodontia |extinct=true }}« 6767824 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Chainosauria |parent=Anomodontia |extinct=true }} m367mkwwiva5vf33hc9xhda776g8xbu 10 610069 6767827 2026-10-20T15:45:22Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Anomodontia |parent=Therapsida |extinct=true |always_display=true }}« 6767827 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Anomodontia |parent=Therapsida |extinct=true |always_display=true }} 1eo35u70p5xgz3oq6ofimakv56igi1f 14 610070 6767833 2026-10-20T16:01:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Sinapsido|Rodovi]] [[Kategorija:Rodovi tetrapodov]]« 6767833 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Sinapsido|Rodovi]] [[Kategorija:Rodovi tetrapodov]] 0h89ecmv7vtv76axq98l67t945pjsmv 6767834 6767833 2026-10-20T16:02:25Z Pinky sl 2932 6767834 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Sinapsidi|Rodovi]] [[Kategorija:Rodovi tetrapodov]] 59gzk92qqdjpycn66f0b13lenfxjpn7 14 610071 6767836 2026-10-20T16:04:48Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Ta kategorija vsebuje vse članke, ki se nanašajo na pripadnke '''Dicynodontia''', pripadnike infrareda [[Dicynodontia]]. {{Commons cat|Dicynodontia}} [[Kategorija:Anomodontia]]« 6767836 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje vse članke, ki se nanašajo na pripadnke '''Dicynodontia''', pripadnike infrareda [[Dicynodontia]]. {{Commons cat|Dicynodontia}} [[Kategorija:Anomodontia]] sa90kdqb41ihxd6efqe480ztryxujmv 14 610072 6767839 2026-10-20T16:06:48Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Ta kategorija vsebuje vse članke, ki se nanašajo na pripadnike '''Anomodontia''', pripadnike infrareda [[Anomodontia]]. {{Commons cat|Anomodontia}} [[Kategorija:Terapsidi|†]]« 6767839 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje vse članke, ki se nanašajo na pripadnike '''Anomodontia''', pripadnike infrareda [[Anomodontia]]. {{Commons cat|Anomodontia}} [[Kategorija:Terapsidi|†]] g0me5x9b9c9ypr070ej0yio6wvwhpmy 14 610073 6767840 2026-10-20T16:11:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »'''[[Terapsidi]]''' (Therapsida) so bili [[sinapsidi]], ki so se začeli pojavljati v zgodnjem [[perm|permu]]. Imeli so večje temporalne odprtine (odprtine na straneh lobanje) kot njihovi [[Pelycosauria|pelikozaverski]] predniki. Najnaprednejši terapsidi so [[Cynodontia]], ki vključujejo tudi sesalce. [[Sesalci]] so edini še živeči terapsidi. {{Cat more|Therapsida}} {{Commons cat}} [[Kategorija:Sphenacodontia]]« 6767840 wikitext text/x-wiki '''[[Terapsidi]]''' (Therapsida) so bili [[sinapsidi]], ki so se začeli pojavljati v zgodnjem [[perm|permu]]. Imeli so večje temporalne odprtine (odprtine na straneh lobanje) kot njihovi [[Pelycosauria|pelikozaverski]] predniki. Najnaprednejši terapsidi so [[Cynodontia]], ki vključujejo tudi sesalce. [[Sesalci]] so edini še živeči terapsidi. {{Cat more|Therapsida}} {{Commons cat}} [[Kategorija:Sphenacodontia]] 9dgmkqef90ac2zlhdt1qe0w6lvk2dji 10 610074 6767844 2026-10-20T16:22:03Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Thrinaxodon |parent=Thrinaxodontidae |extinct=true |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6767844 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Thrinaxodon |parent=Thrinaxodontidae |extinct=true |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 8mf00iyyoqpnk5mm4jfzeg7roj6aufn 10 610075 6767845 2026-10-20T16:22:40Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Thrinaxodon|Thrinaxodontidae |parent=Epicynodontia |extinct=true |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6767845 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Thrinaxodon|Thrinaxodontidae |parent=Epicynodontia |extinct=true |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} eocu5pc0uv1od1gv47c3qiu8l1lg0ds 14 610076 6767851 2026-10-20T16:28:12Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{catmore}} Članki, ki se nanašajo na [[Epicynodontia]], [[klad]] v skupini [[Cynodontia]], ki pripadajo [[terapsidi|terapsidom]]. Vključuje večino cynodontov, kot so [[Galesauridae]], [[Thrinaxodontidae]] in [[Eucynodontia]] (vključno s sesalci). [[Kategorija:Cynodontia]]« 6767851 wikitext text/x-wiki {{catmore}} Članki, ki se nanašajo na [[Epicynodontia]], [[klad]] v skupini [[Cynodontia]], ki pripadajo [[terapsidi|terapsidom]]. Vključuje večino cynodontov, kot so [[Galesauridae]], [[Thrinaxodontidae]] in [[Eucynodontia]] (vključno s sesalci). [[Kategorija:Cynodontia]] 8bsnwrynin58oscqall2urizfgpq40h 14 610077 6767852 2026-10-20T16:29:45Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat}} Ta kategorija vsebuje vse članke, ki se nanašajo na [[Cynodontia]], klad [[sinapsidi|sinapsidov]], ki vključuje [[sesalci|sesalce]] in njihove izumrle sorodnike. [[Kategorija:Eutheriodontia]]« 6767852 wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} Ta kategorija vsebuje vse članke, ki se nanašajo na [[Cynodontia]], klad [[sinapsidi|sinapsidov]], ki vključuje [[sesalci|sesalce]] in njihove izumrle sorodnike. [[Kategorija:Eutheriodontia]] rsh0g18pjw4sfmatdru75afoekv5k2m 14 610078 6767855 2026-10-20T16:32:14Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Članki, ki se nanašajo na [[Eutheriodontia]], [[klatd]] [[terapsidi|terapsidov]], ki vključuje [[Therocephalia]] in [[Cynodontia]]. [[Kategorija:Theriodontia]]« 6767855 wikitext text/x-wiki Članki, ki se nanašajo na [[Eutheriodontia]], [[klatd]] [[terapsidi|terapsidov]], ki vključuje [[Therocephalia]] in [[Cynodontia]]. [[Kategorija:Theriodontia]] i30ypouhevaewwe7hhlbtbo4u6fhodr 6767856 6767855 2026-10-20T16:32:55Z Pinky sl 2932 6767856 wikitext text/x-wiki Članki, ki se nanašajo na [[Eutheriodontia]], [[klad]] [[terapsidi|terapsidov]], ki vključuje [[Therocephalia]] in [[Cynodontia]]. [[Kategorija:Theriodontia]] knfrebnjp7f2gicdpbvvn490nanoy0o 0 610079 6767857 2026-10-20T16:33:21Z JoMK 240261 nov 6767857 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Cerkev sv. Volbenka''' je nekdanja cerkev na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki danes spada pod Orešje. Stala je severno od [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|cerkve sv. Jožefa]]. O njej priča konfiguracija terena. Prvič se omenja v Bizancijevem popisu, leta 1581. Omenjajo jo tudi listine iz let 1667 in 1677, navedena je tudi kot šmarješka podružnica v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]. Zapisnik iz leta 1753 navaja, da je oltar sv. Volbenka stal v cerkvi sv. Jožefa, kar nakazuje na to, da je bila cerkev že takrat v slabem stanju. Dokončno je cerkev propadla po požaru leta 1815, ki ga je povzročila strela. Iz kamenja porušene stavbe naj bi bila narejena nekdanja cerkvena zidanica (danes hiša Orešje 15a). Nastanek cerkve sv. Volbenka bi lahko pripisali naselitvi priseljencev z Bavarske na freisinški posesti v Šmarjeti in njeni okolici ob koncu 12. in v 13. stoletju, saj je sv. Volbenk priljubljen svetnik v Nemčiji, zlastina Bavarskem. == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, nekdanja cerkev sv. Volbenka |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Volbenka]] sbt439zdg92izoo0c6zj7cy8ox6cbs7 6767858 6767857 2026-10-20T16:34:18Z JoMK 240261 6767858 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Cerkev sv. Volbenka''' je nekdanja cerkev na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki danes spada pod Orešje. Stala je severno od [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|cerkve sv. Jožefa]]. O njej priča konfiguracija terena. Prvič se omenja v Bizancijevem popisu, leta 1581. Omenjajo jo tudi listine iz let 1667 in 1677, navedena je tudi kot šmarješka podružnica v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]. Zapisnik iz leta 1753 navaja, da je oltar sv. Volbenka stal v cerkvi sv. Jožefa, kar nakazuje na to, da je bila cerkev že takrat v slabem stanju. Dokončno je cerkev propadla po požaru leta 1815, ki ga je povzročila strela. Iz kamenja porušene stavbe naj bi bila narejena nekdanja cerkvena zidanica (danes hiša Orešje 15a). Nastanek cerkve [[Sveti Volbenk|sv. Volbenka]] bi lahko pripisali naselitvi priseljencev z Bavarske na freisinški posesti v Šmarjeti in njeni okolici ob koncu 12. in v 13. stoletju, saj je sv. Volbenk priljubljen svetnik v Nemčiji, zlasti na Bavarskem. == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, nekdanja cerkev sv. Volbenka |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Volbenka]] npz6vowe4m7u5v8gaa7lp2q0ghfh8n7 6767862 6767858 2026-10-20T16:39:29Z JoMK 240261 pnp 6767862 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Cerkev sv. Volbenka''' je nekdanja cerkev na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki danes spada pod Orešje. Stala je severno od [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|cerkve sv. Jožefa]]. O njej priča konfiguracija terena. Prvič se omenja v Bizancijevem popisu, leta 1581. Omenjajo jo tudi listine iz let 1667 in 1677, navedena je tudi kot šmarješka podružnica v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]. Zapisnik iz leta 1753 navaja, da je oltar sv. Volbenka stal v cerkvi sv. Jožefa, kar nakazuje na to, da je bila cerkev že takrat v slabem stanju. Dokončno je cerkev propadla po požaru leta 1815, ki ga je povzročila strela. Iz kamenja porušene stavbe naj bi bila narejena nekdanja cerkvena zidanica (danes hiša Orešje 15a). Nastanek cerkve sv. Volbenka bi lahko pripisali naselitvi priseljencev z Bavarske na freisinški posesti v Šmarjeti in njeni okolici ob koncu 12. in v 13. stoletju, saj je [[Sveti Volbenk|sv. Volbenk]] priljubljen svetnik v [[Nemčija|Nemčiji]], zlasti na [[Bavarska|Bavarskem]]. == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, nekdanja cerkev sv. Volbenka |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Volbenka]] aykltk0wmufyrpjx2l8n743wsret8xp 6767863 6767862 2026-10-20T16:39:46Z JoMK 240261 --{{v delu}} 6767863 wikitext text/x-wiki '''Cerkev sv. Volbenka''' je nekdanja cerkev na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki danes spada pod Orešje. Stala je severno od [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|cerkve sv. Jožefa]]. O njej priča konfiguracija terena. Prvič se omenja v Bizancijevem popisu, leta 1581. Omenjajo jo tudi listine iz let 1667 in 1677, navedena je tudi kot šmarješka podružnica v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]. Zapisnik iz leta 1753 navaja, da je oltar sv. Volbenka stal v cerkvi sv. Jožefa, kar nakazuje na to, da je bila cerkev že takrat v slabem stanju. Dokončno je cerkev propadla po požaru leta 1815, ki ga je povzročila strela. Iz kamenja porušene stavbe naj bi bila narejena nekdanja cerkvena zidanica (danes hiša Orešje 15a). Nastanek cerkve sv. Volbenka bi lahko pripisali naselitvi priseljencev z Bavarske na freisinški posesti v Šmarjeti in njeni okolici ob koncu 12. in v 13. stoletju, saj je [[Sveti Volbenk|sv. Volbenk]] priljubljen svetnik v [[Nemčija|Nemčiji]], zlasti na [[Bavarska|Bavarskem]]. == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, nekdanja cerkev sv. Volbenka |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Volbenka]] hml7sa33rc10zj2isy4qvx3wsqjiwm4 6767894 6767863 2026-10-20T17:25:30Z Janezdrilc 3152 +[[Kategorija:Orešje, Šmarješke Toplice]]; +[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji]]; ±[[Kategorija:Cerkve svetega Volbenka]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767894 wikitext text/x-wiki '''Cerkev sv. Volbenka''' je nekdanja cerkev na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki danes spada pod [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]]. Stala je severno od [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|cerkve sv. Jožefa]]. O njej priča konfiguracija terena. Nastanek cerkve sv. Volbenka bi lahko pripisali naselitvi priseljencev z Bavarske na freisinški posesti v Šmarjeti in njeni okolici ob koncu 12. in v 13. stoletju, saj je [[Sveti Volbenk|sv. Volbenk]] priljubljen svetnik v [[Nemčija|Nemčiji]], zlasti na [[Bavarska|Bavarskem]]. Prvič se omenja v Bizancijevem popisu, leta 1581. Omenjajo jo tudi listine iz let 1667 in 1677, navedena je tudi kot šmarješka podružnica v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]. Zapisnik iz leta 1753 navaja, da je oltar sv. Volbenka stal v cerkvi sv. Jožefa, kar nakazuje na to, da je bila cerkev že takrat v slabem stanju. Dokončno je cerkev propadla po požaru leta 1815, ki ga je povzročila strela. Iz kamenja porušene stavbe naj bi bila narejena nekdanja cerkvena zidanica (danes hiša Orešje 15 a). == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, nekdanja cerkev sv. Volbenka |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Volbenka|Orešje]] [[Kategorija:Orešje, Šmarješke Toplice]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji]] lvielxlsqmm8lxx1b5e23r57h0ynwvt 14 610080 6767859 2026-10-20T16:34:54Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Članki, ki se nanašajo na [[Theriodontia]], glavno skupino [[terapsidi|terapsidov]]ki so se pojavili v [[perm|srednjem permu]] in vključujejo [[Gorgonopsia]] in [[Eutheriodontia]]. [[Kategorija:Terapsidi]]« 6767859 wikitext text/x-wiki Članki, ki se nanašajo na [[Theriodontia]], glavno skupino [[terapsidi|terapsidov]]ki so se pojavili v [[perm|srednjem permu]] in vključujejo [[Gorgonopsia]] in [[Eutheriodontia]]. [[Kategorija:Terapsidi]] oa7ajd334b5ohfrailmk0s4dl35c0ni 10 610081 6767864 2026-10-20T16:46:41Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Placerija|Placerias |parent=Placeriinae |extinct=true }}« 6767864 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Placerija|Placerias |parent=Placeriinae |extinct=true }} 3icjm3nt68b9bi93li0u6plc0j2q9hh 10 610082 6767865 2026-10-20T16:47:19Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Placeriinae |parent=Stahleckeriidae |extinct=true |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6767865 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Placeriinae |parent=Stahleckeriidae |extinct=true |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 6ulnqd4s33135qgsl9hh8d2gp4nez8o 10 610083 6767866 2026-10-20T16:47:59Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Stahleckeriidae |parent=Kannemeyeriiformes |extinct=true }}« 6767866 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Stahleckeriidae |parent=Kannemeyeriiformes |extinct=true }} 1ojzj2m7euw0bja4k92ynlchdmubpv5 10 610084 6767867 2026-10-20T16:48:37Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Kannemeyeriiformes |parent=Dicynodontoidea |extinct=true }}« 6767867 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Kannemeyeriiformes |parent=Dicynodontoidea |extinct=true }} mhprsy5q8ujmiyf8cwv844kvafrouy6 10 610085 6767868 2026-10-20T16:49:13Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=infraordo |link=Dicynodontoidea |parent=Bidentalia |extinct=true }}« 6767868 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=infraordo |link=Dicynodontoidea |parent=Bidentalia |extinct=true }} 999ifm08krado537npf5k322h5ycfav 10 610086 6767869 2026-10-20T16:49:53Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Bidentalia |parent=Therochelonia |extinct=true }}« 6767869 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Bidentalia |parent=Therochelonia |extinct=true }} od5q9vun8bbw62jktf1ym6tul7uychh 10 610087 6767870 2026-10-20T16:50:33Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Therochelonia |parent=Dicynodontia |extinct=true }}« 6767870 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=clade |link=Therochelonia |parent=Dicynodontia |extinct=true }} 7spxbdqvz2g3hhpzt23p8euhqjp8ksj 14 610089 6767876 2026-10-20T16:56:26Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Kannemeyeriiformes were a group of Triassic dycynodonts. [[Kategorija:Bidentalia]]« 6767876 wikitext text/x-wiki Kannemeyeriiformes were a group of Triassic dycynodonts. [[Kategorija:Bidentalia]] 9epkafqoiz5r1cyidp53jkutz03hw4q 6767877 6767876 2026-10-20T16:57:19Z Pinky sl 2932 6767877 wikitext text/x-wiki Kannemeyeriiformes so bili skupina triasnih dycynodontov (Dicynodontia). [[Kategorija:Bidentalia]] ffc3p53ms4znpuio2w5a06gikwauywi 14 610090 6767878 2026-10-20T16:58:00Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat}} {{Cat main|Bidentalia}} [[Kategorija:Dicynodontia]]« 6767878 wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} {{Cat main|Bidentalia}} [[Kategorija:Dicynodontia]] g96gmp193ewxeutftv0h9kslds0z22d 0 610091 6767880 2026-10-20T17:00:10Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Placerija]] 6767880 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Placerija]] hs8rihnclxud2b7h5oq1bm2pgsjicyu 14 610092 6767883 2026-10-20T17:04:57Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category}} {{cat main}} Članki, ki se nanašajo na [[Mammaliaformes]] (»podobni sesalcem«), [[klad]], ki vključuje [[kronska skupina|kronsko skupino]] [[sesalci|sesalcev]] in njihove najbližje [[izumrtje|izumrle]] sorodnike; skupina se je razvila iz zgodnejših [[Cynodontia|cynodontov]]. [[Kategorija:Mammaliamorpha]]« 6767883 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} {{cat main}} Članki, ki se nanašajo na [[Mammaliaformes]] (»podobni sesalcem«), [[klad]], ki vključuje [[kronska skupina|kronsko skupino]] [[sesalci|sesalcev]] in njihove najbližje [[izumrtje|izumrle]] sorodnike; skupina se je razvila iz zgodnejših [[Cynodontia|cynodontov]]. [[Kategorija:Mammaliamorpha]] mzn3ac5vqhb7mf34kvyc752a15ovehb 14 610093 6767884 2026-10-20T17:08:05Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Članki, ki se nanašajo na [[Mammaliamorpha]], klad [[Cynodontia|cynodontov]]. Vključuje klada [[Tritylodontidae]] in [[Mammaliaformes]], ter nekaj rodov, ki ne spadajo v nobeno od teh skupin. Nekatere [[filogenija|filogenetske]] analize uvrščajo v skupino Mammaliamorpha tudi družino [[Tritheledontidae]], medtem ko so jo nekateri uvrstile zunaj tega klada. [[Kategorija:Prozostrodontia]]« 6767884 wikitext text/x-wiki Članki, ki se nanašajo na [[Mammaliamorpha]], klad [[Cynodontia|cynodontov]]. Vključuje klada [[Tritylodontidae]] in [[Mammaliaformes]], ter nekaj rodov, ki ne spadajo v nobeno od teh skupin. Nekatere [[filogenija|filogenetske]] analize uvrščajo v skupino Mammaliamorpha tudi družino [[Tritheledontidae]], medtem ko so jo nekateri uvrstile zunaj tega klada. [[Kategorija:Prozostrodontia]] dbtovcbjgnt5f0rq3lef9e0vg1o4z8x 14 610094 6767885 2026-10-20T17:10:40Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Članki, ki se nanašajo na [[Prozostrodontia]], [[klad]] [[Cynodontia|cynodontov]]ki vključuje [[sesalec|sesalce]] in njihove najbližje sorodnike, ki niso [[Mammaliaformes|podobne sesalcem]], kot so [[Tritheledontidae]] in [[Tritylodontidae]]. [[Kategorija:Probainognathia]]« 6767885 wikitext text/x-wiki Članki, ki se nanašajo na [[Prozostrodontia]], [[klad]] [[Cynodontia|cynodontov]]ki vključuje [[sesalec|sesalce]] in njihove najbližje sorodnike, ki niso [[Mammaliaformes|podobne sesalcem]], kot so [[Tritheledontidae]] in [[Tritylodontidae]]. [[Kategorija:Probainognathia]] bl331s79we6hhbvwgzfyhbvoeq5qgcr 14 610095 6767886 2026-10-20T17:12:17Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Članki, ki se nanašajo na [[Probainognathia]], pripadnike ene od dveh glavnih kladov infrared [[Eucynodontia]] (drug je [[Cynognathia]]). [[Kategorija:Eucynodontia]]« 6767886 wikitext text/x-wiki Članki, ki se nanašajo na [[Probainognathia]], pripadnike ene od dveh glavnih kladov infrared [[Eucynodontia]] (drug je [[Cynognathia]]). [[Kategorija:Eucynodontia]] lhf719fsh74jq73e68wsr8abxivbnm5 14 610096 6767887 2026-10-20T17:15:27Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Članki, ki se nanašajo na [[Eucynodontia]], (»pravi pasji zobje«), [[klad]] [[Cynodontia|cynodontskih]] [[terapsidi|terapsidov]], ki vključuje sesalce in večino nesesalskih cynodontov. Eucynodontia vključuje dve glavni podskupini, [[Cynognathia]] in [[Probainognathia]]. [[Kategorija:Epicynodontia]]« 6767887 wikitext text/x-wiki Članki, ki se nanašajo na [[Eucynodontia]], (»pravi pasji zobje«), [[klad]] [[Cynodontia|cynodontskih]] [[terapsidi|terapsidov]], ki vključuje sesalce in večino nesesalskih cynodontov. Eucynodontia vključuje dve glavni podskupini, [[Cynognathia]] in [[Probainognathia]]. [[Kategorija:Epicynodontia]] smd9vpqzpee57vjpu59qtqqzqrjjk9k 14 610097 6767889 2026-10-20T17:19:51Z Janezdrilc 3152 N 6767889 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] dv5uikdjeoscocddl4sie7d585us5cj 14 610098 6767891 2026-10-20T17:23:46Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{cat main|Mammoth}} [[Kategorija:Izumrli sesalci]] [[Kategorija:Sloni]]« 6767891 wikitext text/x-wiki {{cat main|Mammoth}} [[Kategorija:Izumrli sesalci]] [[Kategorija:Sloni]] t3ifhfhgtbltycragzo7i2cf7dnih9i 6767940 6767891 2026-10-20T20:11:40Z TadejM 738 prevod catmain 6767940 wikitext text/x-wiki {{cat main|Mamut}} [[Kategorija:Izumrli sesalci]] [[Kategorija:Sloni]] fiidw7vqcl5hhmslrz2a4586fzpl4f3 14 610099 6767902 2026-10-20T17:43:26Z Janezdrilc 3152 N 6767902 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] dv5uikdjeoscocddl4sie7d585us5cj 4 610100 6767914 2026-10-20T19:09:38Z GeographieMan 179499 n, arhivsko 6767914 wikitext text/x-wiki [[Slika:Logo_Slovenija-Italia_2026.svg|alt=Logo of Italy-Slovenia wiki-collaboration 2026|desno|300x300_pik]] '''Urejaton Italija-Slovenija 2026''' v sodelovanju italijanske in slovenske wikiskupnosti je potekal med 13. aprilom in 4. majem 2026. (Opomba: prvotni rok, 27. april, je bil podaljšan) Tekom dogodka je potekal spletni urejaton z dvema srečanjema v živo: uvodnim v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]], in drugim, ki ga je gostila [[meta:Wikimedia_Italia|Wikimedija Italija]] v [[Milano|Milanu]]. Slovenska skupnost je ustvarjala članke o italijanskih tematikah v povezavi z natečajem [[meta:Wikimedia_CEE_Spring|CEE Pomlad]] ter [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]. Cilj je bil italijanski skupnosti prvič pobliže predstaviti natečaj CEE Pomlad. Za ta dogodek se je kot glavna stran [[m:Italia-Slovenija_WikiCollaboration_2026|uporabljala meta wiki]], kjer so na voljo podatki o udeležencih in napisanih člankih. == Program == * 13 april 2026: uvodno srečanje in urejaton v živo 13. aprila ob 15:30, predavalnica 06 (klet, nato desno), Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani * 18 april 2026: dogodek v živo v Milanu v Spaziu Macchi ([[:it:Evento:Collaborazione_italo-slovena_a_Milano|več informacij]]) * 4 maj 2026: zaključek == Kontaktne osebe == === Slovenija === * {{User|GeographieMan}}, glavni organizator * {{User|A09}}, organizacijska podpora === Italija === * {{User|Sciking}}, glavni organizator s0wyiskcyz3q96kdeixdieup10qxddt 6767915 6767914 2026-10-20T19:11:04Z GeographieMan 179499 6767915 wikitext text/x-wiki {| | style="width:20%; text-align:left; font-size:0.9em;" | ←[[Wikipedija:Urejatoni/Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]] | style="width:20%; text-align:right;font-size:0.9em;" | [[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|Armensko-slovenski urejaton]]→ |} [[Slika:Logo_Slovenija-Italia_2026.svg|alt=Logo of Italy-Slovenia wiki-collaboration 2026|desno|300x300_pik]] '''Urejaton Italija-Slovenija 2026''' v sodelovanju italijanske in slovenske wikiskupnosti je potekal med 13. aprilom in 4. majem 2026. (Opomba: prvotni rok, 27. april, je bil podaljšan) Tekom dogodka je potekal spletni urejaton z dvema srečanjema v živo: uvodnim v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]], in drugim, ki ga je gostila [[meta:Wikimedia_Italia|Wikimedija Italija]] v [[Milano|Milanu]]. Slovenska skupnost je ustvarjala članke o italijanskih tematikah v povezavi z natečajem [[meta:Wikimedia_CEE_Spring|CEE Pomlad]] ter [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]. Cilj je bil italijanski skupnosti prvič pobliže predstaviti natečaj CEE Pomlad. Za ta dogodek se je kot glavna stran [[m:Italia-Slovenija_WikiCollaboration_2026|uporabljala meta wiki]], kjer so na voljo podatki o udeležencih in napisanih člankih. == Program == * 13 april 2026: uvodno srečanje in urejaton v živo 13. aprila ob 15:30, predavalnica 06 (klet, nato desno), Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani * 18 april 2026: dogodek v živo v Milanu v Spaziu Macchi ([[:it:Evento:Collaborazione_italo-slovena_a_Milano|več informacij]]) * 4 maj 2026: zaključek == Kontaktne osebe == === Slovenija === * {{User|GeographieMan}}, glavni organizator * {{User|A09}}, organizacijska podpora === Italija === * {{User|Sciking}}, glavni organizator ge3tu8ltj1v3w7r8lmjfj6tuqqstnde 6767918 6767915 2026-10-20T19:12:30Z GeographieMan 179499 GeographieMan je prestavil stran [[WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026]] na [[Wikipedija:Urejatoni/WikiSodelovanje Italija-Slovenija 2026]] 6767915 wikitext text/x-wiki {| | style="width:20%; text-align:left; font-size:0.9em;" | ←[[Wikipedija:Urejatoni/Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]] | style="width:20%; text-align:right;font-size:0.9em;" | [[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|Armensko-slovenski urejaton]]→ |} [[Slika:Logo_Slovenija-Italia_2026.svg|alt=Logo of Italy-Slovenia wiki-collaboration 2026|desno|300x300_pik]] '''Urejaton Italija-Slovenija 2026''' v sodelovanju italijanske in slovenske wikiskupnosti je potekal med 13. aprilom in 4. majem 2026. (Opomba: prvotni rok, 27. april, je bil podaljšan) Tekom dogodka je potekal spletni urejaton z dvema srečanjema v živo: uvodnim v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]], in drugim, ki ga je gostila [[meta:Wikimedia_Italia|Wikimedija Italija]] v [[Milano|Milanu]]. Slovenska skupnost je ustvarjala članke o italijanskih tematikah v povezavi z natečajem [[meta:Wikimedia_CEE_Spring|CEE Pomlad]] ter [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]. Cilj je bil italijanski skupnosti prvič pobliže predstaviti natečaj CEE Pomlad. Za ta dogodek se je kot glavna stran [[m:Italia-Slovenija_WikiCollaboration_2026|uporabljala meta wiki]], kjer so na voljo podatki o udeležencih in napisanih člankih. == Program == * 13 april 2026: uvodno srečanje in urejaton v živo 13. aprila ob 15:30, predavalnica 06 (klet, nato desno), Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani * 18 april 2026: dogodek v živo v Milanu v Spaziu Macchi ([[:it:Evento:Collaborazione_italo-slovena_a_Milano|več informacij]]) * 4 maj 2026: zaključek == Kontaktne osebe == === Slovenija === * {{User|GeographieMan}}, glavni organizator * {{User|A09}}, organizacijska podpora === Italija === * {{User|Sciking}}, glavni organizator ge3tu8ltj1v3w7r8lmjfj6tuqqstnde 6767921 6767918 2026-10-20T19:14:09Z GeographieMan 179499 dodal [[Kategorija:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6767921 wikitext text/x-wiki {| | style="width:20%; text-align:left; font-size:0.9em;" | ←[[Wikipedija:Urejatoni/Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]] | style="width:20%; text-align:right;font-size:0.9em;" | [[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|Armensko-slovenski urejaton]]→ |} [[Slika:Logo_Slovenija-Italia_2026.svg|alt=Logo of Italy-Slovenia wiki-collaboration 2026|desno|300x300_pik]] '''Urejaton Italija-Slovenija 2026''' v sodelovanju italijanske in slovenske wikiskupnosti je potekal med 13. aprilom in 4. majem 2026. (Opomba: prvotni rok, 27. april, je bil podaljšan) Tekom dogodka je potekal spletni urejaton z dvema srečanjema v živo: uvodnim v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]], in drugim, ki ga je gostila [[meta:Wikimedia_Italia|Wikimedija Italija]] v [[Milano|Milanu]]. Slovenska skupnost je ustvarjala članke o italijanskih tematikah v povezavi z natečajem [[meta:Wikimedia_CEE_Spring|CEE Pomlad]] ter [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]. Cilj je bil italijanski skupnosti prvič pobliže predstaviti natečaj CEE Pomlad. Za ta dogodek se je kot glavna stran [[m:Italia-Slovenija_WikiCollaboration_2026|uporabljala meta wiki]], kjer so na voljo podatki o udeležencih in napisanih člankih. == Program == * 13 april 2026: uvodno srečanje in urejaton v živo 13. aprila ob 15:30, predavalnica 06 (klet, nato desno), Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani * 18 april 2026: dogodek v živo v Milanu v Spaziu Macchi ([[:it:Evento:Collaborazione_italo-slovena_a_Milano|več informacij]]) * 4 maj 2026: zaključek == Kontaktne osebe == === Slovenija === * {{User|GeographieMan}}, glavni organizator * {{User|A09}}, organizacijska podpora === Italija === * {{User|Sciking}}, glavni organizator [[Kategorija:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026]] q98ox7sq9okxpattfjule3qcga3dbhx 0 610103 6767926 2026-10-20T19:26:09Z Yerpo 8417 razločitev 6767926 wikitext text/x-wiki '''SM''', '''Sm''' ali '''sm''' je lahko: * [[Citroën SM]], avtomobil francoskega proizvajalca Citroën * [[SM Entertainment]], korejska glasbena agencija * [[.sm]], vrhnja internetna domena za San Marino == Kratica == * [[Marijina družba]] (latinsko ''Societas Mariae'', S.M.), katoliška organizacija * [[sadomazohizem]] (tudi S/M) * [[samojščina]], polinezijski jezik (koda ''sm'' po standardu ISO 639-1) * [[San Marino]], država v Južni Evropi * [[Satu Mare]], mesto v Romuniji (registrska oznaka) * [[Savoia-Marchetti]], nekdanji italijanski proizvajalec letal in del oznake njihovih letal * [[Slovenska matica]], slovenska znanstvena in kulturna ustanova {{kratice}} {{razločitev}} 38ocbogfoaqwo04mmbew6v5omjwu5vb 0 610105 6767999 2026-10-21T06:05:26Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Lisa Eder]] na [[Lisa Fettner]]: por. 6767999 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lisa Fettner]] lirr4kkdbixrmerip0pjronguihnry1 1 610106 6768001 2026-10-21T06:05:26Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Pogovor:Lisa Eder]] na [[Pogovor:Lisa Fettner]]: por. 6768001 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Lisa Fettner]] 3xhq7as55b7j8ihgikd07q7t368tqdn 0 610107 6768022 2026-10-21T08:01:41Z Octopus 13285 info 6768022 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | name = Jang Guifej<br />{{lang|zh-Hant|楊貴妃}} | image = Pao-Shan Tomb Wall-Painting of Liao Dynasty (寳山遼墓壁畫：頌經圗).jpg | caption = Jang Guifej uči papigo prepevati sutre; dinastija Ljao, ok. 926–929 | birth_name = '''Jang Juhuan''' ({{lang|zh-Hant|楊玉環}}) | birth_date = 719 | birth_place = Jongdži, [[Šanši]], [[Kitajska]] | death_date = {{Death date and age|756|7|15|719|6|26|df=y}} | death_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska | spouse = Li Mao, <br /> cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | father = Jang Šuanjan | mother = gospa Ljanga | burial_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska }} {{infobox Chinese |t={{linktext|楊|貴|妃}} |s={{linktext|杨|贵|妃}} |w=Yang² Kuei⁴-fei¹ |p=Yáng Guìfēi |l=Imperial Consort Yang |altname=Jang Juhuan<br />{{small|(osebno ime)}} |t2={{linktext|楊|玉|環}} |s2={{linktext|杨|玉|环}} | |w2=Yang² Yü⁴-huan² |p2=Yáng Yùhuán }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 719]] [[Kategorija:Umrli leta 756]] [[Kategorija:dinastija Tang]] loxiwy279tzfpa2aiv2eraaws5ln5l4 6768076 6768022 2026-10-21T09:44:20Z Octopus 13285 uvod ... 6768076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | name = Jang Guifej<br />{{lang|zh-Hant|楊貴妃}} | image = Pao-Shan Tomb Wall-Painting of Liao Dynasty (寳山遼墓壁畫：頌經圗).jpg | caption = Jang Guifej uči papigo prepevati sutre; dinastija Ljao, ok. 926–929 | birth_name = '''Jang Juhuan''' ({{lang|zh-Hant|楊玉環}}) | birth_date = [[26. junij]] [[719]] | birth_place = Jongdži, [[Šanši]], [[Kitajska]] | death_date = {{Death date and age|756|7|15|719|6|26|df=y}} | death_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska | spouse = Li Mao, <br /> cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | father = Jang Šuanjan | mother = gospa Ljanga | burial_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska }} {{infobox Chinese |t={{linktext|楊|貴|妃}} |s={{linktext|杨|贵|妃}} |w=Yang² Kuei⁴-fei¹ |p=Yáng Guìfēi |l=Imperial Consort Yang |altname=Jang Juhuan<br />{{small|(osebno ime)}} |t2={{linktext|楊|玉|環}} |s2={{linktext|杨|玉|环}} | |w2=Yang² Yü⁴-huan² |p2=Yáng Yùhuán }} '''Jang Guifej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 楊貴妃/杨贵妃, [[pinjin]]: Yáng Guìfēi, dobesedno: cesarjeva priležnica Jang), rojena kot Jang Juhuan (楊玉環/杨玉环, Yáng Yùhuán), je bila priležnica cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] in ena od tako imenovanih 'štririh lepotic starodavne Kitajske', * [[26. junij]] [[719]], † [[15. julij]] [[756]]. ==Življenje== ===Mladost=== Rojena je bila v Jongleju v prefekturi Pu, vendar je njena družina izvirala iz Huajina in Hongnonga v provinci [[Šaanši]]. Eden njenih prednikov je bil Jang Šuanjan z vzdevkom Sihu, visok finančni uradnik v prefekturi Šu. ===Jang na cesarskem dvoru=== Nekaj let po očetovi smrti se je šestnajstletna Jang poročila s princem Šov Li Maom, sinom cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]], starim toliko kot ona. Leta 740, tri leta po smrti Šuandzongove soproge Vu Huifej, je visoki evnuh Gao Liši organiziral srečanje med Šuandzongom in Jang v Vodni palači v Šingvenu. Jang se je na cesarjevo željo ločila od svojega knežjega moža in vstopila v samostan pod imenom Tajdžen (Vrhovna resnica). Leta 745 se je princ Šov Li Mao ponovno poročil, tokrat s hčerko generala Juan Džaošuna. Jang je postala njegova priležnica, a je vzdrževala spolne odnose tudi s starajočim se cesarjem Šuandzongom. Jang je izrazito ljubila [[liči]]. Ker je liči rasel le na jugu Kitajske, ga je cesar ukazal s konjeniki prinesti iz Guangdonga in Sečuana. Lepoto Jang Guigej je opevalo nešteto pesnikov, med njimi tudi [[Li Baj]] in [[Baj Džuji]]. ==An Lušanov upor== Več Janginih sorodnikov se je z njenim posredovanjem pri cesarju povzpelo na najvišje državne položaje. Ko je po smrti cesarjeve zaupnice Li Linfu leta 752, je Jang poskušala povzdigniti svojega bratranca Jang Guodžonga na položaj državnega kanclerja, kar je povzročilo odprt konflikt z generalom [[An Lušan]]om, ki je prav tako želel priti na ta položaj. Po Jang Guodžongovem imenovanju je leta 755 izbruhnil vojaški upor, znan kot [[An Lušanov upor]], ki je dinastijo Tang pripeljal na rob propada. ===Jangina smrt=== Cesar in njegovo spremstvo so bili zaradi upora prisiljeni pobegniti v [[Čengdu]] v [[Sečuan]]u. V bližini Maveja v Šaanšiju so vojaki iz spremstva za An Lušanovo vstajo okrivili klan Jang in zahtevali smrt Jang Guodžonga in Jang Guifej. Za Jang Guifej ni jasno, ali je storila samomor prostovoljno ali so jo k temu prisilili ali so jo umorili. V vsakem primeru je umrla z obešanjem. Ko je Šuandzong naslednje leto poskušal v Maveju dobiti njeno truplo, trupla niso našli. To je sprožilo mit, da sploh ni umrla, ampak je pobegnila na [[Japonska|Japonsko]] in tam nemoteno živela do konca svojih dni. Jang Guifej naj bi bila nekoliko zaobljena, kar je bilo takrat precej zaželeno, vendar je ni bilo mogoče opisati kot debelo, kot trdijo nekateri viri. Pogosto so jo primerjali s precej bolj vitko cesarico [[Džao Feijan]], ženo cesarja Han Čenga (51–7 pr. n. št.) iz dinastija Han, tudi znane po izjemni lepoti. Tudi ona je storila samomor. Primerjave so privedle do do kitajskega izraza ''janšov huanfej'', ki pomeni 'vitka in polna', in še danes, zlasti v kontekstu spolnih storitev, opisuje spekter ženske lepote. == Jang Guifej v umetnosti in književnosti== ;Opere * ''Guifei Zuijiu'' (貴妃醉酒 / 贵妃醉酒 – ''Pijana cesarjeva priležnica'') * ''Taizhen Waizhuan'' (太真外傳 / 太真外传 – ''Neuradna Tajdženina biografija'') * ''Mawei Po'' (馬嵬坡 – ''Pobeg iz Maveija'') ; Zgodbe * ''Yang Taizhen Waizhuan'' (楊太真外傳 / 杨太真外传 – ''Neuradna Jang Tajdženina biografija'') * ''Changhen Gezhuan'' (長恨歌傳 / 长恨歌传 – ''Balada dolge zamere'') * Eleanor Cooney, Daniel Altieri: ''Levji dvor''. ISBN 0-87795-902-1 ; Drame: * ''Changshen Dian'' (長生殿 / 长生殿 – ''Dvorana dolgoživosti'', dinastija [[Dinastija Čing|Čing]]) * ''Mocheng Jian'' (磨塵鑒 / 磨尘鉴 – ''Čiščenje ogledala'', dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]) * ''Jinghong Ji'' (驚鴻記 / 惊鸿记 – ''Stresanje dostojanstva'', dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]) * ''Caihao Ji'' (彩毫記 / 彩毫记 – ''Sijoči se lasje'', dinastija Ming) * ''Tang Minghuang Qiuye Wutong Yu'' (唐明皇秋夜梧桐雨 / 唐明皇秋夜梧桐雨 - ''Cesar Tanga Ming pod platano v deževni jesenski noči'', dinastija [[Dinastija Juan|Juan]]) ; Filmi: * Kenji Mizoguchi: ''Yō-kihi'' (楊貴妃, 1955) == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 719]] [[Kategorija:Umrli leta 756]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 4bcf5jwiuan85z8ks87ek4lnx3ehc9x 6768077 6768076 2026-10-21T09:46:02Z Octopus 13285 /* Jang Guifej v umetnosti in književnosti */ slika 6768077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | name = Jang Guifej<br />{{lang|zh-Hant|楊貴妃}} | image = Pao-Shan Tomb Wall-Painting of Liao Dynasty (寳山遼墓壁畫：頌經圗).jpg | caption = Jang Guifej uči papigo prepevati sutre; dinastija Ljao, ok. 926–929 | birth_name = '''Jang Juhuan''' ({{lang|zh-Hant|楊玉環}}) | birth_date = [[26. junij]] [[719]] | birth_place = Jongdži, [[Šanši]], [[Kitajska]] | death_date = {{Death date and age|756|7|15|719|6|26|df=y}} | death_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska | spouse = Li Mao, <br /> cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | father = Jang Šuanjan | mother = gospa Ljanga | burial_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska }} {{infobox Chinese |t={{linktext|楊|貴|妃}} |s={{linktext|杨|贵|妃}} |w=Yang² Kuei⁴-fei¹ |p=Yáng Guìfēi |l=Imperial Consort Yang |altname=Jang Juhuan<br />{{small|(osebno ime)}} |t2={{linktext|楊|玉|環}} |s2={{linktext|杨|玉|环}} | |w2=Yang² Yü⁴-huan² |p2=Yáng Yùhuán }} '''Jang Guifej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 楊貴妃/杨贵妃, [[pinjin]]: Yáng Guìfēi, dobesedno: cesarjeva priležnica Jang), rojena kot Jang Juhuan (楊玉環/杨玉环, Yáng Yùhuán), je bila priležnica cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] in ena od tako imenovanih 'štririh lepotic starodavne Kitajske', * [[26. junij]] [[719]], † [[15. julij]] [[756]]. ==Življenje== ===Mladost=== Rojena je bila v Jongleju v prefekturi Pu, vendar je njena družina izvirala iz Huajina in Hongnonga v provinci [[Šaanši]]. Eden njenih prednikov je bil Jang Šuanjan z vzdevkom Sihu, visok finančni uradnik v prefekturi Šu. ===Jang na cesarskem dvoru=== Nekaj let po očetovi smrti se je šestnajstletna Jang poročila s princem Šov Li Maom, sinom cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]], starim toliko kot ona. Leta 740, tri leta po smrti Šuandzongove soproge Vu Huifej, je visoki evnuh Gao Liši organiziral srečanje med Šuandzongom in Jang v Vodni palači v Šingvenu. Jang se je na cesarjevo željo ločila od svojega knežjega moža in vstopila v samostan pod imenom Tajdžen (Vrhovna resnica). Leta 745 se je princ Šov Li Mao ponovno poročil, tokrat s hčerko generala Juan Džaošuna. Jang je postala njegova priležnica, a je vzdrževala spolne odnose tudi s starajočim se cesarjem Šuandzongom. Jang je izrazito ljubila [[liči]]. Ker je liči rasel le na jugu Kitajske, ga je cesar ukazal s konjeniki prinesti iz Guangdonga in Sečuana. Lepoto Jang Guigej je opevalo nešteto pesnikov, med njimi tudi [[Li Baj]] in [[Baj Džuji]]. ==An Lušanov upor== Več Janginih sorodnikov se je z njenim posredovanjem pri cesarju povzpelo na najvišje državne položaje. Ko je po smrti cesarjeve zaupnice Li Linfu leta 752, je Jang poskušala povzdigniti svojega bratranca Jang Guodžonga na položaj državnega kanclerja, kar je povzročilo odprt konflikt z generalom [[An Lušan]]om, ki je prav tako želel priti na ta položaj. Po Jang Guodžongovem imenovanju je leta 755 izbruhnil vojaški upor, znan kot [[An Lušanov upor]], ki je dinastijo Tang pripeljal na rob propada. ===Jangina smrt=== Cesar in njegovo spremstvo so bili zaradi upora prisiljeni pobegniti v [[Čengdu]] v [[Sečuan]]u. V bližini Maveja v Šaanšiju so vojaki iz spremstva za An Lušanovo vstajo okrivili klan Jang in zahtevali smrt Jang Guodžonga in Jang Guifej. Za Jang Guifej ni jasno, ali je storila samomor prostovoljno ali so jo k temu prisilili ali so jo umorili. V vsakem primeru je umrla z obešanjem. Ko je Šuandzong naslednje leto poskušal v Maveju dobiti njeno truplo, trupla niso našli. To je sprožilo mit, da sploh ni umrla, ampak je pobegnila na [[Japonska|Japonsko]] in tam nemoteno živela do konca svojih dni. Jang Guifej naj bi bila nekoliko zaobljena, kar je bilo takrat precej zaželeno, vendar je ni bilo mogoče opisati kot debelo, kot trdijo nekateri viri. Pogosto so jo primerjali s precej bolj vitko cesarico [[Džao Feijan]], ženo cesarja Han Čenga (51–7 pr. n. št.) iz dinastija Han, tudi znane po izjemni lepoti. Tudi ona je storila samomor. Primerjave so privedle do do kitajskega izraza ''janšov huanfej'', ki pomeni 'vitka in polna', in še danes, zlasti v kontekstu spolnih storitev, opisuje spekter ženske lepote. == Jang Guifej v umetnosti in književnosti== [[Slika:上马图.jpg|mini|Jang Juhuan]] ;Opere * ''Guifei Zuijiu'' (貴妃醉酒 / 贵妃醉酒 – ''Pijana cesarjeva priležnica'') * ''Taizhen Waizhuan'' (太真外傳 / 太真外传 – ''Neuradna Tajdženina biografija'') * ''Mawei Po'' (馬嵬坡 – ''Pobeg iz Maveija'') ; Zgodbe * ''Yang Taizhen Waizhuan'' (楊太真外傳 / 杨太真外传 – ''Neuradna Jang Tajdženina biografija'') * ''Changhen Gezhuan'' (長恨歌傳 / 长恨歌传 – ''Balada dolge zamere'') * Eleanor Cooney, Daniel Altieri: ''Levji dvor''. ISBN 0-87795-902-1 ; Drame: * ''Changshen Dian'' (長生殿 / 长生殿 – ''Dvorana dolgoživosti'', dinastija [[Dinastija Čing|Čing]]) * ''Mocheng Jian'' (磨塵鑒 / 磨尘鉴 – ''Čiščenje ogledala'', dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]) * ''Jinghong Ji'' (驚鴻記 / 惊鸿记 – ''Stresanje dostojanstva'', dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]) * ''Caihao Ji'' (彩毫記 / 彩毫记 – ''Sijoči se lasje'', dinastija Ming) * ''Tang Minghuang Qiuye Wutong Yu'' (唐明皇秋夜梧桐雨 / 唐明皇秋夜梧桐雨 - ''Cesar Tanga Ming pod platano v deževni jesenski noči'', dinastija [[Dinastija Juan|Juan]]) ; Filmi: * Kenji Mizoguchi: ''Yō-kihi'' (楊貴妃, 1955) == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 719]] [[Kategorija:Umrli leta 756]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 6zdoz6ttkhkvmag90x3yjw59w6sbbe6 6768078 6768077 2026-10-21T09:47:06Z Octopus 13285 /* Jang Guifej v umetnosti in književnosti */ slika 6768078 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | name = Jang Guifej<br />{{lang|zh-Hant|楊貴妃}} | image = Pao-Shan Tomb Wall-Painting of Liao Dynasty (寳山遼墓壁畫：頌經圗).jpg | caption = Jang Guifej uči papigo prepevati sutre; dinastija Ljao, ok. 926–929 | birth_name = '''Jang Juhuan''' ({{lang|zh-Hant|楊玉環}}) | birth_date = [[26. junij]] [[719]] | birth_place = Jongdži, [[Šanši]], [[Kitajska]] | death_date = {{Death date and age|756|7|15|719|6|26|df=y}} | death_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska | spouse = Li Mao, <br /> cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | father = Jang Šuanjan | mother = gospa Ljanga | burial_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska }} {{infobox Chinese |t={{linktext|楊|貴|妃}} |s={{linktext|杨|贵|妃}} |w=Yang² Kuei⁴-fei¹ |p=Yáng Guìfēi |l=Imperial Consort Yang |altname=Jang Juhuan<br />{{small|(osebno ime)}} |t2={{linktext|楊|玉|環}} |s2={{linktext|杨|玉|环}} | |w2=Yang² Yü⁴-huan² |p2=Yáng Yùhuán }} '''Jang Guifej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 楊貴妃/杨贵妃, [[pinjin]]: Yáng Guìfēi, dobesedno: cesarjeva priležnica Jang), rojena kot Jang Juhuan (楊玉環/杨玉环, Yáng Yùhuán), je bila priležnica cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] in ena od tako imenovanih 'štririh lepotic starodavne Kitajske', * [[26. junij]] [[719]], † [[15. julij]] [[756]]. ==Življenje== ===Mladost=== Rojena je bila v Jongleju v prefekturi Pu, vendar je njena družina izvirala iz Huajina in Hongnonga v provinci [[Šaanši]]. Eden njenih prednikov je bil Jang Šuanjan z vzdevkom Sihu, visok finančni uradnik v prefekturi Šu. ===Jang na cesarskem dvoru=== Nekaj let po očetovi smrti se je šestnajstletna Jang poročila s princem Šov Li Maom, sinom cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]], starim toliko kot ona. Leta 740, tri leta po smrti Šuandzongove soproge Vu Huifej, je visoki evnuh Gao Liši organiziral srečanje med Šuandzongom in Jang v Vodni palači v Šingvenu. Jang se je na cesarjevo željo ločila od svojega knežjega moža in vstopila v samostan pod imenom Tajdžen (Vrhovna resnica). Leta 745 se je princ Šov Li Mao ponovno poročil, tokrat s hčerko generala Juan Džaošuna. Jang je postala njegova priležnica, a je vzdrževala spolne odnose tudi s starajočim se cesarjem Šuandzongom. Jang je izrazito ljubila [[liči]]. Ker je liči rasel le na jugu Kitajske, ga je cesar ukazal s konjeniki prinesti iz Guangdonga in Sečuana. Lepoto Jang Guigej je opevalo nešteto pesnikov, med njimi tudi [[Li Baj]] in [[Baj Džuji]]. ==An Lušanov upor== Več Janginih sorodnikov se je z njenim posredovanjem pri cesarju povzpelo na najvišje državne položaje. Ko je po smrti cesarjeve zaupnice Li Linfu leta 752, je Jang poskušala povzdigniti svojega bratranca Jang Guodžonga na položaj državnega kanclerja, kar je povzročilo odprt konflikt z generalom [[An Lušan]]om, ki je prav tako želel priti na ta položaj. Po Jang Guodžongovem imenovanju je leta 755 izbruhnil vojaški upor, znan kot [[An Lušanov upor]], ki je dinastijo Tang pripeljal na rob propada. ===Jangina smrt=== Cesar in njegovo spremstvo so bili zaradi upora prisiljeni pobegniti v [[Čengdu]] v [[Sečuan]]u. V bližini Maveja v Šaanšiju so vojaki iz spremstva za An Lušanovo vstajo okrivili klan Jang in zahtevali smrt Jang Guodžonga in Jang Guifej. Za Jang Guifej ni jasno, ali je storila samomor prostovoljno ali so jo k temu prisilili ali so jo umorili. V vsakem primeru je umrla z obešanjem. Ko je Šuandzong naslednje leto poskušal v Maveju dobiti njeno truplo, trupla niso našli. To je sprožilo mit, da sploh ni umrla, ampak je pobegnila na [[Japonska|Japonsko]] in tam nemoteno živela do konca svojih dni. Jang Guifej naj bi bila nekoliko zaobljena, kar je bilo takrat precej zaželeno, vendar je ni bilo mogoče opisati kot debelo, kot trdijo nekateri viri. Pogosto so jo primerjali s precej bolj vitko cesarico [[Džao Feijan]], ženo cesarja Han Čenga (51–7 pr. n. št.) iz dinastija Han, tudi znane po izjemni lepoti. Tudi ona je storila samomor. Primerjave so privedle do do kitajskega izraza ''janšov huanfej'', ki pomeni 'vitka in polna', in še danes, zlasti v kontekstu spolnih storitev, opisuje spekter ženske lepote. == Jang Guifej v umetnosti in književnosti== [[Slika:上马图.jpg|thumb|250px|Jang Juhuan]] ;Opere * ''Guifei Zuijiu'' (貴妃醉酒 / 贵妃醉酒 – ''Pijana cesarjeva priležnica'') * ''Taizhen Waizhuan'' (太真外傳 / 太真外传 – ''Neuradna Tajdženina biografija'') * ''Mawei Po'' (馬嵬坡 – ''Pobeg iz Maveija'') ; Zgodbe * ''Yang Taizhen Waizhuan'' (楊太真外傳 / 杨太真外传 – ''Neuradna Jang Tajdženina biografija'') * ''Changhen Gezhuan'' (長恨歌傳 / 长恨歌传 – ''Balada dolge zamere'') * Eleanor Cooney, Daniel Altieri: ''Levji dvor''. ISBN 0-87795-902-1 ; Drame: * ''Changshen Dian'' (長生殿 / 长生殿 – ''Dvorana dolgoživosti'', dinastija [[Dinastija Čing|Čing]]) * ''Mocheng Jian'' (磨塵鑒 / 磨尘鉴 – ''Čiščenje ogledala'', dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]) * ''Jinghong Ji'' (驚鴻記 / 惊鸿记 – ''Stresanje dostojanstva'', dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]) * ''Caihao Ji'' (彩毫記 / 彩毫记 – ''Sijoči se lasje'', dinastija Ming) * ''Tang Minghuang Qiuye Wutong Yu'' (唐明皇秋夜梧桐雨 / 唐明皇秋夜梧桐雨 - ''Cesar Tanga Ming pod platano v deževni jesenski noči'', dinastija [[Dinastija Juan|Juan]]) ; Filmi: * Kenji Mizoguchi: ''Yō-kihi'' (楊貴妃, 1955) == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 719]] [[Kategorija:Umrli leta 756]] [[Kategorija:dinastija Tang]] bj60h7nabzet72z4fquo9fnhf8poqll 6768080 6768078 2026-10-21T09:49:15Z Octopus 13285 /* Sklici */ urejanje 6768080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | name = Jang Guifej<br />{{lang|zh-Hant|楊貴妃}} | image = Pao-Shan Tomb Wall-Painting of Liao Dynasty (寳山遼墓壁畫：頌經圗).jpg | caption = Jang Guifej uči papigo prepevati sutre; dinastija Ljao, ok. 926–929 | birth_name = '''Jang Juhuan''' ({{lang|zh-Hant|楊玉環}}) | birth_date = [[26. junij]] [[719]] | birth_place = Jongdži, [[Šanši]], [[Kitajska]] | death_date = {{Death date and age|756|7|15|719|6|26|df=y}} | death_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska | spouse = Li Mao, <br /> cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | father = Jang Šuanjan | mother = gospa Ljanga | burial_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska }} {{infobox Chinese |t={{linktext|楊|貴|妃}} |s={{linktext|杨|贵|妃}} |w=Yang² Kuei⁴-fei¹ |p=Yáng Guìfēi |l=Imperial Consort Yang |altname=Jang Juhuan<br />{{small|(osebno ime)}} |t2={{linktext|楊|玉|環}} |s2={{linktext|杨|玉|环}} | |w2=Yang² Yü⁴-huan² |p2=Yáng Yùhuán }} '''Jang Guifej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 楊貴妃/杨贵妃, [[pinjin]]: Yáng Guìfēi, dobesedno: cesarjeva priležnica Jang), rojena kot Jang Juhuan (楊玉環/杨玉环, Yáng Yùhuán), je bila priležnica cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] in ena od tako imenovanih 'štririh lepotic starodavne Kitajske', * [[26. junij]] [[719]], † [[15. julij]] [[756]]. ==Življenje== ===Mladost=== Rojena je bila v Jongleju v prefekturi Pu, vendar je njena družina izvirala iz Huajina in Hongnonga v provinci [[Šaanši]]. Eden njenih prednikov je bil Jang Šuanjan z vzdevkom Sihu, visok finančni uradnik v prefekturi Šu. ===Jang na cesarskem dvoru=== Nekaj let po očetovi smrti se je šestnajstletna Jang poročila s princem Šov Li Maom, sinom cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]], starim toliko kot ona. Leta 740, tri leta po smrti Šuandzongove soproge Vu Huifej, je visoki evnuh Gao Liši organiziral srečanje med Šuandzongom in Jang v Vodni palači v Šingvenu. Jang se je na cesarjevo željo ločila od svojega knežjega moža in vstopila v samostan pod imenom Tajdžen (Vrhovna resnica). Leta 745 se je princ Šov Li Mao ponovno poročil, tokrat s hčerko generala Juan Džaošuna. Jang je postala njegova priležnica, a je vzdrževala spolne odnose tudi s starajočim se cesarjem Šuandzongom. Jang je izrazito ljubila [[liči]]. Ker je liči rasel le na jugu Kitajske, ga je cesar ukazal s konjeniki prinesti iz Guangdonga in Sečuana. Lepoto Jang Guigej je opevalo nešteto pesnikov, med njimi tudi [[Li Baj]] in [[Baj Džuji]]. ==An Lušanov upor== Več Janginih sorodnikov se je z njenim posredovanjem pri cesarju povzpelo na najvišje državne položaje. Ko je po smrti cesarjeve zaupnice Li Linfu leta 752, je Jang poskušala povzdigniti svojega bratranca Jang Guodžonga na položaj državnega kanclerja, kar je povzročilo odprt konflikt z generalom [[An Lušan]]om, ki je prav tako želel priti na ta položaj. Po Jang Guodžongovem imenovanju je leta 755 izbruhnil vojaški upor, znan kot [[An Lušanov upor]], ki je dinastijo Tang pripeljal na rob propada. ===Jangina smrt=== Cesar in njegovo spremstvo so bili zaradi upora prisiljeni pobegniti v [[Čengdu]] v [[Sečuan]]u. V bližini Maveja v Šaanšiju so vojaki iz spremstva za An Lušanovo vstajo okrivili klan Jang in zahtevali smrt Jang Guodžonga in Jang Guifej. Za Jang Guifej ni jasno, ali je storila samomor prostovoljno ali so jo k temu prisilili ali so jo umorili. V vsakem primeru je umrla z obešanjem. Ko je Šuandzong naslednje leto poskušal v Maveju dobiti njeno truplo, trupla niso našli. To je sprožilo mit, da sploh ni umrla, ampak je pobegnila na [[Japonska|Japonsko]] in tam nemoteno živela do konca svojih dni. Jang Guifej naj bi bila nekoliko zaobljena, kar je bilo takrat precej zaželeno, vendar je ni bilo mogoče opisati kot debelo, kot trdijo nekateri viri. Pogosto so jo primerjali s precej bolj vitko cesarico [[Džao Feijan]], ženo cesarja Han Čenga (51–7 pr. n. št.) iz dinastija Han, tudi znane po izjemni lepoti. Tudi ona je storila samomor. Primerjave so privedle do do kitajskega izraza ''janšov huanfej'', ki pomeni 'vitka in polna', in še danes, zlasti v kontekstu spolnih storitev, opisuje spekter ženske lepote. == Jang Guifej v umetnosti in književnosti== [[Slika:上马图.jpg|thumb|250px|Jang Juhuan]] ;Opere * ''Guifei Zuijiu'' (貴妃醉酒 / 贵妃醉酒 – ''Pijana cesarjeva priležnica'') * ''Taizhen Waizhuan'' (太真外傳 / 太真外传 – ''Neuradna Tajdženina biografija'') * ''Mawei Po'' (馬嵬坡 – ''Pobeg iz Maveija'') ; Zgodbe * ''Yang Taizhen Waizhuan'' (楊太真外傳 / 杨太真外传 – ''Neuradna Jang Tajdženina biografija'') * ''Changhen Gezhuan'' (長恨歌傳 / 长恨歌传 – ''Balada dolge zamere'') * Eleanor Cooney, Daniel Altieri: ''Levji dvor''. ISBN 0-87795-902-1 ; Drame: * ''Changshen Dian'' (長生殿 / 长生殿 – ''Dvorana dolgoživosti'', dinastija [[Dinastija Čing|Čing]]) * ''Mocheng Jian'' (磨塵鑒 / 磨尘鉴 – ''Čiščenje ogledala'', dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]) * ''Jinghong Ji'' (驚鴻記 / 惊鸿记 – ''Stresanje dostojanstva'', dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]) * ''Caihao Ji'' (彩毫記 / 彩毫记 – ''Sijoči se lasje'', dinastija Ming) * ''Tang Minghuang Qiuye Wutong Yu'' (唐明皇秋夜梧桐雨 / 唐明皇秋夜梧桐雨 - ''Cesar Tanga Ming pod platano v deževni jesenski noči'', dinastija [[Dinastija Juan|Juan]]) ; Filmi: * Kenji Mizoguchi: ''Yō-kihi'' (楊貴妃, 1955) ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 719]] [[Kategorija:Umrli leta 756]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 1iluqxtv6kgw3eqq9u5xdqxs50w74de 6768084 6768080 2026-10-21T09:51:22Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6768084 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | name = Jang Guifej<br />{{lang|zh-Hant|楊貴妃}} | image = Pao-Shan Tomb Wall-Painting of Liao Dynasty (寳山遼墓壁畫：頌經圗).jpg | caption = Jang Guifej uči papigo prepevati sutre; dinastija Ljao, ok. 926–929 | birth_name = '''Jang Juhuan''' ({{lang|zh-Hant|楊玉環}}) | birth_date = [[26. junij]] [[719]] | birth_place = Jongdži, [[Šanši]], [[Kitajska]] | death_date = {{Death date and age|756|7|15|719|6|26|df=y}} | death_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska | spouse = Li Mao, <br /> cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | father = Jang Šuanjan | mother = gospa Ljanga | burial_place = Šjanjang, [[Šaanši]], Kitajska }} {{infobox Chinese |t={{linktext|楊|貴|妃}} |s={{linktext|杨|贵|妃}} |w=Yang² Kuei⁴-fei¹ |p=Yáng Guìfēi |l=Imperial Consort Yang |altname=Jang Juhuan<br />{{small|(osebno ime)}} |t2={{linktext|楊|玉|環}} |s2={{linktext|杨|玉|环}} | |w2=Yang² Yü⁴-huan² |p2=Yáng Yùhuán }} '''Jang Guifej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 楊貴妃/杨贵妃, [[pinjin]]: Yáng Guìfēi, dobesedno: cesarjeva priležnica Jang), rojena kot Jang Juhuan (楊玉環/杨玉环, Yáng Yùhuán), je bila priležnica cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] in ena od tako imenovanih 'štririh lepotic starodavne Kitajske', * [[26. junij]] [[719]], † [[15. julij]] [[756]]. ==Življenje== ===Mladost=== Rojena je bila v Jongleju v prefekturi Pu, vendar je njena družina izvirala iz Huajina in Hongnonga v provinci [[Šaanši]]. Eden njenih prednikov je bil Jang Šuanjan z vzdevkom Sihu, visok finančni uradnik v prefekturi Šu. ===Jang na cesarskem dvoru=== Nekaj let po očetovi smrti se je šestnajstletna Jang poročila s princem Šov Li Maom, sinom cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]], starim toliko kot ona. Leta 740, tri leta po smrti Šuandzongove soproge Vu Huifej, je visoki evnuh Gao Liši organiziral srečanje med Šuandzongom in Jang v Vodni palači v Šingvenu. Jang se je na cesarjevo željo ločila od svojega knežjega moža in vstopila v samostan pod imenom Tajdžen (Vrhovna resnica). Leta 745 se je princ Šov Li Mao ponovno poročil, tokrat s hčerko generala Juan Džaošuna. Jang je postala njegova priležnica, a je vzdrževala spolne odnose tudi s starajočim se cesarjem Šuandzongom. Jang je izrazito ljubila [[liči]]. Ker je liči rasel le na jugu Kitajske, ga je cesar ukazal s konjeniki prinesti iz Guangdonga in Sečuana. Lepoto Jang Guigej je opevalo nešteto pesnikov, med njimi tudi [[Li Baj]] in [[Baj Džuji]]. ==An Lušanov upor== Več Janginih sorodnikov se je z njenim posredovanjem pri cesarju povzpelo na najvišje državne položaje. Ko je po smrti cesarjeve zaupnice Li Linfu leta 752, je Jang poskušala povzdigniti svojega bratranca Jang Guodžonga na položaj državnega kanclerja, kar je povzročilo odprt konflikt z generalom [[An Lušan]]om, ki je prav tako želel priti na ta položaj. Po Jang Guodžongovem imenovanju je leta 755 izbruhnil vojaški upor, znan kot [[An Lušanov upor]], ki je dinastijo Tang pripeljal na rob propada. ===Jangina smrt=== Cesar in njegovo spremstvo so bili zaradi upora prisiljeni pobegniti v [[Čengdu]] v [[Sečuan]]u. V bližini Maveja v Šaanšiju so vojaki iz spremstva za An Lušanovo vstajo okrivili klan Jang in zahtevali smrt Jang Guodžonga in Jang Guifej. Za Jang Guifej ni jasno, ali je storila samomor prostovoljno ali so jo k temu prisilili ali so jo umorili. V vsakem primeru je umrla z obešanjem. Ko je Šuandzong naslednje leto poskušal v Maveju dobiti njeno truplo, trupla niso našli. To je sprožilo mit, da sploh ni umrla, ampak je pobegnila na [[Japonska|Japonsko]] in tam nemoteno živela do konca svojih dni. Jang Guifej naj bi bila nekoliko zaobljena, kar je bilo takrat precej zaželeno, vendar je ni bilo mogoče opisati kot debelo, kot trdijo nekateri viri. Pogosto so jo primerjali s precej bolj vitko cesarico [[Džao Feijan]], ženo cesarja Han Čenga (51–7 pr. n. št.) iz dinastija Han, tudi znane po izjemni lepoti. Tudi ona je storila samomor. Primerjave so privedle do do kitajskega izraza ''janšov huanfej'', ki pomeni 'vitka in polna', in še danes, zlasti v kontekstu spolnih storitev, opisuje spekter ženske lepote. == Jang Guifej v umetnosti in književnosti== [[Slika:上马图.jpg|thumb|250px|Jang Juhuan]] ;Opere * ''Guifei Zuijiu'' (貴妃醉酒 / 贵妃醉酒 – ''Pijana cesarjeva priležnica'') * ''Taizhen Waizhuan'' (太真外傳 / 太真外传 – ''Neuradna Tajdženina biografija'') * ''Mawei Po'' (馬嵬坡 – ''Pobeg iz Maveija'') ; Zgodbe * ''Yang Taizhen Waizhuan'' (楊太真外傳 / 杨太真外传 – ''Neuradna Jang Tajdženina biografija'') * ''Changhen Gezhuan'' (長恨歌傳 / 长恨歌传 – ''Balada dolge zamere'') * Eleanor Cooney, Daniel Altieri: ''Levji dvor''. ISBN 0-87795-902-1 ; Drame: * ''Changshen Dian'' (長生殿 / 长生殿 – ''Dvorana dolgoživosti'', dinastija [[Dinastija Čing|Čing]]) * ''Mocheng Jian'' (磨塵鑒 / 磨尘鉴 – ''Čiščenje ogledala'', dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]) * ''Jinghong Ji'' (驚鴻記 / 惊鸿记 – ''Stresanje dostojanstva'', dinastija [[Dinastija Ming|Ming]]) * ''Caihao Ji'' (彩毫記 / 彩毫记 – ''Sijoči se lasje'', dinastija Ming) * ''Tang Minghuang Qiuye Wutong Yu'' (唐明皇秋夜梧桐雨 / 唐明皇秋夜梧桐雨 - ''Cesar Tanga Ming pod platano v deževni jesenski noči'', dinastija [[Dinastija Juan|Juan]]) ; Filmi: * Kenji Mizoguchi: ''Yō-kihi'' (楊貴妃, 1955) ==Primarni viri== {{refbegin| 2}} * ''[[Stara knjiga Tanga]]'', [https://web.archive.org/web/20081018003850/http://www.sidneyluo.net/a/a16/051.htm zv. 51]. * ''[[Nova knjiga Tanga]]'', [https://web.archive.org/web/20080408043613/http://www.sidneyluo.net/a/a17/076.htm zv. 76]. * ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. [[:zh:s:資治通鑑/卷215|215]], [[:zh:s:資治通鑑/卷216|216]], [[:zh:s:資治通鑑/卷217|217]], [[:zh:s:資治通鑑/卷218|218]]. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 719]] [[Kategorija:Umrli leta 756]] [[Kategorija:dinastija Tang]] az53h1xyyrkl19fuuq2gmzqmpteu2wv 0 610108 6768024 2026-10-21T08:23:29Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: » {{Infopolje Oseba | ime = Neža Borkovič | državljanstvo = {{SLO}} | poklic = [[novinar]]ka | izobrazba = [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani]] | delodajalec = [[Radiotelevizija Slovenija]] }} '''Neža Borkovič''' je slovenska [[novinar]]ka in radijska ustvarjalka. Zaposlena je na [[Val 202|Valu 202]], drugem programu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]], kjer se ukvarja s socialnim, znanstvenim in dokumentarnim novinarstvom. Je prejemnica evropske novina...« 6768024 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Neža Borkovič | državljanstvo = {{SLO}} | poklic = [[novinar]]ka | izobrazba = [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani]] | delodajalec = [[Radiotelevizija Slovenija]] }} '''Neža Borkovič''' je slovenska [[novinar]]ka in radijska ustvarjalka. Zaposlena je na [[Val 202|Valu 202]], drugem programu [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]], kjer se ukvarja s socialnim, znanstvenim in dokumentarnim novinarstvom. Je prejemnica evropske novinarske nagrade Megalizzi–Niedzielski za leto 2024 in debitantske nagrade Čuvaj Društva novinarjev Slovenije za leto 2025.<ref name="STA">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/med-dobitniki-nagrade-evropske-komisije-tudi-slovenska-novinarka-neza-borkovic-645810|title=Med dobitniki nagrade Evropske komisije tudi slovenska novinarka Neža Borkovič|date=10. oktober 2024|website=Siol.net|publisher=Slovenska tiskovna agencija}}</ref><ref name="DNS2025">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/|title=Čestitamo čuvajem 2025!|date=28. november 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Kariera == Borkovič je študirala novinarstvo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]]. Z Radiem Slovenija je začela sodelovati med študijem, pozneje pa se je tam tudi redno zaposlila.<ref name="FDV">{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/kariera-in-alumni/karierni-center/obvestila/karierne-poti-alumnov-ul-fdv---neza-borkovic|title=Karierne poti alumnov UL FDV – Neža Borkovič|website=Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani}}</ref> Na Valu 202 ustvarja prispevke za poljudnoznanstveni oddaji ''Radiovedni'' in ''Frekvenca X'', v katerih obravnava znanstvena vprašanja in jih približuje širši javnosti. Pomemben del njenega dela predstavljajo tudi dokumentarne radijske pripovedi in reportaže o življenju družbeno ranljivih skupin, predvsem brezdomnih, migrantov in starejših.<ref name="DNSprofil">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/osebje/neza-borkovic/|title=Neža Borkovič|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> Med njenimi odmevnejšimi deli sta serija radijskih prispevkov o brezdomstvu in niz avtoportretov starejših. Obe deli je Društvo novinarjev Slovenije izpostavilo ob podelitvi nagrade Čuvaj leta 2025. Njene kratke dokumentarne zgodbe so bile predstavljene tudi na mednarodnem festivalu ''EBU Audio Storytelling Festival'' v Rimu.<ref name="DNS2025" /><ref name="DNSprofil" /> == Zaporniški radio == Borkovič sodeluje pri projektu ''Zaporniški radio'', v okviru katerega obsojenci iz slovenskih zavodov za prestajanje kazni sodelujejo pri pripravi in ustvarjanju radijskih oddaj. Projekt vključuje zapornike v radijsko produkcijo kot ustvarjalce vsebin in je povezan z rehabilitacijskimi dejavnostmi v zaporih.<ref name="FDV" /><ref name="DNSprofil" /> == Nagrade in priznanja == * '''2024 – nagrada Megalizzi–Niedzielski:''' [[Evropska komisija]] ji je podelila nagrado za mlade novinarje za prispevek o pomenu velikih odprtih javnih prostorov v mestih ter njihovi vlogi v kulturnem in političnem življenju. Nagrado sta istega leta prejeli tudi Magna Araújo Amorim s Portugalske in Sigrid Hallqvist s Švedske.<ref name="STA" /> * '''2025 – Čuvaj, debitantka leta:''' [[Društvo novinarjev Slovenije]] ji je podelilo debitantsko nagrado za novinarske dosežke, posebej pa je izpostavilo njeno poročanje o brezdomstvu in življenju starejših ter pristop k obravnavi osebnih zgodb ljudi z družbenega obrobja.<ref name="DNS2025" /> == Sklici == {{sklici}} 5gj43o12yecyofnc99af166hq1q8a3s 0 610109 6768026 2026-10-21T08:31:02Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: » {{Infopolje Oseba | ime = Novica Mihajlović | poklic = [[novinar]], kolumnist | delodajalec = [[Delo (časopis)|Delo]] }} '''Novica Mihajlović''' je slovenski [[novinar]] in kolumnist časnika [[Delo (časopis)|Delo]], ki se ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi in družbenimi temami.<ref name="profil">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/avtor/novica-mihajlovic|title=Novica Mihajlović|website=Delo}}</ref> == Novinarska kariera == Novinarsko pot j...« 6768026 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Novica Mihajlović | poklic = [[novinar]], kolumnist | delodajalec = [[Delo (časopis)|Delo]] }} '''Novica Mihajlović''' je slovenski [[novinar]] in kolumnist časnika [[Delo (časopis)|Delo]], ki se ukvarja predvsem z gospodarskimi, političnimi in družbenimi temami.<ref name="profil">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/avtor/novica-mihajlovic|title=Novica Mihajlović|website=Delo}}</ref> == Novinarska kariera == Novinarsko pot je začel pri poslovnem časniku [[Finance (časopis)|Finance]], kjer je poročal o gospodarstvu, finančnih trgih in poslovanju podjetij.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.finance.si/finance/odmev-atvp-preti-brokerjem-z-novimi-odvzemi-licenc/a/15504|title=Odmev: ATVP preti brokerjem z novimi odvzemi licenc|date=20. december 2001|website=Finance}}</ref> Pozneje je sodeloval s časnikom ''Delo'' in njegovo gospodarsko prilogo ''Svet kapitala'', za katero je pripravljal intervjuje in prispevke o gospodarskih razmerah v državah nekdanje Jugoslavije.<ref>{{Navedi splet|url=https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/mladen-milanovic-kaja-tudi-na-balkanu-lahko-obogatite-s-pametjo-in-delom/|title=Mladen Milanović Kaja: Tudi na Balkanu lahko obogatite s pametjo in delom|date=6. junij 2017|website=Svet kapitala}}</ref> Pri ''Delu'' se je posvečal tudi notranji in mednarodni politiki, varnostnim vprašanjem ter razmeram na [[Zahodni Balkan|Zahodnem Balkanu]]. Med njegovimi odmevnejšimi prispevki so reportaže o [[Štajerska varda|Štajerski vardi]] ter poročanje o spolnih zlorabah v [[Katoliška cerkev|Katoliški cerkvi]] in prizadevanjih žrtev za njihovo razkritje. Leta 2022 je iz Rima poročal o mednarodnih pobudah za preprečevanje zlorab v cerkvenih ustanovah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dovolj-je-pometanja-pod-preprogo-cerkev-je-bolna|title=Dovolj je pometanja pod preprogo, Cerkev je bolna|date=13. maj 2022|website=Delo}}</ref> Leta 2026 je v okviru projekta ''SOS for Democracy'' deloval v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je spremljal politične in družbene razmere v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] ter gospodarske odnose s Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/analiza-slovenija-tudi-v-bih-premalo-izkorisca-svoj-potencial-na-balkanu|title=Slovenija tudi v BiH premalo izkorišča svoj potencial na Balkanu|date=16. oktober 2026|website=Delo}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2024 je prejel nagrado medijske hiše ''Delo'' za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2023. Uredništvo je ob podelitvi izpostavilo njegovo raziskovanje spolnih zlorab v Katoliški cerkvi in terensko poročanje z Zahodnega Balkana.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nagrade-za-izjemno-delo-petim-novinarjem-in-fotografu|title=Nagrade za izjemno delo novinarjev in fotografa|date=10. januar 2024|website=Delo}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 3iaoswdfugroasd853wle6aj6ub7u6h 0 610111 6768038 2026-10-21T08:51:35Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: » {{Infopolje Oseba | ime = Žan Urbanija | poklic = [[novinar]] | delodajalec = [[Svet24]] }} '''Žan Urbanija''', znan tudi kot '''Žan Tone Urbanija''' ali '''Žan T. Urbanija''', je slovenski [[novinar]], ki se ukvarja predvsem s političnimi, gospodarskimi in družbenimi temami. Deloval je pri [[24ur.com]], [[Delo (časopis)|Delu]] in [[Svet24]]. Sodi med obetavne mlade evropske novinarje, ki jih je leta 2026 z nagrado Megalizzi–Niedzielski nagradila Evrop...« 6768038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Žan Urbanija | poklic = [[novinar]] | delodajalec = [[Svet24]] }} '''Žan Urbanija''', znan tudi kot '''Žan Tone Urbanija''' ali '''Žan T. Urbanija''', je slovenski [[novinar]], ki se ukvarja predvsem s političnimi, gospodarskimi in družbenimi temami. Deloval je pri [[24ur.com]], [[Delo (časopis)|Delu]] in [[Svet24]]. Sodi med obetavne mlade evropske novinarje, ki jih je leta 2026 z nagrado Megalizzi–Niedzielski nagradila [[Evropska komisija]].<ref name="vecer">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/slovenija/slovenski-novinar-nagrada-zan-tone-urbanija-megalizzi-niedzielski-svet24-10430867|title=Žan Urbanija s Sveta24 dobil nagrado za najbolj obetavnega mladega novinarja|date=20. oktober 2026|website=Večer}}</ref> == Novinarska kariera == Novinarsko pot je začel v športnem novinarstvu. Leta 2024 je za portal ''24ur.com'' med drugim poročal z [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/euro2024/danes-so-dovoljene-sanje.html|title=Danes so dovoljene sanje ...|date=1. julij 2024|website=24ur.com}}</ref> Pozneje se je usmeril v gospodarsko in družbenopolitično novinarstvo. Pri časniku ''Delo'' je pisal o gospodarstvu, tehnologiji, digitalizaciji in njihovem vplivu na družbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/zakaj-evropa-nima-svojega-googla|title=Zakaj Evropa nima svojega Googla|date=30. junij 2025|website=Delo}}</ref> Leta 2026 se je pridružil uredništvu ''Svet24'', kjer spremlja slovensko in evropsko politiko, gospodarske razmere ter socialna vprašanja. Poleg aktualnega poročanja pripravlja intervjuje, reportaže in analize na podlagi statističnih podatkov ter javno dostopnih dokumentov. Njegovo delo vključuje tudi obravnavo javnih financ, življenjskih stroškov in socialne politike.<ref>{{Navedi splet|url=https://svet24.si/novice/slovenija/gibanje-svoboda-sds-levica-sd-prerod-resnica-demokrati-stanovanja-davek-nepremicnine-neprofitna-1885341|title=Stanovanja 2026: kdo bi gradil, kdo bi obdavčil in kdo bi sprostil trg|date=13. marec 2026|website=Svet24}}</ref> == Nagrade in priznanja == Oktobra 2026 je v [[Bruselj|Bruslju]] prejel evropsko novinarsko nagrado '''Megalizzi–Niedzielski''' za reportažo ''Zgodbi Marije in Slavke o samoti: »Najhujše je čakanje na klic«'', objavljeno na portalu ''Svet24''. Prispevek obravnava osamljenost starejših in delovanje večgeneracijskih centrov v Sloveniji. <ref>{{Navedi splet|url=https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/novice/nagrada-megalizzi-niedzielski-za-leto-2026-2026-10-14_sl|title=Nagrada Megalizzi–Niedzielski za leto 2026|date=14. oktober 2026|website=Evropska komisija}}</ref> == Sklici == {{sklici}} as4hgq6g6jq4bqatnskzhu5kt6y71up 0 610112 6768045 2026-10-21T09:09:44Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: » {{Infopolje Oseba | ime = Tina Jereb | poklic = [[novinarka]] | delodajalec = [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] }} '''Tina Jereb''' je slovenska [[novinarka]] in komentatorka časnika [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]. Ukvarja se predvsem z družbenimi vprašanji, šolstvom, položajem otrok in mladostnikov ter problematiko nasilja. Je prejemnica stanovske novinarske nagrade Čuvaj, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref name="DNS2025">{{Navedi splet|ur...« 6768045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Tina Jereb | poklic = [[novinarka]] | delodajalec = [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] }} '''Tina Jereb''' je slovenska [[novinarka]] in komentatorka časnika [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]. Ukvarja se predvsem z družbenimi vprašanji, šolstvom, položajem otrok in mladostnikov ter problematiko nasilja. Je prejemnica stanovske novinarske nagrade Čuvaj, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref name="DNS2025">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/|title=Čestitamo čuvajem 2025!|date=28. november 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Novinarska kariera == Jereb je svojo poklicno novinarsko pot začela pri ''Dnevniku'', kjer je zaposlena tudi danes. Poleg aktualnega poročanja pripravlja intervjuje, reportaže in komentarje, v katerih obravnava predvsem izobraževanje, socialna vprašanja ter delovanje javnih institucij.<ref>{{Navedi splet|url=https://skoj.si/|title=Tina Jereb|website=Slovenski kongres odnosov z javnostmi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/authors/tina-jereb/|title=Tina Jereb|website=Dnevnik}}</ref> Del njenega novinarskega dela je posvečen razkrivanju nasilja in spolnih zlorab, zlasti v športnem okolju. Leta 2023 je sodelovala pri Dnevnikovi preiskavi spolnih zlorab mladoletnic v ljubljanskem konjeniškem klubu. Leta 2025 je objavila pričevanja nekdanjih slovenskih judoistk o domnevnem psihičnem, fizičnem in spolnem nasilju trenerja [[Marjan Fabjan|Marjana Fabjana]]. Poročala je tudi o odzivih športnih organizacij in pristojnih institucij na njihove očitke.<ref>{{Navedi splet|url=https://novi.dnevnik.si/novice/slovenija/so-klofute-in-spolno-nasilje-kovali-medalje-2741284|title=Škandal v slovenskem judu: So klofute in spolno nasilje kovali medalje?|date=1. julij 2025|website=Dnevnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cuvaj-za-zivljenjski-prispevek-k-razvoju-novinarstva-ervinu-hladniku-milharcicu|title=Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju novinarstva Ervinu Hladniku Milharčiču|date=28. november 2025|website=Delo}}</ref> == Nagrade in priznanja == * '''2023 – Čuvaj za izstopajoči novinarski dosežek:''' nagrado je prejela kot članica Dnevnikove novinarske ekipe za preiskovalno poročanje o spolnih zlorabah mladoletnic v ljubljanskem konjeniškem klubu. Poleg nje so bili nagrajeni še Ranka Ivelja, Tamara Krivec, Primož Knez, Mojca Furlan Rus in Peter Lovšin.<ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/|title=Čestitamo čuvajem 2023!|date=24. november 2023|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> * '''2025 – Čuvaj za izstopajoči novinarski dosežek:''' samostojno nagrado je prejela za razkritje pričevanj o domnevnih zlorabah v slovenskem judu in poročanje o odzivih športnih organizacij.<ref name="DNS2025" /> == Sklici == {{sklici}} 092l299mjko5f9sbz0qwm87u6i3n5r2 0 610113 6768048 2026-10-21T09:12:24Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: » {{Infopolje Oseba | ime = Boštjan Anžin | poklic = [[novinar]], televizijski voditelj | delodajalec = [[Radiotelevizija Slovenija]] }} '''Boštjan Anžin''' je slovenski [[novinar]], televizijski voditelj in nekdanji dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] iz Nemčije in držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]]. Ukvarja se predvsem z mednarodno politiko, političnimi razmerami v jugovzhodni Evropi in družbenimi vprašanji.<ref name=...« 6768048 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Boštjan Anžin | poklic = [[novinar]], televizijski voditelj | delodajalec = [[Radiotelevizija Slovenija]] }} '''Boštjan Anžin''' je slovenski [[novinar]], televizijski voditelj in nekdanji dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] iz Nemčije in držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]]. Ukvarja se predvsem z mednarodno politiko, političnimi razmerami v jugovzhodni Evropi in družbenimi vprašanji.<ref name="N1">{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/intervjuji/dolgoletni-dopisnik-z-balkana-jankovica-pozna-manj-ljudi-kot-si-vucic-predstavlja/|title=Dolgoletni dopisnik z Balkana: Jankovića pozna manj ljudi, kot si Vučić predstavlja|date=3. januar 2026|website=N1 Slovenija}}</ref> == Novinarska kariera == Novinarsko pot je začel sredi devetdesetih let na komercialni televiziji [[Kanal A]], pozneje pa se je pridružil [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Delal je v informativnem in zunanjepolitičnem uredništvu ter kot novinar, urednik in voditelj sodeloval pri oddajah ''Poročila'', ''TV Dnevnik'', ''Svetovni izzivi'' in ''Tarča''.<ref name="DNSprofil">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/osebje/bostjan-anzin/|title=Boštjan Anžin|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> Leta 2005 je postal dopisnik RTV Slovenija iz [[Berlin]]a, od koder je približno devet let poročal o nemški in evropski politiki ter širšem mednarodnem dogajanju. Po vrnitvi v Slovenijo se je leta 2016 preselil v [[Beograd]], kjer je prevzel dopisništvo za Balkan. Spremljal je politične, gospodarske in družbene razmere v državah nekdanje Jugoslavije in širši jugovzhodni Evropi.<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/oddaja/prvaki-tedna/173251533|title=Boštjan Anžin: Ne sme se nič zgoditi, da ne bi ti prvi izvedel|date=1. september 2025|website=RTV Slovenija}}</ref> Med njegovim dopisniškim delom so bile pomembne teme [[Evropska migrantska kriza|evropska migrantska kriza]], politični odnosi na Balkanu, delovanje demokratičnih institucij in protestna gibanja. V zadnjem obdobju dopisništva je poročal predvsem o množičnih protivladnih protestih v Srbiji, ki so sledili [[Nesreča na železniški postaji Novi Sad|zrušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] novembra 2024. Po koncu dopisniškega mandata se je septembra 2025 vrnil v Slovenijo, kjer je nadaljeval delo na RTV Slovenija.<ref name="N1" /><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/konec-balkanske-misije-legendarni-slovenski-novinar-zapusca-beograd|title=Priljubljeni RTV dopisnik se poslavlja: iz Beograda bo zdaj poročala njegova kolegica|date=28. avgust 2025|website=Slovenske novice}}</ref> == Nagrade in priznanja == * '''2017 – priznanje Civis:''' njegov televizijski prispevek o razmerah beguncev v Beogradu je na mednarodnem tekmovanju nemške medijske fundacije Civis med 783 prijavljenimi deli zasedel drugo mesto v kategoriji kratkega programa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ugledna-nemska-nagrada-za-novinarja-rtv-slovenija-bostjana-anzina.html|title=Ugledna nemška nagrada za novinarja RTV Slovenija Boštjana Anžina|date=2. junij 2017|website=Delo}}</ref> * '''2025 – Čuvaj za izstopajoči novinarski dosežek:''' [[Društvo novinarjev Slovenije]] mu je skupaj z novinarko [[Janja Lakner Anžin|Janjo Lakner Anžin]] podelilo nagrado za poročanje z Balkana, zlasti o protivladnih protestih v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/|title=Čestitamo čuvajem 2025!|date=28. november 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> * '''2026 – priznanje RTV Slovenija:''' prejel je priznanje za dolgoletno dopisniško delo in novinarske dosežke pri poročanju iz jugovzhodne Evrope.<ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/suzy/nagrajeni-bostjan-anzin-priznanje-v-domaci-hisi-suzy|title=Nagrajeni Boštjan Anžin: priznanje v domači hiši|date=17. maj 2026|website=Slovenske novice}}</ref> == Sklici == {{sklici}} lgb98j6a886fi4z6ncbndk6vo9e2mpg 6768059 6768048 2026-10-21T09:20:51Z Upwinxp 126544 pnp 6768059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Boštjan Anžin | poklic = [[novinar]], televizijski voditelj | delodajalec = [[Radiotelevizija Slovenija]] }} '''Boštjan Anžin''' je slovenski [[novinar]], televizijski voditelj in nekdanji dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]] iz Nemčije in držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]]. Ukvarja se predvsem z mednarodno politiko, političnimi razmerami v jugovzhodni Evropi in družbenimi vprašanji.<ref name="N1">{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/intervjuji/dolgoletni-dopisnik-z-balkana-jankovica-pozna-manj-ljudi-kot-si-vucic-predstavlja/|title=Dolgoletni dopisnik z Balkana: Jankovića pozna manj ljudi, kot si Vučić predstavlja|date=3. januar 2026|website=N1 Slovenija}}</ref> == Novinarska kariera == Novinarsko pot je začel sredi devetdesetih let na komercialni televiziji [[Kanal A]], pozneje pa se je pridružil [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Delal je v informativnem in zunanjepolitičnem uredništvu ter kot novinar, urednik in voditelj sodeloval pri oddajah ''Poročila'', ''TV Dnevnik'', ''Svetovni izzivi'' in ''Tarča''.<ref name="DNSprofil">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/osebje/bostjan-anzin/|title=Boštjan Anžin|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> Leta 2005 je postal dopisnik RTV Slovenija iz [[Berlin]]a, od koder je približno devet let poročal o nemški in evropski politiki ter širšem mednarodnem dogajanju. Po vrnitvi v Slovenijo se je leta 2016 preselil v [[Beograd]], kjer je prevzel dopisništvo za Balkan. Spremljal je politične, gospodarske in družbene razmere v državah nekdanje Jugoslavije in širši jugovzhodni Evropi.<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/oddaja/prvaki-tedna/173251533|title=Boštjan Anžin: Ne sme se nič zgoditi, da ne bi ti prvi izvedel|date=1. september 2025|website=RTV Slovenija}}</ref> Med njegovim dopisniškim delom so bile pomembne teme [[Evropska migrantska kriza|evropska migrantska kriza]], politični odnosi na Balkanu, delovanje demokratičnih institucij in protestna gibanja. V zadnjem obdobju dopisništva je poročal predvsem o množičnih protivladnih protestih v Srbiji, ki so sledili [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|zrušenju nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] novembra 2024. Po koncu dopisniškega mandata se je septembra 2025 vrnil v Slovenijo, kjer je nadaljeval delo na RTV Slovenija.<ref name="N1" /><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/konec-balkanske-misije-legendarni-slovenski-novinar-zapusca-beograd|title=Priljubljeni RTV dopisnik se poslavlja: iz Beograda bo zdaj poročala njegova kolegica|date=28. avgust 2025|website=Slovenske novice}}</ref> == Nagrade in priznanja == * '''2017 – priznanje Civis:''' njegov televizijski prispevek o razmerah beguncev v Beogradu je na mednarodnem tekmovanju nemške medijske fundacije Civis med 783 prijavljenimi deli zasedel drugo mesto v kategoriji kratkega programa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ugledna-nemska-nagrada-za-novinarja-rtv-slovenija-bostjana-anzina.html|title=Ugledna nemška nagrada za novinarja RTV Slovenija Boštjana Anžina|date=2. junij 2017|website=Delo}}</ref> * '''2025 – Čuvaj za izstopajoči novinarski dosežek:''' [[Društvo novinarjev Slovenije]] mu je skupaj z novinarko [[Janja Lakner Anžin|Janjo Lakner Anžin]] podelilo nagrado za poročanje z Balkana, zlasti o protivladnih protestih v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/|title=Čestitamo čuvajem 2025!|date=28. november 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> * '''2026 – priznanje RTV Slovenija:''' prejel je priznanje za dolgoletno dopisniško delo in novinarske dosežke pri poročanju iz jugovzhodne Evrope.<ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/suzy/nagrajeni-bostjan-anzin-priznanje-v-domaci-hisi-suzy|title=Nagrajeni Boštjan Anžin: priznanje v domači hiši|date=17. maj 2026|website=Slovenske novice}}</ref> == Sklici == {{sklici}} dlayx1ldfexbcy7eqg2346j1teposjj 0 610114 6768055 2026-10-21T09:17:22Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Gorčica]] 6768055 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gorčica]] o4o96mq1izpaf3xk6x7s9e8z0fp6f55 0 610115 6768062 2026-10-21T09:23:18Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: » {{Infopolje Oseba | ime = Damijana Žišt | poklic = [[novinarka]], publicistka | izobrazba = [[Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani]] | delodajalec = [[Večer (časopis)|Večer]] }} '''Damijana Žišt''' je slovenska [[novinarka]], publicistka in doktorica znanosti s področja [[penologija|penologije]]. Zaposlena je pri časniku [[Večer (časopis)|Večer]], kjer se ukvarja predvsem s kriminalom, pravosodjem, policijo in zaporskim sistemom. Je avtorica več...« 6768062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Damijana Žišt | poklic = [[novinarka]], publicistka | izobrazba = [[Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani]] | delodajalec = [[Večer (časopis)|Večer]] }} '''Damijana Žišt''' je slovenska [[novinarka]], publicistka in doktorica znanosti s področja [[penologija|penologije]]. Zaposlena je pri časniku [[Večer (časopis)|Večer]], kjer se ukvarja predvsem s kriminalom, pravosodjem, policijo in zaporskim sistemom. Je avtorica več knjig s področja kriminalistike in družbenih vprašanj.<ref name="profil">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/avtorji/damijana-zist-1374|title=Damijana Žišt|website=Večer}}</ref> == Življenje in delo == Žišt je diplomirala na ljubljanski višji zdravstveni šoli in [[Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani|Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2005 doktorirala z disertacijo ''Obsojenci kot žrtve nasilja v zaporu''. V okviru raziskovalnega dela se je ukvarjala z nasiljem med zaporniki in razmerami v slovenskih zavodih za prestajanje kazni.<ref>{{Navedi splet|url=https://sistemske-postavitve.com/ekipa/damijana-zist-2/|title=Damijana Žišt|website=Inštitut za sistemske postavitve}}</ref> Leta 1997 se je zaposlila pri časniku ''Večer'' kot novinarka črne kronike. Njeno poročanje zajema delo policije, sodišč, državnega tožilstva in pravosodnih institucij. Ukvarja se tudi z organiziranim kriminalom, kazenskimi postopki in razmerami v slovenskih zaporih.<ref name="profil" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.varensvet.si/dr-damijana-zist-specializirana-novinarka-za-podrocje-crne-kronike-in-nacionalne-varnosti/|title=Dr. Damijana Žišt, specializirana novinarka za področje črne kronike in nacionalne varnosti|website=Varensvet}}</ref> Med drugim je spremljala delovanje slovenske celice mednarodne kriminalne združbe [[Kavaški klan]] in sodne postopke proti njenim domnevnim članom. Poročala je tudi o nepravilnostih v Centru za varovanje in zaščito slovenske policije.<ref name="DNS">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2025/|title=Čestitamo čuvajem 2025!|date=28. november 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Knjižna dela == Poleg novinarskega dela je napisala več dokumentarnih in strokovnih knjig, v katerih obravnava življenje zapornikov, odmevne kazenske primere ter posledice nasilja in prometnih nesreč. * ''Utrinki iz življenja za rešetkami'' (2009), knjiga o življenju in nasilju v slovenskih zaporih. * ''Zakaj sta morala umreti ta dva otroka'' (2009), obravnava umora dveh otrok in okoliščine primera. * ''Kriva ali nedolžna: Prava resnica o Milici Makoter?'' (2010), knjiga o kazenskem primeru Milice Makoter. * ''Nevidni svet žrtev prometnih nesreč'' (2013), zbirka pričevanj ljudi, ki so jih prizadele prometne nesreče.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-zrtve-prometnih-nesrec-1.html|title=Spomin na žrtve prometnih nesreč|date=16. november 2013|website=Delo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/damjana-zist-zal-mi-je-da-milica-makoter-ni-hotela-predstaviti-svoje-plati-zgodbe-371536|title=Damjana Žišt: Žal mi je, da Milica Makoter ni hotela predstaviti svoje plati zgodbe|date=1. december 2010|website=Siol.net}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2025 je prejela novinarsko nagrado '''Čuvaj (Watchdog)''' za izstopajoči novinarski dosežek, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]]. Nagrajena je bila za poročanje o organiziranem kriminalu, predvsem o delovanju Kavaškega klana, ter razkritja nepravilnosti v policijskem Centru za varovanje in zaščito.<ref name="DNS" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cuvaj-za-zivljenjski-prispevek-k-razvoju-novinarstva-ervinu-hladniku-milharcicu|title=Čuvaj za življenjski prispevek k razvoju novinarstva Ervinu Hladniku Milharčiču|date=28. november 2025|website=Delo}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 721y8loy2ohs4v4nhokdigbks1n2o59 0 610116 6768068 2026-10-21T09:26:31Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: » {{Infopolje Oseba | ime = Staš Zgonik | poklic = [[novinar]] | delodajalec = N1 Slovenija }} '''Staš Zgonik''' je slovenski [[novinar]], ki se ukvarja predvsem z znanostjo, zdravstvom, energetiko in okoljskimi vprašanji. Pisal je za tednik [[Mladina (revija)|Mladina]], pozneje pa se je pridružil spletnemu mediju ''N1 Slovenija'', kjer deluje v rubriki ''Poglobljeno''. Leta 2024 je prejel novinarsko nagrado Čuvaj Društvo novinarjev Slovenije|Društva novin...« 6768068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Staš Zgonik | poklic = [[novinar]] | delodajalec = N1 Slovenija }} '''Staš Zgonik''' je slovenski [[novinar]], ki se ukvarja predvsem z znanostjo, zdravstvom, energetiko in okoljskimi vprašanji. Pisal je za tednik [[Mladina (revija)|Mladina]], pozneje pa se je pridružil spletnemu mediju ''N1 Slovenija'', kjer deluje v rubriki ''Poglobljeno''. Leta 2024 je prejel novinarsko nagrado Čuvaj [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]].<ref name="N1">{{Navedi splet|url=https://n1info.si/avtor/stas-zgonik/|title=Staš Zgonik|website=N1 Slovenija}}</ref><ref name="DNS">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2024/|title=Čestitamo čuvajem 2024!|date=6. december 2024|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Novinarska kariera == Zgonik ima več kot dvajset let novinarskih izkušenj. Pri ''Mladini'' je objavljal intervjuje, reportaže in prispevke o družbenih, političnih ter znanstvenih temah. Posebej se je posvečal podnebnim spremembam in varovanju okolja. Leta 2019 je sodeloval pri pripravi posebne številke revije ''Vroči planet'', namenjene podnebni krizi in njenim posledicam.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/194075/vroci-planet/|title=Vroči planet|date=8. november 2019|website=Mladina}}</ref> Na portalu ''N1 Slovenija'' pripravlja predvsem poglobljene članke in intervjuje s področij naravoslovja, medicine, energetike in družbenih vprašanj. V svojem poročanju obravnava tudi delovanje zdravstvenih institucij, znanstveno utemeljenost zdravstvenih trditev in vprašanja varstva potrošnikov.<ref name="N1" /> Med njegovimi raziskovalnimi prispevki je preiskava oglaševanja prehranskih dopolnil v Sloveniji, v kateri je obravnaval uporabo zavajajočih zdravstvenih trditev, sodelovanje zdravstvenih strokovnjakov pri njihovem oglaševanju ter učinkovitost nadzora pristojnih institucij. Po objavi prispevkov so državni organi napovedali spremembe na področju nadzora oglaševanja prehranskih dopolnil.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nas-novinar-stas-zgonik-je-dobil-nagrado-drustva-novinarjev-ne-delam-si-utvar/|title=Naš novinar Staš Zgonik je dobil nagrado Društva novinarjev|date=6. december 2024|website=N1 Slovenija}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2024 je prejel nagrado '''Čuvaj (Watchdog)''' za izstopajoči novinarski dosežek, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]]. Nagrajen je bil za preiskovalni dosje o poslovnih praksah pri oglaševanju in prodaji prehranskih dopolnil. Žirija je izpostavila ugotovitve o ekonomskih koristih zavajajočega oglaševanja, pomanjkljivem inšpekcijskem nadzoru in vlogi medijev pri širjenju spornih oglasov.<ref name="DNS" /><ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/znani-so-prejemniki-novinarskih-nagrad-cuvaj-650161|title=Znani so prejemniki novinarskih nagrad Čuvaj|date=6. december 2024|website=Siol.net}}</ref> == Sklici == {{sklici}} migfmeewnmajigtvpvduxitch440cva 0 610117 6768085 2026-10-21T10:01:44Z BesAles 261273 nova stran z vsebino: » {{Infopolje Oseba | ime = Aljaž Vrabec | poklic = [[novinar]], urednik | delodajalec = [[Delo (časopis)|Delo]] }} '''Aljaž Vrabec''' je slovenski [[novinar]] in urednik časnika [[Delo (časopis)|Delo]], ki se ukvarja predvsem z mednarodno politiko, vojnimi konflikti in družbenimi vprašanji. Je prejemnik novinarske nagrade Čuvaj, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref name="DNS">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem...« 6768085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Aljaž Vrabec | poklic = [[novinar]], urednik | delodajalec = [[Delo (časopis)|Delo]] }} '''Aljaž Vrabec''' je slovenski [[novinar]] in urednik časnika [[Delo (časopis)|Delo]], ki se ukvarja predvsem z mednarodno politiko, vojnimi konflikti in družbenimi vprašanji. Je prejemnik novinarske nagrade Čuvaj, ki jo podeljuje [[Društvo novinarjev Slovenije]].<ref name="DNS">{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2023/|title=Čestitamo čuvajem 2023!|date=24. november 2023|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Novinarska kariera == Vrabec deluje pri časniku ''Delo'', kjer pripravlja predvsem reportaže, intervjuje in zunanjepolitične prispevke. Njegovo delo vključuje terensko poročanje iz tujine ter spremljanje političnih in družbenih razmer na konfliktnih območjih. Med drugim je poročal iz [[Venezuela|Venezuele]] in [[Sirija|Sirije]], ukvarja pa se tudi z razmerami v [[Rusija|Rusiji]], [[Ukrajina|Ukrajini]] in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref name="Delo2019">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/delove-nagrade-za-leto-2019|title=Delove nagrade za leto 2019|date=9. januar 2020|website=Delo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/podkast/ep07-aljaz-vrabec-sirija-je-unicena-stokrat-bolj-kot-si-predstavljamo/|title=Aljaž Vrabec: Sirija je uničena stokrat bolj, kot si predstavljamo|date=28. september 2026|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> Kot novinar in urednik sodeluje pri ''Sobotni prilogi'' časnika ''Delo''. Poleg pisanja soustvarja podkast ''Svet v skodelici čaja'', v katerem skupaj z novinarko [[Zorana Baković|Zorano Baković]] obravnava mednarodno politiko, predvsem dogajanje na Kitajskem in v širši azijski regiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/tag/svet-v-skodelici-caja|title=Svet v skodelici čaja|website=Delo}}</ref> == Nagrade in priznanja == * '''2020 – Delovo priznanje za novinarski dosežek leta 2019:''' skupaj z novinarjem Gašperjem Završnikom ga je prejel za poročanje iz Venezuele med politično, gospodarsko in humanitarno krizo. Pripravila sta več reportaž in intervjujev, med drugim s tedanjim opozicijskim voditeljem [[Juan Guaidó|Juanom Guaidójem]].<ref name="Delo2019" /> * '''2023 – Čuvaj za izstopajoči novinarski dosežek:''' nagrado [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] je prejel za serijo trinajstih intervjujev o vojni v Ukrajini in odnosih med Rusijo ter Ukrajino. Med njegovimi sogovorniki so bili akademiki, politični analitiki, umetniki, aktivisti in vojak.<ref name="DNS" /> * '''2025 – posebno priznanje za novinarski prispevek o prostovoljstvu:''' [[Slovenska filantropija]] in Društvo novinarjev Slovenije sta mu priznanje podelila za intervju z britanskim kirurgom in humanitarnim delavcem Tomom Potokarjem o razmerah v [[Gaza|Gazi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/priznanja-za-krepitev-vrednot-prostovoljstva-v-medijih-novinarjem-vecera-dela/|title=Priznanja za krepitev vrednot prostovoljstva v medijih novinarjem Večera in Dela|date=21. maj 2025|website=Društvo novinarjev Slovenije}}</ref> == Sklici == {{sklici}} d0vf94d6dhgig7alvy6qx1wk8oita3o 0 610118 6768090 2026-10-21T10:10:15Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Grad Smlednik]] 6768090 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grad Smlednik]] fdhx9g6c4iv210cu95etes8718dajl7 0 610119 6768099 2026-10-21T10:21:26Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Volnate uši]] 6768099 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Volnate uši]] 002qv7bqsa91unwbw4pokembhnk8viv 118 610120 6768117 2026-10-21T11:01:25Z Tjaar 253576 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6768117 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|t||ts=20261021130125|u=Tjaar|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Sava Infond, družba za upravljanje, d. o. o., je slovenska družba za upravljanje investicijskih skladov. Družba je članica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov<ref>https://zdu-giz.si/o-nas/</ref>. Sava Infond je vpisana v register dovoljenj za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, ki ga v skladu s 102. členom Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3) vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev<ref>https://www.a-tvp.si/seznami-in-registri/registri/druzbe-z-dovoljenjem-za-opravljanje-investicijskih-storitev-in-poslov/</ref>. Družba je del Zavarovalne skupine Sava, ene večjih zavarovalniških skupin v jugovzhodni Evropi. Matična družba skupine je Sava Re, d.d.<ref>https://www.sava-re.si/sl-si/o-druzbi/upravljanje-druzbe/</ref> Družba upravlja Krovni sklad Infond, ki vključuje 19 podskladov z različnimi naložbenimi politikami. Vlagateljem omogoča enostavne prenose sredstev med podskladi istega krovnega sklada, praviloma brez dodatnih stroškov in brez takojšnje davčne obveznosti na ustvarjen kapitalski donos. == Zgodovina == 16. decembra 1993 je bila ustanovljena KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o.<ref>https://www.infond.si/zgodovina-druzbe</ref> Junija 2019 je Pozavarovalnica Sava objavila, da je po zaključku transakcije pridobila 77-odstotni delež družbe Infond in dodatni 7-odstotni delež. Skupaj z deležem Zavarovalnice Sava je lastništvo družbe prešlo v okvir Zavarovalne skupine Sava.<ref>https://www.sava-re.si/en-si/investor-relations/news/1819/</ref> 18. junija 2019 je bilo v sodni register vpisano preimenovanje družbe iz KBM-INFOND, družba za upravljanje, d.o.o. v SAVA INFOND, družba za upravljanje, d.o.o. Leta 2021 je družba pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti. S tem je razširila dejavnost na upravljanje premoženja institucionalnih vlagateljev.<ref>https://www.infond.si/sava-infond-upravlja</ref> == Sedež in podatki o družbi == Sedež družbe je v [[Maribor|Mariboru.]] Poslovni naslov je Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor. Uradna spletna stran: [http://www.infond.si www.infond.si] == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 1mcwo9ikzevtyjcbzhwxe219d7oalrx 6768121 6768117 2026-10-21T11:03:26Z Tjaar 253576 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6768121 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska družba za upravljanje skladov}} {{Teme osnutkov|south-asia}} {{AfC topic|other}} {{Predložitev ČU|||ts=20261021130326|u=Tjaar|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20261021130125|u=Tjaar|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> Sava Infond, družba za upravljanje, d. o. o., je slovenska družba za upravljanje investicijskih skladov. Družba je članica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov<ref>https://zdu-giz.si/o-nas/</ref>. Sava Infond je vpisana v register dovoljenj za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, ki ga v skladu s 102. členom Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3) vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev<ref>https://www.a-tvp.si/seznami-in-registri/registri/druzbe-z-dovoljenjem-za-opravljanje-investicijskih-storitev-in-poslov/</ref>. Družba je del Zavarovalne skupine Sava, ene večjih zavarovalniških skupin v jugovzhodni Evropi. Matična družba skupine je Sava Re, d.d.<ref>https://www.sava-re.si/sl-si/o-druzbi/upravljanje-druzbe/</ref> Družba upravlja Krovni sklad Infond, ki vključuje 19 podskladov z različnimi naložbenimi politikami. Vlagateljem omogoča enostavne prenose sredstev med podskladi istega krovnega sklada, praviloma brez dodatnih stroškov in brez takojšnje davčne obveznosti na ustvarjen kapitalski donos. == Zgodovina == 16. decembra 1993 je bila ustanovljena KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o.<ref>https://www.infond.si/zgodovina-druzbe</ref> Junija 2019 je Pozavarovalnica Sava objavila, da je po zaključku transakcije pridobila 77-odstotni delež družbe Infond in dodatni 7-odstotni delež. Skupaj z deležem Zavarovalnice Sava je lastništvo družbe prešlo v okvir Zavarovalne skupine Sava.<ref>https://www.sava-re.si/en-si/investor-relations/news/1819/</ref> 18. junija 2019 je bilo v sodni register vpisano preimenovanje družbe iz KBM-INFOND, družba za upravljanje, d.o.o. v SAVA INFOND, družba za upravljanje, d.o.o. Leta 2021 je družba pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti. S tem je razširila dejavnost na upravljanje premoženja institucionalnih vlagateljev.<ref>https://www.infond.si/sava-infond-upravlja</ref> == Sedež in podatki o družbi == Sedež družbe je v [[Maribor|Mariboru.]] Poslovni naslov je Ulica Eve Lovše 7, 2000 Maribor. Uradna spletna stran: [http://www.infond.si www.infond.si] == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} kw36oc7m5p7z16jed7diikm9ws4a46p 0 610121 6768125 2026-10-21T11:08:55Z Octopus 13285 vladar 6768125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sudzong <br/> {{nobold|唐肅宗}} | image = TangSuzong.jpg | caption = Sudzongov portret, delo neznanega slikarja iz dinastije Tang | succession = Cesar dinastije Tang | coronation = 12. avgust 756 | reign = 12. avgust 756<ref name=ref2>''[[Stara knjiga Tanga]]'', zv. 20</ref> – 16. maj 762<ref name=ref2/> | predecessor = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | successor = [[Dajdzong (dinastija Tang)|Dajdzong]] | birth_date = ''yihai'', 711<ref name=ref2/> | death_date = {{death date and age|762|5|16|711|2|21|df=y}}<ref name=ref2/><ref name=ZZTJ222>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 222.</ref> | burial_place = Mavzolej Džjan (建陵) | family_name = Lǐ (李) | posthumous_name = Cesar Venming Vude Dašeng Dašuan Šjao<br />文明武德大聖大宣孝皇帝 | house = [[Dinastija Tang|Rodbina Li]] | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | given_name = Hēng (亨) | era_name = Zhìdé (至德) 756–758<br />Qiányuán (乾元) 758–760<br />Shàngyuán (上元) 760–762<br />Bǎoyìng (寶應) 762 | temple_name = Sudzong (肅宗) | father = cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | mother = cesarica Juanšjan | spouse = gospa Vej <br>(do 746)<br>cesarica Džang <br>cesarica Džangdžing | spouse_type = Soproge | issue_link = #Družina | issue = cesar [[Dajdzong (dinastija Tang)|Dajdzong]] <br>Li Tan }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Suzong''' | c = {{linktext|唐肅宗}} | l = "Spoštljivi prednik dinastije Tang" | p = Táng Sùzōng | altname = Li Heng | c2 = {{linktext|李亨}} | l2 = (osebno ime) | p2 = Lǐ Hēng }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 711]] [[Kategorija:Umrli leta 762]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 3ewcc50rlxuhp1oiojx2gxa1bo64k6h