Wikinavedek slwikiquote https://sl.wikiquote.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.5 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikinavedek Pogovor o Wikinavedku Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 7831 42889 42887 2026-06-06T10:33:40Z Cabana 1610 /* Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti */ novi navedek 42889 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] 5y3hmlcbxf0tuiegg84ssvzrnhi0wo6 42890 42889 2026-06-06T10:35:07Z Cabana 1610 /* Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti */ novi navedek 42890 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] c2uy74pdk68jv1xreeypv7pxjl26qgl 42891 42890 2026-06-06T10:37:34Z Cabana 1610 /* Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti */ novi navedek 42891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> * Lažnivec vzdejanja prepričanje, da bo lažni svet, ki ga uvaja v obstoj, četudi še tako začasen, vsaj njegovim interesom služil bolje kot alternativa. To je nadutost nekoga, ki verjame, da lahko s pretvarjanjem spremeni strukturo resničnosti in da lahko ob tem ostane nekaznovan. <ref>Prav tam, 285.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] n9fuezketdp79byc0co3mhba2nw75r4 42892 42891 2026-06-06T10:39:01Z Cabana 1610 /* Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti */ novi navedek 42892 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> * Lažnivec vzdejanja prepričanje, da bo lažni svet, ki ga uvaja v obstoj, četudi še tako začasen, vsaj njegovim interesom služil bolje kot alternativa. To je nadutost nekoga, ki verjame, da lahko s pretvarjanjem spremeni strukturo resničnosti in da lahko ob tem ostane nekaznovan. <ref>Prav tam, 285.</ref> * /…/ nihilizem je odnos gotovosti: vse je nesmiselno ali celo negativno. To je sodba, sklep – in po moji oceni je to greh napuha. Mislim, da bi morali imeti toliko ponižnosti in se zavedati svoje nevednosti, da ne bi sprejeli groznega tveganja poškodovanja strukture samega obstoja. <ref>Prav tam, 287.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] 3cv1evcs188y89fyhmfunobmzdzd42f 42893 42892 2026-06-06T10:40:09Z Cabana 1610 /* Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti */ novi navedek 42893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> * Lažnivec vzdejanja prepričanje, da bo lažni svet, ki ga uvaja v obstoj, četudi še tako začasen, vsaj njegovim interesom služil bolje kot alternativa. To je nadutost nekoga, ki verjame, da lahko s pretvarjanjem spremeni strukturo resničnosti in da lahko ob tem ostane nekaznovan. <ref>Prav tam, 285.</ref> * /…/ nihilizem je odnos gotovosti: vse je nesmiselno ali celo negativno. To je sodba, sklep – in po moji oceni je to greh napuha. Mislim, da bi morali imeti toliko ponižnosti in se zavedati svoje nevednosti, da ne bi sprejeli groznega tveganja poškodovanja strukture samega obstoja. <ref>Prav tam, 287.</ref> * Če sprejmete težavne naloge, ko ste na vrsti zanje, ljudje spoznajo, da vam lahko zaupajo, vi spoznate, da lahko zaupate sebi, in postanete boljši pri opravljanju težavnih nalog.<ref>Prav tam.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] l4tjabsxulm930u9tvcanvov1s4eyk0 42894 42893 2026-06-06T10:41:53Z Cabana 1610 /* Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti */ novi navedek 42894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> * Lažnivec vzdejanja prepričanje, da bo lažni svet, ki ga uvaja v obstoj, četudi še tako začasen, vsaj njegovim interesom služil bolje kot alternativa. To je nadutost nekoga, ki verjame, da lahko s pretvarjanjem spremeni strukturo resničnosti in da lahko ob tem ostane nekaznovan. <ref>Prav tam, 285.</ref> * /…/ nihilizem je odnos gotovosti: vse je nesmiselno ali celo negativno. To je sodba, sklep – in po moji oceni je to greh napuha. Mislim, da bi morali imeti toliko ponižnosti in se zavedati svoje nevednosti, da ne bi sprejeli groznega tveganja poškodovanja strukture samega obstoja. <ref>Prav tam, 287.</ref> * Če sprejmete težavne naloge, ko ste na vrsti zanje, ljudje spoznajo, da vam lahko zaupajo, vi spoznate, da lahko zaupate sebi, in postanete boljši pri opravljanju težavnih nalog.<ref>Prav tam.</ref> * Le malo stvari je bolj zastrašujočih kot možnost, da pridete v življenju do krizne točke, ko potrebujete vse sposobnosti, kar jih premorete, v tistem trenutku, da bi se pravilno odločili, a ugotovite, da ste se z laganjem tako patologizirali, da se ne morete več zanesti na svojo presojo. Vso srečo vam želim, kajti samo še sreča vas lahko potem reši.<ref>Prav tam, 289.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] 33tr1bjji1ucv0xh7v2oqru5y5bd4e1 42895 42894 2026-06-06T10:42:51Z Cabana 1610 /* Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti */ novi navedek 42895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> * Lažnivec vzdejanja prepričanje, da bo lažni svet, ki ga uvaja v obstoj, četudi še tako začasen, vsaj njegovim interesom služil bolje kot alternativa. To je nadutost nekoga, ki verjame, da lahko s pretvarjanjem spremeni strukturo resničnosti in da lahko ob tem ostane nekaznovan. <ref>Prav tam, 285.</ref> * /…/ nihilizem je odnos gotovosti: vse je nesmiselno ali celo negativno. To je sodba, sklep – in po moji oceni je to greh napuha. Mislim, da bi morali imeti toliko ponižnosti in se zavedati svoje nevednosti, da ne bi sprejeli groznega tveganja poškodovanja strukture samega obstoja. <ref>Prav tam, 287.</ref> * Če sprejmete težavne naloge, ko ste na vrsti zanje, ljudje spoznajo, da vam lahko zaupajo, vi spoznate, da lahko zaupate sebi, in postanete boljši pri opravljanju težavnih nalog.<ref>Prav tam.</ref> * Le malo stvari je bolj zastrašujočih kot možnost, da pridete v življenju do krizne točke, ko potrebujete vse sposobnosti, kar jih premorete, v tistem trenutku, da bi se pravilno odločili, a ugotovite, da ste se z laganjem tako patologizirali, da se ne morete več zanesti na svojo presojo. Vso srečo vam želim, kajti samo še sreča vas lahko potem reši.<ref>Prav tam, 289.</ref> * Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti.<ref>Prav tam, 292.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] a0e3rtqt26drzapd68rm6raenkzf9rv 42896 42895 2026-06-06T10:46:52Z Cabana 1610 /* Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje */ novi navedek 42896 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> * Lažnivec vzdejanja prepričanje, da bo lažni svet, ki ga uvaja v obstoj, četudi še tako začasen, vsaj njegovim interesom služil bolje kot alternativa. To je nadutost nekoga, ki verjame, da lahko s pretvarjanjem spremeni strukturo resničnosti in da lahko ob tem ostane nekaznovan. <ref>Prav tam, 285.</ref> * /…/ nihilizem je odnos gotovosti: vse je nesmiselno ali celo negativno. To je sodba, sklep – in po moji oceni je to greh napuha. Mislim, da bi morali imeti toliko ponižnosti in se zavedati svoje nevednosti, da ne bi sprejeli groznega tveganja poškodovanja strukture samega obstoja. <ref>Prav tam, 287.</ref> * Če sprejmete težavne naloge, ko ste na vrsti zanje, ljudje spoznajo, da vam lahko zaupajo, vi spoznate, da lahko zaupate sebi, in postanete boljši pri opravljanju težavnih nalog.<ref>Prav tam.</ref> * Le malo stvari je bolj zastrašujočih kot možnost, da pridete v življenju do krizne točke, ko potrebujete vse sposobnosti, kar jih premorete, v tistem trenutku, da bi se pravilno odločili, a ugotovite, da ste se z laganjem tako patologizirali, da se ne morete več zanesti na svojo presojo. Vso srečo vam želim, kajti samo še sreča vas lahko potem reši.<ref>Prav tam, 289.</ref> * Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti.<ref>Prav tam, 292.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju ==== * Ljudje imamo sposobnost, da se pogumno spoprimemo s svojim trpljenjem – da ga psihološko presežemo, pa tudi da ga praktično ublažimo. To je najbolj temeljni dvojni aksiom psihoterapije, ne glede na miselno šolo, kot tudi ključ do skrivnosti o človeški uspešnosti in napredovanju skozi zgodovino.<ref>Prav tam, 295.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] tk7t3zb1cwlwbhngflmxb7kf5z0r64w 42897 42896 2026-06-06T10:48:26Z Cabana 1610 /* Dvanajsto pravilo: Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju */ novi navedek 42897 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> * Lažnivec vzdejanja prepričanje, da bo lažni svet, ki ga uvaja v obstoj, četudi še tako začasen, vsaj njegovim interesom služil bolje kot alternativa. To je nadutost nekoga, ki verjame, da lahko s pretvarjanjem spremeni strukturo resničnosti in da lahko ob tem ostane nekaznovan. <ref>Prav tam, 285.</ref> * /…/ nihilizem je odnos gotovosti: vse je nesmiselno ali celo negativno. To je sodba, sklep – in po moji oceni je to greh napuha. Mislim, da bi morali imeti toliko ponižnosti in se zavedati svoje nevednosti, da ne bi sprejeli groznega tveganja poškodovanja strukture samega obstoja. <ref>Prav tam, 287.</ref> * Če sprejmete težavne naloge, ko ste na vrsti zanje, ljudje spoznajo, da vam lahko zaupajo, vi spoznate, da lahko zaupate sebi, in postanete boljši pri opravljanju težavnih nalog.<ref>Prav tam.</ref> * Le malo stvari je bolj zastrašujočih kot možnost, da pridete v življenju do krizne točke, ko potrebujete vse sposobnosti, kar jih premorete, v tistem trenutku, da bi se pravilno odločili, a ugotovite, da ste se z laganjem tako patologizirali, da se ne morete več zanesti na svojo presojo. Vso srečo vam želim, kajti samo še sreča vas lahko potem reši.<ref>Prav tam, 289.</ref> * Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti.<ref>Prav tam, 292.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju ==== * Ljudje imamo sposobnost, da se pogumno spoprimemo s svojim trpljenjem – da ga psihološko presežemo, pa tudi da ga praktično ublažimo. To je najbolj temeljni dvojni aksiom psihoterapije, ne glede na miselno šolo, kot tudi ključ do skrivnosti o človeški uspešnosti in napredovanju skozi zgodovino.<ref>Prav tam, 295.</ref> * Lahko je biti optimističen in naiven. Toda optimizem je lahko spodkopati in zrušiti, če je naiven, in potem namesto njega vznikne cinizem. Toda če se zastrmimo v temo tako globoko, kot je mogoče, se razkrije svetloba, ki se zdi neugasljiva, to pa je veliko presenečenje, pa tudi veliko olajšanje.<ref>Prav tam, 296.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] 43u8lj53qt1e0pspemrfmtik2hkfpd9 42898 42897 2026-06-06T10:49:24Z Cabana 1610 /* Dvanajsto pravilo: Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju */ novi navedek 42898 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> * Lažnivec vzdejanja prepričanje, da bo lažni svet, ki ga uvaja v obstoj, četudi še tako začasen, vsaj njegovim interesom služil bolje kot alternativa. To je nadutost nekoga, ki verjame, da lahko s pretvarjanjem spremeni strukturo resničnosti in da lahko ob tem ostane nekaznovan. <ref>Prav tam, 285.</ref> * /…/ nihilizem je odnos gotovosti: vse je nesmiselno ali celo negativno. To je sodba, sklep – in po moji oceni je to greh napuha. Mislim, da bi morali imeti toliko ponižnosti in se zavedati svoje nevednosti, da ne bi sprejeli groznega tveganja poškodovanja strukture samega obstoja. <ref>Prav tam, 287.</ref> * Če sprejmete težavne naloge, ko ste na vrsti zanje, ljudje spoznajo, da vam lahko zaupajo, vi spoznate, da lahko zaupate sebi, in postanete boljši pri opravljanju težavnih nalog.<ref>Prav tam.</ref> * Le malo stvari je bolj zastrašujočih kot možnost, da pridete v življenju do krizne točke, ko potrebujete vse sposobnosti, kar jih premorete, v tistem trenutku, da bi se pravilno odločili, a ugotovite, da ste se z laganjem tako patologizirali, da se ne morete več zanesti na svojo presojo. Vso srečo vam želim, kajti samo še sreča vas lahko potem reši.<ref>Prav tam, 289.</ref> * Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti.<ref>Prav tam, 292.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju ==== * Ljudje imamo sposobnost, da se pogumno spoprimemo s svojim trpljenjem – da ga psihološko presežemo, pa tudi da ga praktično ublažimo. To je najbolj temeljni dvojni aksiom psihoterapije, ne glede na miselno šolo, kot tudi ključ do skrivnosti o človeški uspešnosti in napredovanju skozi zgodovino.<ref>Prav tam, 295.</ref> * Lahko je biti optimističen in naiven. Toda optimizem je lahko spodkopati in zrušiti, če je naiven, in potem namesto njega vznikne cinizem. Toda če se zastrmimo v temo tako globoko, kot je mogoče, se razkrije svetloba, ki se zdi neugasljiva, to pa je veliko presenečenje, pa tudi veliko olajšanje.<ref>Prav tam, 296.</ref> * Ne verjamem, da si lahko primerno hvaležen za vse dobro, kar imaš, in za vse zlo, ki te ni doletelo, dokler nimaš nekega globokega in celo zastrašujočega občutka teže obstoja.<ref>Prav tam, 297.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] iwwz1rlryiblmvk9esgzr6vd7lshjz0 42899 42898 2026-06-06T10:50:11Z Cabana 1610 /* Dvanajsto pravilo: Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju */ novi navedek 42899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> * Lažnivec vzdejanja prepričanje, da bo lažni svet, ki ga uvaja v obstoj, četudi še tako začasen, vsaj njegovim interesom služil bolje kot alternativa. To je nadutost nekoga, ki verjame, da lahko s pretvarjanjem spremeni strukturo resničnosti in da lahko ob tem ostane nekaznovan. <ref>Prav tam, 285.</ref> * /…/ nihilizem je odnos gotovosti: vse je nesmiselno ali celo negativno. To je sodba, sklep – in po moji oceni je to greh napuha. Mislim, da bi morali imeti toliko ponižnosti in se zavedati svoje nevednosti, da ne bi sprejeli groznega tveganja poškodovanja strukture samega obstoja. <ref>Prav tam, 287.</ref> * Če sprejmete težavne naloge, ko ste na vrsti zanje, ljudje spoznajo, da vam lahko zaupajo, vi spoznate, da lahko zaupate sebi, in postanete boljši pri opravljanju težavnih nalog.<ref>Prav tam.</ref> * Le malo stvari je bolj zastrašujočih kot možnost, da pridete v življenju do krizne točke, ko potrebujete vse sposobnosti, kar jih premorete, v tistem trenutku, da bi se pravilno odločili, a ugotovite, da ste se z laganjem tako patologizirali, da se ne morete več zanesti na svojo presojo. Vso srečo vam želim, kajti samo še sreča vas lahko potem reši.<ref>Prav tam, 289.</ref> * Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti.<ref>Prav tam, 292.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju ==== * Ljudje imamo sposobnost, da se pogumno spoprimemo s svojim trpljenjem – da ga psihološko presežemo, pa tudi da ga praktično ublažimo. To je najbolj temeljni dvojni aksiom psihoterapije, ne glede na miselno šolo, kot tudi ključ do skrivnosti o človeški uspešnosti in napredovanju skozi zgodovino.<ref>Prav tam, 295.</ref> * Lahko je biti optimističen in naiven. Toda optimizem je lahko spodkopati in zrušiti, če je naiven, in potem namesto njega vznikne cinizem. Toda če se zastrmimo v temo tako globoko, kot je mogoče, se razkrije svetloba, ki se zdi neugasljiva, to pa je veliko presenečenje, pa tudi veliko olajšanje.<ref>Prav tam, 296.</ref> * Ne verjamem, da si lahko primerno hvaležen za vse dobro, kar imaš, in za vse zlo, ki te ni doletelo, dokler nimaš nekega globokega in celo zastrašujočega občutka teže obstoja.<ref>Prav tam, 297.</ref> * Če ne razumete zla, ste ranljivi zanj.<ref>Prav tam.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] 1ez03mme5x3dem0doo348p6o30qq8ty 42900 42899 2026-06-06T10:51:36Z Cabana 1610 /* Dvanajsto pravilo: Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju */ novi navedek 42900 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{Wikipedija}} '''[[w:Jordan Peterson|Jordan Bernt Peterson]]''', kanadski klinični psiholog, publicist in predavatelj na Univerzi v Torontu. == Navedki == === ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'' === ==== Uvod ==== * Ni povsem res, da se bodo ljudje borili za to, v kar verjamejo. Borili se bodo, da ohranijo ''ravnovesje med'' tem, kar verjamejo, kar pričakujejo in kar želijo. Borili se bodo za ohranitev ravnovesja med tem, kar pričakujejo, in tem, kako vsi ravnajo. Ravno vzdrževanje tega ravnovesja vsem omogoča, da živijo skupaj miroljubno, predvidljivo in ustvarjalno. Zmanjšuje negotovost in kaotično mešanico čustev, ki jih negotovost neizogibno povzroči.<ref>Jordan B. Peterson, ''12 pravil za življenje: Protistrup za kaos'', Družina, Ljubljana 2018, str. 10.</ref> * Skupni kulturni sistem stabilizira medsebojne človeške odnose, vendar obstaja tudi sistem vrednot - hierarhija vrednot, v kateri je nekaterim stvarem dana večja pomembnost in s tem prednost pred drugimi. Če takšnega sistema vrednot ni, ljudje preprosto ne morejo delovati. V resnici ne morejo niti dojemati, ker je za delovanje in dojemanje potreben cilj, veljaven cilj pa je nujno nekaj vrednega.<ref>Prav tam, str. 10.</ref> * Torej: če ni vrednot, ni smisla. Toda med sistemi vrednot lahko pride do konflikta. Tako smo za večno ujeti med kladivom in nakovalom: izguba skupnih prepričanj naredi življenje kaotično, mučno, neznosno; obstoj takih skupnih prepričanj pa pripelje do neizogibnega spora z drugimi skupinami. Na Zahodu se že nekaj časa umikamo iz svojih kultur, osredinjenih na izročilu, veri in narodnosti, deloma zato, da bi zmanjšali nevarnost konflikta med skupinami. Toda čedalje bolj postajamo žrtve obupa zaradi izgube smisla, to pa nikakor ne izboljša stanja.<ref>Prav tam, str. 11.</ref> ==== Prvo pravilo: Stojte pokončno in z vzravnanimi rameni ==== * Visoko razmerje serotonina proti oktopaminu označuje zmagovalca. Nasprotna nevrokemična sestava, visoko razmerje oktopamina v primerjavi s serotoninom, ustvari prihuljenega, zavrtega, pobitega jastoga potrtega videza in sključene drže, ki zelo verjetno opreza izza uličnih vogalov in jo pobriše ob prvem znamenju težav.<ref>Prav tam, str. 21.</ref> * Splošno znana resnica biologije je, da je naravni razvoj ali evolucija konservativna. Ko se nekaj razvija, mora graditi na tem, kar je narava že ustvarila. Mogoče je dodati nove značilnosti in stare lahko doživijo nekaj predelave, toda večina stvari ostane enakih.<ref>Prav tam, str. 24, 25.</ref> * Taoistični simbol je krog okoli dveh kač, ki sta z glavo pri repu. Črna kača, kaos, ima na glavi belo piko. Bela kača, red, ima na svoji glavi črno piko. To je zato, ker sta kaos in red medsebojno zamenljiva pa tudi večno nasprotna. Nič ni tako zanesljivo, da se ne more spremeniti.<ref>Prav tam, str. 25.</ref> * [[Narava]] variira kot skladba - in to, deloma, pojasnjuje, zakaj lahko [[glasba]] prinaša tako globoka sporočila o smislu.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Najresničnejši je tisti red, ki je najbolj nespremenljiv - to pa ni nujno najopaznejši red.<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Če mati Narava ne bi bila tako peklensko zavzeta za naše uničenje, bi lažje živeli v preprostem sozvočju z njenim diktatom.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Pradavni del vaših možganov, specializiran za presojanje dominantnosti, spremlja, kako drugi ravnajo z vami. Na podlagi teh dokazov vam določi vrednost in vam pripiše status. Če vas vrstniki presojajo kot malo vredne, vam ta števec omeji razpoložljivost serotonina.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Tesnobe in depresije ni mogoče zdraviti, če ima pacient nepredvidljivo dnevno rutino. Sistemi, ki blažijo negativna čustva, so tesno povezani s primernimi cikličnimi cirkadianimi ritmi.<ref>Prav tam, str. 31.</ref> * Če je nekdo na neki točki v življenju hudo prizadet - travmatiziran -, se lahko števec dominantnosti spremeni na način, ki povzroči, da je ponovna prizadetost bolj verjetna, namesto da bi bila manj verjetna.<ref>Prav tam, str. 34.</ref> * Zelo malo razlike je med sposobnostjo za poškodovanje in uničevanje ter močjo značaja. To je eden od najtežjih podukov življenja.<ref>Prav tam, str. 37.</ref> * Če boste pobito hodili naokoli, na enak način kot poražen jastog, vam bodo ljudje pripisali nižji status in stari števec, ki si ga delite z raki in sedi v sami osnovi vaših možganov, vam bo pripisal nizko številko dominantnosti. Potem vaši možgani ne bodo ustvarjali veliko serotonina. To vas bo naredilo manj srečne ter bolj tesnoben in žalostne in verjetneje se boste uklonili, ko bi se morali postaviti zase. Zmanjšalo bo verjetnost, da boste živeli v dobri soseski, imeli dostop do najkakovostnejših virov ter dobili zdravega, zaželenega partnerja. Verjetneje boste zlorabljali kokain in alkohol, ker živite za sedanjost v svetu, polnem negotovih prihodnosti. Povečalo bo vašo dovzetnost za bolezni srca, raka in demenco.<ref>Prav tam, str. 37, 38.</ref> * Pokončna telesna drža nakazuje, kliče in zahteva tudi metafizično pokončnost. /.../ Stati pokončno z vzravnanimi rameni pomeni sprejemati strašansko odgovornost življenja, s široko odprtimi očmi.<ref>Prav tam, str. 38, 39.</ref> * Stojte pokončno, z vzravnanimi rameni.<ref>Prav tam, str. 40.</ref> ==== Drugo pravilo: S seboj ravnajte kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati ==== * Pred zoro znanstvenega svetovnega nazora je bila resničnost sestavljena drugače. Bila je razumljena kot kraj delovanja, ne kraj stvari. Razumljena je bila bolj kot zgodba ali drama. Ta zgodba ali drama se je živela kot subjektivno izkustvo, kakor se je izražala iz trenutka v trenutek v zavesti vsake žive osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Tisočletja smo se razvijali v izrazito družbenih razmerah. To pomeni, da so bile najpomembnejše prvine v našem izvornem okolju osebnosti, ne stvari, predmeti ali situacije. /.../ Naši možgani so globoko družbeni možgani.<ref>Prav tam, str. 48, 49.</ref> * Nagnjenost žensk, da rečejo ne, je bolj kot katerakoli druga sila oblikovala našo evolucijo, da smo postali ustvarjalna marljiva pokončna bitja z velikimi možgani (tekmovalna, agresivna, prevladujoča).<ref>Prav tam, str. 50.</ref> * Taoistično nasprotje jina in janga ne upodablja zgolj kaosa in reda kot temeljnih prvin Biti - govori vam tudi, kako ravnati. Taoistična Pot, pot življenja, je predstavljena z (ali obstaja na njej) mejo med kačama. Pot je pot prave Biti. To je tista Pot, ki jo omenja Kristus v Janezu 14,6: ''Jaz sem pot, resnica in življenje.''<ref>Prav tam, str. 52.</ref> * Kadar se življenje nenadoma razkrije kot močno, zanimivo in smiselno; ko čas mineva, vi pa ste tako zatopljeni v to, kar delate, da tega ne opazite - takrat in tam ste natanko na meji med redom in kaosom. /.../ To je pravi prostor za bivanje, v vseh pogledih. /.../ To je tam, kjer je vedno kaj novega za obvladati in kak način, da se izboljšate. Tam se da najti smisel.<ref>Prav tam, str. 52, 53.</ref> * ''Najhujša od vseh mogočih kač je večno človeško nagnjenje do zla.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * ''Veliko bolje je poskrbeti, da bodo Biti v vaši oskrbi sposobne, kot pa jih zaščititi.''<ref>Prav tam, str. 55.</ref> * Samo človek se je lahko domislil natezalnice, železne device in vijaka za stiskanje palcev. Samo človek bo povzročil trpljenje zgolj zaradi trpljenja. To je najboljša definicija zla, kar jo lahko sestavim. Živali tega ne morejo narediti, ljudje, s svojimi mučnimi polbožanskimi sposobnostmi pa vsekakor lahko.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Človeška bitja imajo veliko sposobnost krivičnega ravnanja. To je lastnost ki je edinstvena v svetu življenja.<ref>Prav tam, str. 62.</ref> * Smo nizkoločljive ("kenotične") različice [[Bog]]a. Lahko delamo red iz kaosa - in obratno -, na svoj način, s svojimi besedami. Zato nemara nismo ravno kot Bog, vendar tudi nismo ravno nič.<ref>Prav tam, str. 67.</ref> * Ne podcenjujte moči vizije in usmerjenosti. To sta neustavljivi sili.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> * Ko enkrat razumete pekel, ko ste ga tako rekoč raziskali - zlasti svoj individualni pekel -,se lahko odločite proti temu, da bi šli tja ali ga ustvarili. Lahko se usmerite drugam. V resnici lahko temu posvetite svoje življenje. To bi vam dalo [[Smisel]], z velikim S-jem. To bi upravičilo vaš pomilovanja vredni obstoj. To bi odkupilo vašo grešno naravo ter zamenjalo vaš sram in negotovost vase z naravnim ponosom in samozavestjo nekoga, ki se je naučil ponovno hoditi z Bogom v rajskem vrtu. : Lahko začnete ravnati s seboj kot z nekom, ki ste mu dolžni pomagati.<ref>Prav tam, str. 70.</ref> ==== Tretje pravilo: Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše ==== * V majhnem mestu te vsi poznajo. Minula leta vlečeš za seboj kot pes, ki so mu na rep privezali konzerve. Ne moreš uiti temu, kar si bil.<ref>Prav tam, str. 76.</ref> * Včasih ljudje, ki imajo nizko mnenje o svoji vrednosti - ali ne sprejemajo odgovornosti za svoje življenje -, izberejo novega znanca natanko tiste vrste, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. /.../ Ljudje tudi iz drugih vzrokov izbirajo prijatelje, ki niso dobri zanje. Včasih je to zato, ker želijo nekoga rešiti. /.../ Kadar ne gre samo za naivnost, poskus rešiti nekoga pogosto spodbujata napuh in samovšečnost.<ref>Prav tam, str. 79, 80.</ref> * Preden nekomu pomagate, bi morali ugotoviti, zakaj je ta oseba v težavah.<ref>Prav tam, str. 83.</ref> * Uspeh: to je skrivnost. Krepostnost: to je nerazložljivo. Da propadete, morate samo negovati nekaj slabih navad. Samo zapravljati morate svoj čas.<ref>Prav tam, str. 84.</ref> * Imel sem kliente, ki jim je sodišče odredilo psihoterapijo. Niso želeli moje pomoči. Bili so jo prisiljeni poiskati. In ni delovalo. Bilo je farsa.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Prijateljstvo je vzajemni dogovor. Niste moralno obvezani podpirati nekoga, ki povzroča, da je svet slabši. Ravno nasprotno. Morali bi izbirati ljudi, ki želijo narediti stvari boljše, ne slabše. Dobro je, ne sebično, če izbirate ljudi, ki so dobri za vas. Primerno in hvalevredno se je družiti z ljudmi, katerih življenje bi se izboljšalo, če bi vedeli, da se je vaše življenje izboljšalo. : Če se obkrožite z ljudmi, ki podpirajo vaš cilj za osebno rast, ne bodo trpeli vašega cinizma in uničevalnosti. Nasprotno, spodbujali vas bodo, kadar delate dobro zase in za druge, in vas kaznovali, kadar ne.<ref>Prav tam, str. 85.</ref> * Če si drznete stremeti navzgor, razkrijete neprimernost sedanjosti in obet prihodnosti. Potem vznemirite druge, v globini njihove duše, kjer se zavedajo, da sta njihov cinizem in negibnost neopravičljiva. /.../ Ne mislite, da se je lažje obdati z dobrimi, zdravimi ljudmi kot s slabimi nezdravimi. Dobra, zdrava oseba je ideal. Da se postaviš zraven take osebe, sta potrebni moč in smelost. Bodite malo ponižni. Bodite malo pogumni. Uporabite svojo presojo in se zaščitite pred preveč nekritičnim sočutjem in pomilovanjem. : Za prijatelje izbirajte ljudi, ki vam želijo najboljše.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> ==== Četrto pravilo: Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes ==== * Svet dopušča veliko načinov Biti. Če ne uspete v enem, lahko poskusite drugega. Lahko izberete kaj boljšega, kar se ujema z vašim edinstvenim zbirom močnih in šibkih strani ter razmer. Poleg tega, če zamenjava igre ne deluje, lahko najdete novo.<ref>Prav tam, str. 90.</ref> * Mogoče preveč cenite to česar nimate, in premalo to, kar imate. Hvaležnost prinaša nekaj zelo resničnih koristi. Je tudi dobra zaščita pred nevarnostmi občutka žrtve in zamerljivosti.<ref>Prav tam.</ref> * Ko smo zelo mladi, nismo ne individualni ne informirani. Nismo imeli časa in si nismo pridobili modrosti, da bi razvili svoja merila. Posledično se moramo primerjati z drugimi, kajti merila so nujna. Brez njih ne moremo nikamor in ne moremo nič narediti. Toda ko dozorevamo, postajamo, nasprotno, čedalje bolj individualni in edinstveni. Razmere v našem življenju postajajo čedalje bolj osebne in čedalje manj primerljive z razmerami drugih. Simbolno rečeno to pomeni, da moramo zapustiti hišo, v kateri je vladal oče, in sprejeti kaos svoje individualne Biti. Moramo vzeti v ozir svojo zmedenost, ne da bi se ob tem povsem odrekli očetu. Potem moramo ponovno odkriti vrednote svoje kulture - ki so bile zastrte s pajčolanom naše nevednosti, skrite v zaprašeni skrinji zakladov preteklosti -, jih rešiti in vključiti v svoje življenje. To daje obstoju poln in nujen smisel.<ref>Prav tam, str. 91.</ref> * Zamera je del triade zla, ki jo sestavljata še nadutost in zavajanje. Nič ne povzroči več škode kot ta trojica iz podzemlja.<ref>Prav tam, str. 92.</ref> * ''Najbrž se sreča vedno najde v hoji navkreber in ne v bežnem trenutku zadovoljstva, ki čaka na naslednjem vrhu.''<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * ''Vaš cilj določa, kaj vidite.''<ref>Prav tam, str. 97.</ref> * ''Življenje nima problema. Vi ga imate.''<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * [[Religija]] se posveča področju vrednega, najvišjega vrednega. To ni znanstveno področje. To ni področje empiričnega opisovanja. Ljudje, ki so pisali in urejali [[Sveto pismo]], na primer, niso bili znanstveniki. Niso mogli biti znanstveniki, tudi če bi želeli biti. Stališča, metode in prakse znanosti še niso bili izoblikovani, ko se je pisalo Sveto pismo. : Religija se posveča ''pravilnemu vedenju''. Temu, kar je Platon imenoval "Dobro". Pravi religiozni iskalec ne poskuša oblikovati točnih idej o objektivni naravi sveta. Namesto tega si prizadeva biti "dobra oseba".<ref>Prav tam, str. 103.</ref> * ''Če si popolnoma nediscipliniran in nevzgojen, se ne moreš v nič usmeriti.''<ref>Prav tam.</ref> * Kaj dejansko verjamete (namesto kaj mislite, da verjamete), lahko odkrijete samo, če se opazujete, kako ravnate. Pred tem preprosto ne veste, kaj verjamete. Preveč zapleteni ste, da bi se razumeli.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Ničesar ne razumete. : Niti tega niste vedeli, da ste slepi.<ref>Prav tam.</ref> * [[Sveto pismo]] je, v dobrem in slabem, temeljni dokument zahodne civilizacije (zahodnih vrednot, zahodne morale in zahodnih konceptov dobrega in zla). Je sad procesov, ki ostajajo zunaj našega razumevanja. Sveto pismo je pravcata knjižnica, sestavljena iz mnogih knjig, ki so jih napisali in urejali mnogi ljudje. Bilo je resnično dokument v nastajanju - izbrana, razvrščena in nazadnje povezana zgodba, ki so jo v tisočih let napisali vsi in nihče. Biblijo je, iz globin, naplavila kolektivna človeška domišljija, ki je sama sad nepredstavljivih sil, delujočih v nedoumljivih obdobjih časa. Njeno pozorno, spoštljivo proučevanje nam razkrije stvari o tem, kaj verjamemo, kako ravnamo in kako bi morali ravnati, ki jih ni mogoče odkriti skoraj na noben drug način.<ref>Prav tam, str. 104, 105.</ref> * Starozaveznega Boga so ustvarili, ali opazili, realisti.<ref>Prav tam, str. 104.</ref> * Vera ni otroško prepričanje v čarobnost. To je nevednost ali celo zavestna slepota. Ne, vera je spoznanje, da je treba tragične nerazumnosti življenja uravnotežiti z enako nerazumno predanostjo bitveni dobroti Biti. In sočasno je volja, da si drznete svoj pogled usmeriti v nedosegljivo in žrtvovati vse, tudi (in najpomembneje) svoje življenje. Spoznate, da nimate, dobesedno, nič boljšega za početi.<ref>Prav tam, str. 107, 108.</ref> * Postavite si visoke cilje. Usmerite svoj pogled v izboljšanje Biti. Povežite se, v svoji duši, z Resnico in najvišjim Dobrim. Obstajata red, ki čaka, da ga vzpostavite, in lepota, da jo prinesete v življenje. Pa zlo, da ga premagate, trpljenje, da ga olajšate, in vi, da se izboljšate. : To je, po mojem mnenju, vrhunec etike kanona Zahoda. To, nadalje, sporočajo tisti večno begajoči izreki iz Kristusovega govora na gori, vrhunec, v določenem pogledu, modrosti Nove zaveze. Ta poskus Duha človeštva, da preobrazi razumevanje etike iz začetnih, nujnih prepovedi otroku in desetih Božjih zapovedi v povsem izoblikovan pozitiven pogled resničnega posameznika. To ni le izraz občudovanja vrednega samonadzorovanja in samoobvladovanja, ampak je tudi izraz temeljne želje narediti svet pravičen. To ni prenehanje greha, ampak nasprotje greha, dobro samo.<ref>Prav tam, str. 109, 110.</ref> * Primerjajte se s tem, kar ste bili včeraj, ne s tem, kar je nekdo drug danes.<ref>Prav tam, str. 111.</ref> ==== Peto pravilo: Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi ==== * Ob stvareh, ki jih vidiš, četudi samo z enim odprtim očesom, ni čudno, da ljudje želijo ostati slepi.<ref>Prav tam, str. 117.</ref> * Naša družba doživlja vse glasnejše pozive po razgradnji njenih stabilizirajočih tradicij, da bi vključili čedalje manjše število ljudi, ki se ne uvrščajo ali se ne želijo uvrščati v kategorije, na katerih so zasnovane naše percepcije. To ni dobro. Zasebnih težav vsake posamezne osebe se ne da reševati z družbeno [[revolucija|revolucijo]], ker so revolucije destabilizirajoče in nevarne. Živeti skupaj in urejati svoje zapletene družbe smo se naučili počasi in postopno, v dolgih časovnih obdobjih, in ne razumemo dovolj natančno, zakaj to, kar delamo, deluje. Zato neskrbno spreminjanje naših uveljavljenih načinov družbenega bivanja v imenu neke ideološke novotarije (raznovrstnost mi prva pade na pamet) verjetno povzroči veliko več težav kot dobrega glede na trpljenje, ki ga na splošno povzročijo celo majhne revolucije.<ref>Prav tam, str. 118.</ref> * Za zidovi, ki so jih tako modro zgradili naši predniki, prežita groza in teror. Na lastno odgovornost zdaj rušimo te zidove. Podajamo se, nezavedno, na tanek led in v globoki mrzli vodi spodaj prežijo nepredstavljive [[pošast]]i.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ v skrajnostih vsakega moralnega kontinuuma prežijo katastrofe.<ref>Prav tam, str. 119.</ref> * Na splošno se ljudje s starostjo izboljšajo, ne poslabšajo. Z dozorevanjem postanejo prijaznejši, vestnejši in čustveno stabilnejši. Nadlegovanje, ki lahko na šolskem dvorišču pogosto doseže zastrašujočo stopnjo, v odrasli družbi redko pride do izraza.<ref>Prav tam.</ref> * Nujni proces socializacije prepreči veliko škode in prinese veliko dobrega. [[Otrok]]e je treba oblikovati in informirati, sicer se ne morejo uspešno razvijati.<ref>Prav tam, str. 121.</ref> * Starši so razsodniki v družbi. Otroke učijo, kako naj se vedejo, da bodo drugi ljudje lahko navezali z njimi pomembne in produktivne odnose.<ref>Prav tam, str. 123.</ref> * Domišljamo si, da bodo pravila nepopravljivo zavrla sicer brezmejno in prirojeno ustvarjalnost naših otrok, čeprav znanstvena literatura jasno kaže, prvič, da je nadpovprečna ustvarjalnost osupljivo redka, in drugič, da stroge omejitve nikakor ne zavirajo ustvarjalnih dosežkov, ampak jih celo spodbujajo.<ref>Prav tam.</ref> * Nasilje je osnovni način delovanja. Nasilje je lahko. Mir je težak: naučen, vbijan v glavo, prislužen.<ref>Prav tam, str. 124.</ref> * Prestrašeni [[starši]] mislijo, da je jokajoč otrok vedno žalosten ali pa ga kaj boli. To preprosto ni res. Eden od najpogostejših razlogov za jok je jeza.<ref>Prav tam, str. 127.</ref> * Moderne starše je groza dveh besed, ki pogosto stojita skupaj: discipliniranje in kaznovanje. Vzbujata podobe zaporov, vojakov in škornjev. Mejo med discipliniranjem in tiranstvom ali kaznovanjem in mučenjem je v resnici mogoče hitro prečkati. ''Discipliniranje'' in ''kaznovanje'' je treba uporabljati pazljivo. Strah pred njima ni presenetljiv. Toda oboje je nujno Lahko se uporabljata podzavestno ali zavestno, slabo ali dobro, toda njuni uporabi ni mogoče ubežati.<ref>Prav tam, str. 128.</ref> * [[Bolečina]] je močnejša od zadovoljstva in tesnoba je močnejša od [[upanje|upanja]].<ref>Prav tam, str. 130.</ref> * Če se otrok do četrtega leta ne nauči pravilnega vedenja, bo imel vedno težave s sklepanjem prijateljstev.<ref>Prav tam, str. 133.</ref> * Naše duševno zdravje je v veliko večji meri, kot se navadno zavedamo, posledica vključenosti v družbeno skupnost. Nenehno nas je treba opominjati, da razmišljamo in ravnamo prav, kot je prav. Če zaidemo, nas ljudje, ki nas imajo radi, na majhne in velike načine potisnejo nazaj na pravo pot. Zato je bolje, da imamo nekaj takih ljudi okrog sebe.<ref>Prav tam.</ref> * /…/ pravila se ne smejo po nepotrebnem množiti. Drugače povedano: slabi zakoni spodkopavajo spoštovanje dobrih zakonov.<ref>Prav tam, str. 134.</ref> * Svojemu otroku ne delate nobene usluge, če spregledate kakršnokoli neprimerno vedenje (še zlasti, če je po temperamentu agresivnejši).<ref>Prav tam, str. 137.</ref> * Vzgojno načelo številka 1: ''omejite pravila''. Vzgojno načelo številka 2: ''uporabite minimalno silo''. /…/ tretje načelo: ''starši bi morali biti v parih''. /…/ četrto načelo, ki je izraziteje psihološko: ''starši bi se morali zavedati svoje sposobnosti, da so grobi, maščevalni, arogantni, zamerljivi, jezni in zavajajoči''. /…/ peto, zadnje in najbolj splošno načelo. ''Starši imajo obveznost, da delujejo kot zastopniki resničnega sveta''.<ref>Prav tam, str. 139-141.</ref> * Otrok, ki je pozoren, namesto da bi taval, ki se zna igrati in se ne cmeri, ki je vreden [[zaupanje|zaupanja]], šaljiv, vendar ne nadležen – tak otrok bo imel prijatelje, kamorkoli gre.<ref>Prav tam, str. 142.</ref> * Svojim otrokom ne dovolite narediti ničesar, zaradi česar bi jih imeli manj radi.<ref>Prav tam.</ref> ==== Šesto pravilo: Spravite svoj dom popolnoma v red, preden kritizirate svet ==== * Kadarkoli doživimo krivico, resnično ali namišljeno; kadarkoli naletimo na tragedijo ali postanemo žrtev mahinacij drugih, kadarkoli doživljamo grozo in bolečino lastnih navidez samovoljnih omejitev – se iz temne globine dviga skušnjava, da bi podvomili v Bit in nato, da bi jo prekleli. Zakaj morajo nedolžni ljudje tako grozno trpeti? Kakšen grozljiv, krvav planet je sploh to?<ref>Prav tam, str. 144.</ref> * Vsi smo dovzetni za obupavanje, bolezni, staranje in smrt. V resnici nismo arhitekti svoje krhkosti.<ref>Prav tam, str. 145.</ref> * Mnogi, verjetno kar večina, od odraslih, ki zlorabljajo otroke, so bili sami zlorabljeni v otroštvu. Toda večina ljudi, ki so jih zlorabili kot otroke, ne zlorablja svojih otrok. /…/ To je pričevanje o pristni prevladi dobrega nad zlom v človeškem srcu.<ref>Prav tam, str. 149.</ref> * Spravite svojo hišo popolnoma v red, preden kritizirate svet.<ref>Prav tam, str. 154.</ref> ==== Sedmo pravilo: Delajte, kar je smiselno (ne, kar je prikladno) ==== * Življenje je trpljenje. To je jasno. Ni osnovnejše, bolj neizpodbitne resnice.<ref>Prav tam, str. 155.</ref> * Deliti ne pomeni dati nekaj, kar ceniš, in ne dobiti ničesar v zameno. Tako sklepa samo otrok, ki noče deliti. Deliti pomeni začeti proces trgovanja. Otrok, ki ne more deliti – ki ne more trgovati -, ne more imeti prijateljev, kajti imeti prijatelje je oblika trgovanja.<ref>Prav tam, str. 161.</ref> * /…/ ko se začneš zavestno zavedati, da si, ti sam, ranljiv, bolje razumeš naravo človeške ranljivosti na splošno. Razumeš, kako je biti prestrašen, jezen, ogorčen in zagrenjen. Razumeš, kaj pomeni bolečina. In ko resnično razumeš takšne občutke v sebi ter veš, kako nastanejo, jih znaš povzročiti pri drugih. Tako smo kot samozavedajoča se bitja postali prostovoljno in dovršeno sposobni mučiti druge /…/<ref>Prav tam, str. 167.</ref> * S samozavedanjem vstopi v svet zlo.<ref>Prav tam, str. 168.</ref> * Radodarnost sveta se kaže tistim, ki živijo, kot je prav.<ref>Prav tam, str. 174.</ref> * ''Ne moremo izumiti svojih vrednot, ker svojih prepričanj ne moremo kar vsiliti svoji duši''.<ref>Prav tam, str. 184.</ref> * ''Ideja je osebnost, ne dejstvo''.<ref>Prav tam, str. 186.</ref> * O čem ne morem dvomiti? O resničnosti trpljenja.<ref>Prav tam, str. 188.</ref> * Prizadevaj si za boljše. Bodi pozoren. Popravi, kar lahko popraviš. Ne bodi prevzeten v svojem znanju. Prizadevaj si za ponižnost, ker se totalitarni napuh izraža v nestrpnosti, zatiranju, mučenju in smrti. Zavedaj se svoje nezadostnosti – svoje strahopetnosti, zlonamernosti, zamerljivosti in sovraštva. Razmisli o morilskosti svojega duha, preden si drzneš obtoževati druge in preden poskušaš popraviti stanje sveta. Morda ni s svetom nič narobe. Morda je nekaj narobe s tabo. /…/ In predvsem, ne laži. Ne laži o ničemer, nikoli. Laganje vodi v pekel. Velike in majhne laži nacističnih in komunističnih držav so povzročile smrt milijonov ljudi.<ref>Prav tam, str. 188, 189.</ref> * To si postavi za aksiom: Po svojih najboljših sposobnostih bom deloval na način, ki vodi v lajšanje nepotrebnih bolečin in trpljenja.<ref>Prav tam, str. 189.</ref> * Delati, kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.<ref>Prav tam.</ref> * Smisel se sam od sebe pokaže, ko se številne ravni Biti poravnajo v brezhibno delujočo harmonijo, od atomskega mikrokozmosa, celic in organov do posameznika, družbe, narave in kozmosa, tako da delovanje na vsaki ravni čudovito in popolnoma olajšuje delovanje vseh, tako da so preteklost, sedanjost in prihodnost vse naenkrat odrešene in pobotane.<ref>Prav tam, str. 191.</ref> * Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.<ref>Prav tam, str. 192.</ref> ==== Osmo pravilo: Govorite resnico — ali vsaj ne lažite ==== * Kaj narediti, ko ne veš, kaj narediti? Povej resnico.<ref>Prav tam, str. 195.</ref> * Prevzetnost se rada zaljubi v svoje stvaritve in jih poskuša narediti absolutne.<ref>Prav tam, str. 200.</ref> * Če se ne boste razkrili drugim, ne morete razkriti sebe sebi.<ref>Prav tam, str. 201.</ref> * Sprejemati resnico pomeni žrtvovati – in če ste dolgo zavračali resnico, ste si nabrali nevarno velik žrtveni dolg.<ref>Prav tam, str. 203.</ref> * »Se je zgodilo, kar želim? Ne. Torej so bili moj cilj in metode, da ga dosežem, napačni. Še vedno se imam česa naučiti.« To je glas avtentičnosti. : »Se je zgodilo kar želim? Ne. Svet je nepravičen. Ljudje so ljubosumni in preveč neumni, da bi razumeli. Kriv je nekdo ali nekaj drugega.« To je glas neavtentičnosti. Od tod pa ni več daleč do »treba bi jih bilo ustaviti« ali »treba jih je prizadeti« ali »treba jih je uničiti«. Kadar slišite, da se je zgodilo nekaj nedoumljivo surovega, so prišle do izraza takšne ideje.<ref>Prav tam.</ref> * Neresnica izpridi tako posameznika kot državo in ena oblika izprijenosti hrani drugo.<ref>Prav tam, str. 205.</ref> * Zavajanje naredi ljudi neznosno nesrečne. Zavajanje napolni človeško dušo z zamero in maščevalnostjo. Zavajanje povzroči grozno trpljenje človeštva: nacistična koncentracijska taborišča, mučilne celice in genocide Stalina in tiste še hujše pošasti Maa. Zavajanje je v 20. stoletju ubilo na desetine milijonov ljudi. Zavajanje je skoraj pogubilo civilizacijo. In zavajanje je tisto, kar nas še vedno in nadvse resno ogroža, dandanes.<ref>Prav tam, str. 210.</ref> * Nikakor niste to, kar že veste. Ste tudi to, kar bi lahko vedeli, če bi hoteli. Zato ne bi nikoli smeli žrtvovati tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste.<ref>Prav tam, str. 212.</ref> * Beseda, ki ustvarja red iz kaosa, žrtvuje Bogu vse, celo sebe.<ref>Prav tam.</ref> * Totalitarist se nikoli ne vpraša: »Kaj, če je moja sedanja težnja napačna?« Namesto tega jo ima za absolutno. V vseh pogledih postane njegov bog. Predstavlja njegovo najvišjo vrednoto. Ureja njegova čustva, motivira stanje in določa njegove misli. Vsi ljudje služijo svojim težnjam. V tem pogledu ni ateistov. So samo ljudje, ki vedo, kateremu bogu služijo, in tisti, ki tega ne vedo.<ref>Prav tam, str. 213.</ref> * Če vse popolnoma, slepo in zavestno ukrivljate za dosego nekega cilja, in samo tega cilja, ne boste mogli nikoli odkriti, ali bi vam, in svetu, kak drug cilj morda služil bolje.<ref>Prav tam.</ref> * Za veliko laž najprej potrebuješ majhno laž. Majhna laž je, metaforično gledano, vaba, ki jo uporablja Oče laži, da lovi svoje žrtve.<ref>Prav tam, str. 214.</ref> * Vsak potrebuje konkreten, specifičen cilj – težnjo in namen –, da omeji kaos in pridobi jasen občutek o svojem življenju. Toda vse take cilje bi morali podrediti nečemu, kar bi lahko imeli za meta cilj, to je način pristopa do ciljev in njihovega oblikovanja. Meta cilj je lahko »živeti v resnici«.<ref>Prav tam, str. 215.</ref> * Brez pozornosti se kultura izrodi in umre, in potem prevlada zlo.<ref>Prav tam, str. 216.</ref> * Ko postanejo laži dovolj velike, se ves svet pokvari. Toda če pogledate od blizu, so največje laži sestavljene iz manjših laži, te pa so sestavljene iz še manjših – in velika laž se začne z najmanjšimi lažmi.<ref>Prav tam.</ref> * Tudi če ne verjamete v betonske zidove, se boste poškodovali, če z glavo trčite v katerega. Potem boste preklinjali resničnost, ker je postavila zid.<ref>Prav tam, str. 217.</ref> * Če vaše življenje ni, kar bi lahko bilo, poskusite govoriti resnico. Če se obupno oklepate neke ideologije ali se vdajate nihilizmu, poskusite govoriti resnico. Če se čutite šibke, zavrnjene, obupane in zmedene, poskusite govoriti resnico. V raju vsi govorijo resnico. Zato je raj. : Govorite resnico. Ali vsaj ne lažite.<ref>Prav tam, str. 218.</ref> ==== Deveto pravilo: Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne ==== * Sedanjost lahko spremeni preteklost in prihodnost lahko spremeni sedanjost.<ref>Prav tam, str. 222.</ref> * Spomin ni opis objektivne preteklosti. ''Spomin je orodje''. Spomin je vodnik preteklosti za prihodnost.<ref>Prav tam, str. 224.</ref> * Kadar ljudje razmišljajo, simulirajo svet in načrtujejo, kako v njem delovati. Če to simuliranje dobro opravijo, lahko ugotovijo, katerih neumnih stvari ne bi smeli delati. Potem jih ne delajo. Potem ne trpijo posledic. To je namen razmišljanja.<ref>Prav tam, str. 225, 226.</ref> * Pravo razmišljanje je redko – tako kot pravo poslušanje. Razmišljati pomeni poslušati sebe. To pa je težko.<ref>Prav tam, str. 226.</ref> * Če ste v utrjenih kolesnicah, vsaj veste, da so že drugi potovali po tej poti. Zunaj kolesnic pogosto ni poti. In v puščavi, ki leži za potjo, prežijo razbojniki in pošasti. : Tako govori modrost.<ref>Prav tam, str. 227, 228.</ref> * Včasih traja dolgo časa, da ugotovimo, kaj nekdo v pogovoru dejansko misli. To je zato, ker ljudje pogosto prvič izražajo svoje ideje z besedami. Zato jih pogosto zanese v slepe ulice ali pa v protislovne in celo nesmiselne trditve.<ref>Prav tam, str. 232.</ref> * Če je pogovor dolgočasen, verjetno ne poslušate.<ref>Prav tam.</ref> * Obstajajo pogovori, v katerih en sodelujoči govori samo zato, da vzpostavi ali utrdi svoje mesto v hierarhiji dominantnosti.<ref>Prav tam, str. 233.</ref> * Ljudje s pogovorom urejamo svoje možgane. Če nimamo nikogar, ki bi mu povedali svojo zgodbo, izgubimo razum. Za celovitost posameznikove psihe je potreben vložek skupnosti. Ali drugače povedano: Za urejanje svojega razuma potrebujemo druge.<ref>Prav tam, str. 234.</ref> * Velik del zdrave duševnosti je rezultat naše sposobnosti, da uporabljamo odzive drugih, da ohranjamo svoj zapleteni jaz delujoč. ''Reševanje problema svojega duševnega zdravja prenašamo na zunanje vire.'' Zato je temeljna odgovornost staršev, da naredijo svoje otroke družbeno sprejemljive.<ref>Prav tam.</ref> * Domnevajte, da oseba, ki jo poslušate, morda ve nekaj, česar vi ne.<ref>Prav tam, str. 239.</ref> ==== Deseto pravilo: Bodite natančni, ko govorite ==== * Svet se nam razkriva kot nekaj, kar lahko uporabimo in skozi kar se prebijamo – ne kot nekaj, kar samo je.<ref>Prav tam, str. 243.</ref> * Ko gledamo svet, dojemamo samo to, kar je dovolj, da naši načrti in dejanja delujejo in lahko shajamo. Zatorej naseljujemo ta »dovolj«. To je radikalna, funkcionalna in nezavedna poenostavitev sveta – in skoraj nemogoče je, da je ne bi zamenjali za svet kot tak. Toda objekti, ki jih vidimo, niso tam, v svetu, zgolj za naše preprosto, neposredno dojemanje. Obstajajo v zapletenem, večdimenzionalnem odnosu drug z drugim, ne pa kot samoumevno ločeni, omejeni, neodvisni objekti. Ne dojemamo jih kot take, ampak dojemamo njihovo funkcionalno uporabnost, s tem pa jih delamo dovolj preproste za zadostno razumevanje. ''Iz tega razloga moramo biti natančni pri določanju svojih ciljev.'' Brez tega se utopimo v zapletenosti sveta.<ref>Prav tam, str. 244.</ref> * Naša sposobnost istovetenja se izraža na vseh ravneh naše Biti.<ref>Prav tam, str. 245.</ref> * Vse je nepredstavljivo prepleteno. Vse je pod vplivom česa drugega. Dojemamo zelo ozek izsek vzročno medsebojno povezane matrice, čeprav se na vso silo trudimo sprejeti zavedanje te ozkosti. Toda ko gre nekaj bistvenega narobe, tanka oplata zadostnosti dojemanja poči. Razkrije se grozljiva pomanjkljivost naših čutov. Vse, kar nam je drago, se sesuje v prah.<ref>Prav tam, str. 248.</ref> * Kaos je to, kar vidimo, ko stvari razpadejo (čeprav ga ne moremo resnično videti).<ref>Prav tam, str. 249.</ref> * Ko stvari okrog nas razpadejo, naše dojemanje izgine in začnemo delovati. Pradavni refleksni odzivi, ki so v stotinah milijonov let postali samodejni, nas varujejo v tistih strašnih trenutkih, ko ne odpove samo razmišljanje, ampak tudi samo dojemanje. V takšnih okoliščinah se naše telo pripravi na vse možne izide.<ref>Prav tam, str. 250.</ref> * Nikoli ne podcenjujte rušilne moči grehov opustitve.<ref>Prav tam, str. 252.</ref> * Zakonca sta kot pregovorni mački, zaprti v sodu. Zvezana sta s prisego, ki teoretično velja, dokler eden ali oba ne umreta. Ta prisega je zato, da situacijo jemljeta prekleto resno. Bi res radi, da vam ista nepomembna malenkost žre živce čisto vsak dan vašega zakona, vsa desetletja njegovega obstoja?<ref>Prav tam, str. 253.</ref> * Življenje zahteva trud, da ga vzdržujemo.<ref>Prav tam, str. 254.</ref> * Res mislite, da je pametno pustiti, da katastrofa v sencah raste, medtem ko se vi krčite in pomanjšujete in postajate vse bolj prestrašeni? Mar se ni bolje pripraviti, nabrusiti meč, pogledati v temo in potem zgrabiti bika za roge? Mogoče boste ranjeni. ''Verjetno'' boste ranjeni. Navsezadnje je življenje trpljenje. Toda morda rana ne bo smrtna. : Če želite namesto tega raje čakati, da to, česar nočete raziskati, potrka na vaša vrata, se stvari zanesljivo ne bodo dobro odvijale za vas. Neizogibno se bo zgodilo to, kar najmanj želite – in ko boste najmanj pripravljeni. To, s čimer se najmanj želite srečati, se bo pojavilo, ko boste najšibkejši, ono pa najmočnejše. In poraženi boste.<ref>Prav tam, str. 256.</ref> * Kadar stvari razpadejo in se ponovno pojavi kaos, mu lahko damo strukturo in ponovno vzpostavimo red – z govorom.<ref>Prav tam, str. 259.</ref> * Psiha (duša) in svet sta oba urejena, na najvišjih ravneh človeškega obstoja, z jezikom, s sporazumevanjem.<ref>Prav tam.</ref> * Bodite natančni, ko sebi in drugim govorite, kaj ste naredili, kaj delate in kam greste. Iščite prave besede. Te besede uredite v prave stavke in te stavke v prave odlomke. Preteklost je mogoče odrešiti, če jo z natančnim jezikom pomanjšate na njeno bistvo. Sedanjost teče mimo, ne da bi oropala prihodnost, če so njene resničnosti jasno izgovorjene.<ref>Prav tam, str. 261.</ref> * Pogumne in resnicoljubne besede bodo naredile vašo resničnost preprosto, pristno, dobro opredeljeno in primerno za bivanje.<ref>Prav tam.</ref> * Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, da boste lahko ugotovili, kje ste zdaj. Če ne veste, kje ste, natanko kje ste, potem ste lahko kjerkoli. Kjerkoli pa je preveč krajev, da bi bili v njih, in nekateri od teh krajev so zelo slabi. Ugotoviti morate, kje ste bili v življenju, ker sicer ne morete priti tja, kamor greste.<ref>Prav tam, str. 262.</ref> * Recite, kar mislite, da lahko ugotovite, kaj mislite. Delajte, kar govorite, da boste lahko ugotovili, kaj boste delali. Potem bodite pozorni. Opazujte svoje napake. Razčlenite jih. Trudite se jih popravljati. Tako boste odkrili smisel svojega življenja.<ref>Prav tam, str. 262, 263.</ref> * Spopadite se s kaosom Biti. Pomerite v morje težav. Opredelite svoj cilj in zarišite pot do tja. Priznajte, kaj želite. Povejte ljudem okrog sebe, kdo ste. Zožite pogled, pozorno glejte in pojdite naprej, odločno in naravnost. : Natančno se izražajte.<ref>Prav tam, str. 263.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne težite mulcem, ko rolkajo ==== * Če smo neovirani – in opogumljeni – raje živimo na robu. Tam lahko še vedno samozavestno ravnamo in se spopadamo s kaosom, ki nam pomaga, da se razvijamo. Iz tega razloga je v naši naravi, da uživamo v tveganju (nekateri bolj kot drugi).<ref>Prav tam, str. 267.</ref> * Če nekdo trdi, da deluje iz najvišjih načel, za dobro drugih, ni razloga za domnevo, da ima ta oseba iskrene motive. Ljudje, ki želijo narediti stvari boljše, se navadno ne ukvarjajo s spreminjanjem drugih ljudi – če pa se, prevzamejo odgovornost, da enake spremembe (in najprej) naredijo pri sebi.<ref>Prav tam, str. 269, 270.</ref> * In zakaj se tako pogosto zdi, da se ravno ljudje, ki se vidno zavzemajo proti predsodkom, čutijo dolžne ožigosati človeštvo samo?<ref>Prav tam, str. 276.</ref> * Razmišljati o kulturi zgolj kot o zatiralski je ignorantsko in nehvaležno, pa tudi nevarno.<ref>Prav tam, str. 282.</ref> * Pazite se interpretacij enega samega vzroka – in pazite se ljudi, ki jih podajajo.<ref>Prav tam, str. 290.</ref> * Obstaja neskončno število interpretacij, vsekakor: to ni nič drugače, kot če bi rekli, da obstaja neskončno število problemov. Vendar pa obstaja samo resno omejeno število primernih rešitev. Sicer bi bilo življenje lahko. Pa ni.<ref>Prav tam, str. 290, 291.</ref> * Vsaka oseba je edinstvena – in ne v kakšnem malenkostnem pomenu: pomembno, značilno, smiselno edinstvena je. Pripadnost skupini ne more zajeti te raznovrstnosti.<ref>Prav tam, str. 294.</ref> * Agresivnost je v nas že na začetku. Podlaga obrambne in plenilske agresivnosti so pradavni biološki tokokrogi.<ref>Prav tam, str. 296.</ref> * Za zamero sta samo dva glavna razloga: prvi je, da so te izkoristili (oziroma si dovolil, da so te izkoristili), drugi pa je jokavo zavračanje, da bi prevzel odgovornost in odrasel.<ref>Prav tam, str. 297.</ref> * Prijazni, sočutni, empatični ljudje, ki se izogibajo konfliktom (vse te lastnosti so povezane), pustijo, da drugi hodijo po njih, in postanejo zagrenjeni.<ref>Prav tam, str. 298.</ref> * Preveč zaščite uniči razvijajočo se dušo.<ref>Prav tam, str. 299.</ref> * Če so ženske zdrave, ne želijo fantov. Želijo moške. Želijo nekoga, s katerim se bodo kosale, s katerim se bodo spoprijele. Če so žilave, želijo nekoga še bolj žilavega. Če so pametne, želijo nekoga pametnejšega. Želijo nekoga, ki bo na mizo prinesel nekaj, česar same ne morejo priskrbeti. Zaradi tega žilave, pametne in privlačne ženske pogosto težko najdejo partnerja: preprosto ni toliko moških, ki bi jih dovolj prekašali, da bi veljali za zaželene /…/<ref>Prav tam, str. 308, 309.</ref> * Ne težite mulcem, ko rolkajo.<ref>Prav tam, str. 309.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Pobožajte mačko, če jo srečate na ulici ==== * Ideja, da je življenje trpljenje, je v tej ali oni obliki celovit del vseh glavnih religioznih naukov. Budisti jo navajajo neposredno. Kristjani jo ponazarjajo s križem. Judje se spominjajo trpljenja, ki so ga prestajali stoletja. Takšno razmišljanje je na splošno značilno za velike veroizpovedi, ker smo ljudje po naravi krhki.<ref>Prav tam, str. 313.</ref> * ''Predstavljaj si Bit, ki je vsevedna, vsenavzoča in vsemogočna. Kaj manjka takšni Biti?'' Odgovor? ''Omejitev.''<ref>Prav tam, str. 318.</ref> * Če lahko superjunak dela karkoli, se izkaže, da sploh ni junak. Nič izrecnega ni, zato ni nič. Za nič se mu ni treba truditi, zato ga ni mogoče občudovati. ''Biti karkoli razumnega očitno zahteva omejitve.'' Morda je to zato, ker Bit poleg zgolj statičnega obstoja potrebuje tudi postajanje – in nekaj postati pomeni postati nekaj več ali vsaj nekaj drugačnega. To pa je mogoče samo, če je nekaj omejeno.<ref>Prav tam, str. 320, 321.</ref> * Sovraštvo do življenja, preziranje življenja – kljub pristnim bolečinam, ki jih življenje povzroča – naredi življenje samo še slabše, neznosno slabše. V tem ni nič dobrega, samo želja povzročati trpljenje, zaradi trpljenja. To pa je bistvo zla.<ref>Prav tam, str. 322.</ref> * Ko nekoga ljubite, ''te osebe ne ljubite kljub njenim omejitvam. Ljubite jo zaradi njenih omejitev.''<ref>Prav tam.</ref> * Vzemite si nekaj časa za pogovor in razmišljanje o bolezni ali drugi krizi in kako jo obvladovati dan za dnem. Sicer pa ''ne'' govorite ali razmišljajte o njej. Če ne omejite njenih učinkov, boste izgoreli in vse bo začelo iti navzdol. To ne pomaga. Varčujte moči. V vojni ste, ne v bitki, in vojna je sestavljena iz mnogih bitk. V vseh morate ostati delujoči.<ref>Prav tam, str. 325, 326.</ref> * Ko ste usklajeni z nebom, se lahko posvetite dnevu.<ref>Prav tam, str. 326.</ref> * Ljudje smo zelo trdoživi. Ljudje lahko preživimo veliko bolečin in izgub. Toda da vztrajamo, moramo videti dobro v Biti. Če to izgubimo, smo resnično izgubljeni.<ref>Prav tam.</ref> ==== Koda: Kaj naj naredim z na novo odkritim svetlobnim peresom? ==== * ''Kaj naj delam jutri?'' Odgovor se je glasil: ''Najboljše možno dobro v najkrajšem časovnem obdobju.''<ref>Prav tam, str. 332.</ref> * ''Kaj naj delam prihodnje leto? Poskusi poskrbeti, da bo dobro, ki ga bom naredil takrat, prekašalo samo dobro, ki ga bom naredil leto zatem.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojim življenjem? Prizadevaj si za nebesa in se osredotoči na danes.''<ref>Prav tam.</ref> * Usmeri svoj pogled k Bogu, Lepoti in Resnici, potem pa se natančno in pozorno posveti vsakemu trenutku.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svojo ženo? Ravnaj z njo, kot da je sveta Mati Božja, da bo rodila junaka, ki bo odrešil svet. Kaj naj naredim s svojimi starši? Ravnaj tako, da bodo tvoja dejanja upravičila trpljenje, ki sta ga prestala. Kaj naj naredim s svojo hčerko? Stoj ji ob strani, poslušaj jo, varuj jo, uri njen um in ji daj vedeti, da je v redu, če želi biti mati. Kaj naj naredim s svojim sinom? Spodbujaj ga, da bo resničen Božji Sin.''<ref>Prav tam, str. 333.</ref> * Navsezadnje je usoda sveta odvisna od vsakega novega dojenčka – majcenega, krhkega in ogroženega, toda, sčasoma, sposobnega izrekati besede in opravljati dejanja, ki ohranjajo življenjsko nujno večno ravnotežje med kaosom in redom.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s tujcem? Povabi ga v svoj dom in ravnaj z njim kot z bratom, da bo morda to postal.''<ref>Prav tam, str. 334.</ref> * ''Kaj naj naredim s padlo dušo? Ponudi ji iskreno in pozorno dlan, vendar se ji ne pridruži v blatu.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s svetom? Vedi se, kot da je Bit dragocenejša od Nebiti.''<ref>Prav tam.</ref> * Ravnaj tako, da te tragedija obstoja ne bo naredila zagrenjenega in pokvarjenega.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj izobražujem svoje ljudi? Deli z njimi tiste stvari, ki jih imam za resnično pomembne.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z raztrganim narodom? S skrbnimi besedami resnice ga zašij spet skupaj.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim za Boga, svojega Očeta? Žrtvuj vse, kar ti je drago, za še večjo popolnost.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z lažnivim človekom? Pusti ga govoriti, da se sam razkrije.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kako naj ravnam z razsvetljenim? Zamenjaj ga z resničnim iskalcem razsvetljenja.''<ref>Prav tam, str. 335.</ref> * Ni razsvetljenega. Je samo tisti, ki išče nadaljnje razsvetljenje. Pravilna Bit je proces, ne stanje; potovanje, ne kraj.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, če preziram to, kar imam? Spomni se tistih, ki nimajo ničesar, in si prizadevaj biti hvaležen.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me grize pohlep? Spomni se, da je resnično veliko bolje dajati kot prejemati.''<ref>Prav tam, str. 336.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko uničim svoje reke? Išči živo vodo in daj, da očisti Zemljo.''<ref>Prav tam.</ref> * Lažje si je podrediti zunanjega sovražnika kot tistega v sebi.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko mojemu sovražniku uspe? Prizadevaj si za boljše in bodi hvaležen za poduk.''<ref>Prav tam.</ref> * Uči se iz uspeha svojih sovražnikov; prisluhni njihovi kritiki, da lahko iz njihovega nasprotovanja napaberkuješ tistih nekaj zrn modrosti, ki jih lahko uporabiš, da se izboljšaš; ustvarjaj svet, v katerem bodo tisti, ki delajo proti tebi, ugledali svetlobo, se prebudili in ji sledili, da bo lahko boljše, za katero si prizadevaš, zajelo tudi njih.<ref>Prav tam, str. 336, 337.</ref> * ''Kaj naj naredim, kadar sem utrujen in nepotrpežljiv? Hvaležno sprejmi roko, ki se ti ponuja v pomoč.''<ref>Prav tam, str. 337.</ref> * ''Kaj naj naredim glede staranja? Potencial moje mladosti zamenjaj z dosežki moje zrelosti.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim glede smrti svojega malega otroka? Podpiraj moje druge ljubljene in zdravi njihovo bolečino.''<ref>Prav tam.</ref> * Prizadevajte si, da boste na pogrebu svojega očeta oseba, na katero se bodo lahko v svoji žalosti in trpljenju vsi oprli.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim v naslednjem težkem trenutku? Usmeri mojo pozornost na naslednjo pravilno potezo.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj rečem nevernemu bratu? Kralj prekletih je slab sodnik Biti.''<ref>Prav tam, str. 338.</ref> * Če ne dajete primernih žrtev, če se ne odkrivate, če ne živite in govorite resnice – vse to vas slabi.<ref>Prav tam, str. 339.</ref> * Strašno trpeti in vedeti, da si sam vzrok tega trpljenja: to je pekel.<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da si utrdim duha? Ne govori laži in ne delaj, kar preziraš.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, da oplemenitim svoje telo? Uporabljaj ga samo v služenju moji duši.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim z najtežjimi vprašanji? Imej jih za vrata na pot življenja.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim s trpljenjem ubogega? Prizadevaj si s pravim zgledom poživiti njegovo strto srce.''<ref>Prav tam.</ref> * ''Kaj naj naredim, ko me gleda velika množica? Stoj pokončno in govori resnico.''<ref>Prav tam.</ref> === ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'' === ==== Prvo pravilo: Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov ==== * Ljudje potrebujemo stalno komunikacijo z drugimi, da ohranimo svoj razum organiziran.<ref>Jordan B. Peterson, ''Onkraj reda: Še 12 pravil za življenje'', Družina, Ljubljana 2021, str. 24.</ref> * Zakaj bi se zanašali samo na svoje omejene vire, da si zapomnimo pot ali da se orientiramo na novem ozemlju, če se lahko opremo na znake in kažipote, ki so nam jih s toliko truda postavili drugi?<ref>Prav tam, str. 26.</ref> * Ljudje ne ostajajo duševno zdravi samo zaradi neokrnjenosti svojega razuma, ampak zato, ker jih tisti okrog njih stalno opozarjajo, kako naj razmišljajo, ravnajo in govorijo.<ref>Prav tam.</ref> * Brez posredovanja družbenega sveta ne bi mogli organizirati svojega razuma in stvarni svet bi nas preprosto preplavil.<ref>Prav tam, str. 27.</ref> * Besede, ki jih uporabljamo, so orodja, ki strukturirajo naše izkustvo, subjektivno in zasebno – vendar so v enaki meri tudi družbeno opredeljena.<ref>Prav tam, str. 29.</ref> * Notranja hierarhija, ki prevaja dejstva v dejanja, odseva zunanjo hierarhijo družbene organizacije.<ref>Prav tam, str. 33.</ref> * Marsikaj velikega se začne kot majhno, nevedno in nekoristno.<ref>Prav tam, str. 36.</ref> * Dobro je biti začetnik, toda na drugačen način dobro je biti tudi enak med enakimi.<ref>Prav tam, str. 38.</ref> * Če obstaja težava, ki jo je treba rešiti in je v njeno reševanje vključenih veliko ljudi, potem se mora vzpostaviti – in se tudi bo vzpostavila – hierarhija, ko tisti, ki ''ne znajo'', sledijo tistim, ki ''znajo'', in se v tem procesu pogosto učijo biti sposobni. Če je težava resnična, potem se morajo ljudje, ki so najboljši za njeno reševanje, povzpeti na vrh. To ni težnja po moči ali oblasti, ampak avtoriteta, ki spremlja sposobnost.<ref>Prav tam, str. 42.</ref> * Prevzeti avtoriteto pomeni spoznavati, da oblast zahteva skrbnost in sposobnost – in da to pride za dejansko ceno. /…/ V resničnem svetu so tisti, ki v funkcionalnih hierarhijah zasedajo avtoritativne položaje, na splošno močno obremenjeni z odgovornostjo do ljudi, ki jih nadzorujejo, zaposlujejo ali usmerjajo.<ref>Prav tam, str. 43, 44.</ref> * Neko veliko zadovoljstvo te prevzame, če sposobnim in občudovanja vrednim mladim ljudem pomagaš, da postanejo visoko strokovno usposobljene, družbeno vredne, samostojne in odgovorne osebe.<ref>Prav tam, str. 44.</ref> * Imeti zdrav razum pomeni, da poznamo pravila družbene igre, jih ponotranjimo in se ravnamo po njih.<ref>Prav tam.</ref> * Visoko družbena bitja, kot smo ljudje, se morajo ravnati po pravilih, da ohranijo duševno zdravje in kar najbolj zmanjšajo nepotrebno negotovost, trpljenje in razdor. Toda obenem moramo tudi pazljivo spreminjati ta pravila, kot se spreminjajo razmere okrog nas.<ref>Prav tam, str. 45.</ref> * Sledi pravilom, dokler nisi sposoben postati bleščeč zgled tega, kar predstavljajo, vendar jih prelomi, ko prav ta pravila predstavljajo največjo oviro utelešenju njihovih osrednjih vrednot.<ref>Prav tam, str. 56.</ref> * Če razumeš pravila – njihovo nujnost, njihovo svetost, kaos, ki ga preprečujejo, kako povezujejo skupnosti, ki jim sledijo, ceno, plačano za njihovo vzpostavitev, in nevarnost njihovega kršenja –, vendar si pripravljen prevzeti vse breme odgovornosti, da narediš izjemo in jih prekršiš, ker to vidiš kot služenje višjemu dobremu (in če si dovolj značajska oseba, da razločiš to razliko), potem si služil duhu, namesto zgolj črki zakona, in to je vzvišeno moralno dejanje. Če pa nočeš razumeti pomembnosti pravil, ki jih kršiš, in ravnaš iz sebičnega prepričanja, potem si primerno in neizogibno preklet. Nemarnost, ki jo kažeš do svoje tradicije, te bo čez čas docela in boleče pokopala, verjetno tudi tiste okrog tebe.<ref>Prav tam, str. 58.</ref> * Živa interakcija med družbenimi ustanovami in ustvarjalnimi dosežki je tisto, kar ohranja svet v ravnotežju na tanki črti med preveč reda in preveč kaosa.<ref>Prav tam, str. 59.</ref> * Ne omalovažujte po nemarnem družbenih ustanov ali ustvarjalnih dosežkov.<ref>Prav tam.</ref> ==== Drugo pravilo: Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete ==== * Zgodbe postanejo nepozabne, kadar sporočajo pretanjene oblike biti – kompleksne probleme in enako kompleksne rešitve –, ki jih zaznavamo, zavestno, po koščkih, vendar jih ne moremo v celoti artikulirati.<ref>Prav tam, str. 63.</ref> * Nič ni pomembnejše, kot da se naučimo, da tudi v težkih in frustrirajočih razmerah vztrajamo in igramo pošteno.<ref>Prav tam, str. 71.</ref> * Ne morete sami izbrati, kaj vas zanima. To izbere vas. Nekaj se iz teme prikaže kot privlačno, kot nekaj, za kar je vredno živeti; če temu sledimo, nas nekaj potiska naprej po poti, do naslednje pomembne manifestacije – in to se nadaljuje, in dokler iščemo, se razvijamo, rastemo in napredujemo. To je nevarno potovanje, vendar je tudi življenjska pustolovščina.<ref>Prav tam.</ref> * Kadar nevednost uničuje kulturo, pridejo na plano pošasti.<ref>Prav tam, str. 75.</ref> * Če veliko in nepozabno dejanje opravi posebej občudovanja vreden posameznik, krajevni junak, potem so največja in najbolj nepozabna možna dejanja tista, ki jih opravi duh (deloma utelešen v določenih posameznikih), ki povzema, kar imajo skupnega vsi krajevni junaki vsepovsod.<ref>Prav tam, str. 85, 86.</ref> * Vsak potrebuje zgodbo, da strukturira svoje zaznave in dejanja, ker bi bil obstoj v nasprotnem primeru nevzdržno kaotičen.<ref>Prav tam, str. 86.</ref> * /…/ duša, ki je pripravljena sprejeti preobrazbo, tako globoko, kolikor je nujno, je najučinkovitejši sovražnik kačjih demonov ideologije in totalitarizma v njihovih osebnih in družbenih oblikah.<ref>Prav tam, str. 87.</ref> * Morate si zarisati svojo pot. Morate vedeti, kje ste bili, da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Morate vedeti, kje ste, sicer ne boste mogli zarisati smeri od svojega izhodišča do svojega cilja. Vedeti morate, kam greste, sicer boste utonili v negotovosti, nepredvidljivosti in kaosu ter stradali upanja in navdiha.<ref>Prav tam.</ref> * Predstavljajte si, kaj bi lahko bili, in si nato zavzeto prizadevajte, da to postanete.<ref>Prav tam, str. 88.</ref> ==== Tretje pravilo: Ne skrivajte neželenih reči v megli ==== * Ne zavajajte se: enako hitro se starate, če puščate stvari nerešene ali če jih sproti rešujete. Toda če se brezciljno prepuščate toku, nimate nadzora nad tem, kam vas bo neslo, in verjetnost, da boste dobili to, kar potrebujete in želite, je zelo majhna.<ref>Prav tam, str. 95.</ref> * Kadar nevednost prinaša blaženost, je neumno biti moder.<ref>Prav tam, str. 100.</ref> * Če razjasnite, kaj želite, in predano delate, da to dosežete, vam bo morda spodletelo. Toda če ne razjasnite, kaj želite, vam bo zagotovo spodletelo. Ne morete zadeti tarče, ki je nočete videti. Ne morete zadeti tarče, če ne namerite vanjo. In, enako nevarno, v obeh primerih, ne boste pridobili prednosti, ki ste je deležni, če merite, a zgrešite. Ne boste pridobili koristi od spoznanj, ki se neizogibno ponujajo, kadar stvari ne gredo po vaše. Za uspeh pri nekem podvigu je pogosto treba poskusiti, spodleteti, odpraviti napake (z novim znanjem, pridobljenim z bolečim neuspehom) in potem znova poskusiti in spodleteti – in nemalokrat to ponavljati ''ad nauseam''. Včasih vse to znanje, ki ga je brez neuspeha nemogoče pridobiti, privede do spoznanja, da bi bilo bolje, če bi svoje stremljenje usmerili v drug cilj (ne zato, ker je to lažje; ne zato, ker ste obupali; ne zato, ker se izogibate – ampak zato, ker ste ob vzponih in padcih svojih izkušenj spoznali, da tega, kar iščete, ne boste našli tam, kjer ste gledali, ali pa preprosto ni dosegljivo na način, ki ste ga izbrali).<ref>Prav tam, str. 102.</ref> * ''Priznajte svoja občutja''.<ref>Prav tam.</ref> * Naivna oseba zaupa, ker verjame, da so ljudje v bistvu ali celo na splošno vredni zaupanja. Toda vsak, ki je resnično živel, je bil – ali je – prevaran. : Nekdo z izkušnjami ve, da so ljudje sposobni zavajanja in pripravljeni zavajati. To védenje prinese s seboj domnevno upravičeni upravičeni pesimizem o človeški naravi, osebni ali nasploh, vendar tudi odpre vrata drugi vrsti vere v človeštvo: taki, ki temelji na pogumu, ne na naivnosti. Zaupal vam bom – podal vam bom roko – kljub tveganju, da me boste izdali, ker je mogoče, preko zaupanja, prinesti na plano najboljše v sebi in verjetno v meni.<ref>Prav tam.</ref> * Informacija v našem izkustvu je latentna, kot zlato v rudi /…/ Treba jo je izvleči in prečistiti, to pa terja veliko truda in pogosto sodelovanje z drugimi, preden jo lahko uporabimo, da izboljšamo sedanjost in prihodnost. Svojo preteklost uporabljamo učinkovito, če nam pomaga ponavljati želena izkustva – in se izogibati neželenim. Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo, toda, še pomembneje, hočemo vedeti, ''zakaj'' se je zgodilo. »Zakaj« je modrost. »Zakaj« nam omogoča, da se izognemo ponavljanju istih napak znova in znova, in če imamo srečo, nam pomaga ponavljati uspehe.<ref>Prav tam, 103, 104.</ref> * Navsezadnje se pot do svetega grala začne v najtemnejšem delu gozda in kar potrebujete, ostaja skrito tam, kamor si najmanj želite pogledati.<ref>Prav tam, 104.</ref> * Če nakopičite dovolj šare v omaro, se bodo nekega dne, ko boste najmanj pripravljeni, vrata sunkoma odprla, in vse, kar ste tlačili noter in je neizogibno raslo v temi, vas bo pokopalo. Morda vam ne bo ostalo dovolj časa ali energije v življenju, da bi se spopadli s tem, uredili, obdržali, kar potrebujete, in zavrgli preostalo. To pomeni biti pokopan pod odvečno prtljago.<ref>Prav tam, 105.</ref> * Ne skrivajte neželenih reči v megli.<ref>Prav tam.</ref> ==== Četrto pravilo: Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti ==== * Če želite postati neprecenljivi na delovnem mestu – v katerikoli skupnosti –, samo delajte koristne stvari, ki jih ne dela nihče drug.<ref>Prav tam, 108.</ref> * Zdi se, da je mogoče smisel, ki najučinkoviteje poživlja življenje, najti v prevzemanju odgovornosti.<ref>Prav tam.</ref> * Če lahko narediš katerokoli potezo, to ni več igra. Če pa sprejmeš omejitve, se igra začne.<ref>Prav tam, 109.</ref> * Nekaj svojega raznovrstnega potenciala morate žrtvovati v zameno za nekaj resničnega v življenju. Zastavite si neki cilj. Disciplinirajte se. Ali trpite posledice. In kaj so te posledice? Vse trpljenje življenja, a brez trohice njegovega smisla. Obstaja boljši opis pekla?<ref>Prav tam, 111.</ref> * Če se spopadeš z izzivom, se spoprimeš s svetom in pridobiš nova spoznanja. Tako postaneš več kot prej. Čedalje bolj postajaš to, kar bi lahko bil.<ref>Prav tam, 116.</ref> * Največje vprašanje človeštva ni, kaj smo, ampak kaj bi lahko bili.<ref>Prav tam, 117.</ref> * /…/ ljudje pozitivna čustva doživljamo v odnosu do ''prizadevanja'' za vreden cilj.<ref>Prav tam, 120.</ref> * /…/ ni sreče brez odgovornosti. Nobenega vrednega in cenjenega cilja, nobenega pozitivnega čustva.<ref>Prav tam, 121.</ref> * Nisem še srečal človeka, ki bi bil zadovoljen, če ve, da ne dela vsega, kar bi moral.<ref>Prav tam.</ref> * Prihodnosti ni mogoče ubežati – in če pred nečim ne moreš pobegniti, je pravi odnos, da se prostovoljno obrneš in se spoprimeš s tem. To deluje. Zato si namesto kratkoročnega impulzivnega cilja zastavite cilj na veliko večji ravni, to pa je delovati pravilno v odnosu na dolgi rok za vse.<ref>Prav tam.</ref> * Kar deluje v številnih različnih časovnih okvirih in številnih različnih krajih za številne ljudi (vključno z vami) – to je cilj.<ref>Prav tam, 122.</ref> * Če je cena za izdajo sebe, v najglobljem pomenu, krivda, sram in tesnoba, je korist, da ne izdaš sebe, smisel – smisel, ki oplaja.<ref>Prav tam.</ref> * Kaj je protistrup za trpljenje in zlonamernost življenja? Najvišji možni cilj. Kaj je nujni osnovni pogoje za prizadevanje za najvišji možni cilj? Pripravljenost sprejeti maksimalno stopnjo odgovornosti – in to vključuje odgovornosti, ki jih drugi zavračajo ali zanemarjajo.<ref>Prav tam, 124.</ref> * Vaše življenje postane smiselno v natančnem sorazmerju glede na odgovornost, ki ste jo pripravljeni prevzeti.<ref>Prav tam, 125.</ref> * Opazite priložnosti, ki se skrivajo tam, kjer se je kdo odrekel odgovornosti.<ref>Prav tam, 127.</ref> ==== Peto pravilo: Ne počnite tega, kar sovražite ==== * Verjamem, da je dobro, ki ga ljudje delajo, čeprav se morda zdi majhno, bolj kot si ljudje mislijo, povezano z dobrim, ki se širše kaže v svetu, in mislim, da enako velja za zlo. Vsi smo bolj odgovorni za stanje sveta, kot verjamemo ali bi želeli udobno verjeti.<ref>Prav tam, 133, 134.</ref> * Suveren posameznik, ki je pozoren in ravna po svoji vesti, je sila, ki prepreči, da bi skupina kot nujna struktura, ki usmerja normativne družbene odnose, postala slepa in smrtonosna.<ref>Prav tam, 134.</ref> * Ne počnite tega, kar sovražite.<ref>Prav tam, 138.</ref> ==== Šesto pravilo: Opustite ideologijo ==== * Preveč časa (večino zadnjih petdesetih let) smo namenili govorjenju o pravicah in od mladih ljudi, ki jih socializiramo, ne zahtevamo več dovolj. Desetletja jim govorimo, naj zahtevajo, kar jim družba dolguje. Nakazovali smo, da bodo zaradi takih zahtev dobili pomembne življenjske smisle, morali pa bi narediti ravno nasprotno: jim dati vedeti, da je smisel, ki oplaja življenje, kljub vsej njegovi tragičnosti in razočaranjem, mogoče najti v prevzemanju plemenitih bremen.<ref>Prav tam, 144.</ref> * Svet je zelo nenavaden kraj in so časi, ko se zdi, da se metaforični ali pripovedni opis, značilen za kulturo, in materialna predstavitev, ki je tako celovit del znanosti, dotikata, ko se vse poveže – ko življenje in umetnost enako odsevata drug drugega.<ref>Prav tam, 147.</ref> * Zatorej je mogoče, da se pravega smisla življenja ne da odkriti v tem, kar je objektivno, ampak v tem, kar je subjektivno (vendar še vedno univerzalno).<ref>Prav tam, 148.</ref> * Potem ko teoretik izma razdeli svet na velike, nediferencirane kose, opiše problem(e) vsakega od njih in določi primerne podleže, sestavi majhno število razlagalnih načel ali sil (ki lahko deloma dejansko prispevajo k razumevanju ali obstoju teh abstraktnih entitet). Potem temu malemu številu določi primarni vzrok, medtem ko druge enako ali še pomembnejše prezre. V ta namen je najučinkoviteje uporabiti velik motivacijski sistem ali zelo razširjeno sociološko dejstvo ali domnevo. Ta razlagalna načela je tudi dobro uporabiti za nek nenavaden negativni, sovražni ali destruktivni razlog, potem pa razpravo o njem in vzroku za njegov obstoj narediti za tabu temo za ideologa in njegove privržence (da o kritikih ne govorimo). Potem lažni teoretik splete ''post hoc'' teorijo, kako imamo lahko vsak pojav, četudi je še tako kompleksen, za sekundarno posledico tega novega, totalitarnega sistema. Nazadnje se pojavi miselna šola, da širi metode te algoritemske redukcije (še zlasti, kadar mislec upa, da bo dosegel prevlado v konceptualnem in resničnih svetovih), tiste, ki algoritma nočejo sprejeti ali kritizirajo njegovo uporabo, pa tiho ali eksplicitno demonizirajo.<ref>Prav tam, 150, 151.</ref> * Ideologi so intelektualni ekvivalent fundamentalistov, neuklonljivi in togi. Njihova farizejska pravičniškost in moralno prilaščanje pravice do družbenega inženiringa sta do potankosti enako globoka in nevarna.<ref>Prav tam, 153.</ref> * ''Ne sme se domnevati skupinska krivda'' – vsekakor pa ne večgeneracijska. To je jasno znamenje tožnikovih zlih namenov in znanilec družbene katastrofe.<ref>Prav tam, 154.</ref> * Aksiomi ideološko obsedenih so bogovi, ki jim njihovi častilci slepo služijo.<ref>Prav tam, 156.</ref> ==== Sedmo pravilo: Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi ==== * Kar je dragoceno, je čisto, pravilno urejeno in sije od svetlobe – in to velja za osebo enako kot za drag kamen.<ref>Prav tam, 159.</ref> * Postalo mi je jasno, da imajo mnoge predanosti trajno vrednost: tiste, ki so povezane z značajem, ljubeznijo, družino, prijateljstvom in kariero še najbolj (in najbrž v tem vrstnem redu). Tisti, ki ostanejo nesposobni ali nepripravljeni vzpostaviti dobro negovan vrt, tako rekoč, na kateremkoli od teh področij, neizogibno trpijo zaradi tega.<ref>Prav tam, 162, 163.</ref> * /…/ najslabša odločitev od vseh je nobena.<ref>Prav tam, 164.</ref> * Vsaj na eni stvari delajte tako trdo, kot le lahko, in poglejte, kaj se zgodi.<ref>Prav tam, 171.</ref> ==== Osmo pravilo: Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da ==== * Če se naučite narediti nekaj v svojem življenju resnično lepo – četudi samo eno stvar –, potem ste vzpostavili odnos z lepoto. Nato lahko začnete širiti ta odnos na druge prvine svojega življenja in sveta. To je povabilo k božanskemu. To je ponovno povezovanje z nesmrtnostjo otroštva ter pravo lepoto in veličastjem Biti, ki ju ne morete več videti. Biti morate drzni, da to poskusite.<ref>Prav tam, 174.</ref> * Resnično umetniško delo je okno v transcendentno, in to potrebujete v svojem življenju, ker ste končni in omejeni in vezani na svojo nevednost. Če ne morete najti stika s transcendentnim, ne boste imeli moči, da prevladate, ko zapretijo izzivi življenja.<ref>Prav tam.</ref> * Umetnost je živa skala, na kateri stoji sama kultura.<ref>Prav tam, 175.</ref> * Vaš svet je znano ozemlje, obdano z razmeroma neznanim, ki ga obdaja absolutno neznano – to pa je obdano, še bolj oddaljeno, z absolutno nespoznavnim.<ref>Prav tam, 182.</ref> * Umetniki so ljudje, ki stojijo na meji preobrazbe neznanega v znanje. Prostovoljno se odpravljajo v neznano in ga del vzamejo ter spremenijo v podobo.<ref>Prav tam, 183.</ref> * Umetnost ima enak odnos do družbe, kot ga imajo sanje za duševno življenje.<ref>Prav tam, 184.</ref> * Tako kot umetnost tudi sanje posredujejo med kaosom in redom. Zato so napol kaos. Zato so nerazumljive. So vizija, ne pa povsem artikuliran izdelek.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki so prvi prinašalci civilizacije.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki ne razumejo povsem, kaj delajo. Če delajo nekaj resnično novega, tudi ne morejo razumeti. Drugače bi lahko samo povedali, kaj mislijo, in opravili s tem.<ref>Prav tam.</ref> * Pri ustvarjanju se umetniki borijo, ruvajo in mikastijo s problemom – morda celo s problemom, ki ga ne razumejo povsem – in se trudijo prinesti v žarišče nekaj novega.<ref>Prav tam.</ref> * Umetniki se morajo ubadati z nečim, česar ne razumejo, sicer niso umetniki, ampak pozerji, romantiki (pogosto romantični propadleži), narcisisti ali igralci (in to ne v ustvarjalnem pomenu besede). Če so pristni, so verjetno izrazito obsedeni z intuicijo – pripravljeni so se ravnati po njej tudi ob velikanski verjetnosti, da bodo doživeli nasprotovanje, zavrnitev, kritiziranje ter praktični in finančni polom. Če so uspešni, naredijo svet razumljivejši (včasih nadomestijo nekaj bolj »razumljenega«, vendar zdaj anahronističnega, z nečim novim in boljšim). Neznano pomikajo bližje zavestnemu, družbenemu in artikuliranemu svetu. In potem ljudje strmijo v njihove likovne umetnine, gledajo drame ter poslušajo zgodbe in te stvaritve jih začenjajo informirati, vendar ne vedo, kako in zakaj. In ljudje v njih najdejo veliko vrednost – verjetno več vrednosti kot v čemerkoli drugem. Obstaja dober razlog, da so najdražji predmeti na svetu – tisti, ki so dobesedno ali skoraj dobesedno neprecenljivi – velika umetniška dela.<ref>Prav tam, 184, 185.</ref> * Neznano sije skozi izdelke velikih umetnikov v delno artikulirani obliki. Strahospoštovanje vlivajoče neopisljivo se začenja uresničevati, vendar ohranja neznansko veliko svoje transcendentne moči. To je vloga umetnosti in to je vloga umetnikov.<ref>Prav tam, 186.</ref> * Umetniško, ustvarjalno delovanje je visoko tvegano, verjetnost donosa pa je nizka. Vendar verjetnost zelo visokega donosa vseeno obstaja, in ustvarjalni trud, čeprav je nevaren in redko uspešen, je absolutno nujen za preobrazbo, ki nam omogoča, da ostajamo trdno na tleh. Vse se spreminja. Iz tega razloga je čisti tradicionalizem obsojen na propad. Potrebujemo novo, že samo za to, da ohranjamo svoj položaj. In moramo videti, za kaj smo postali slepi, zaradi svojega strokovnega znanja in specializacije, da ne izgubimo stika z Božjim kraljestvom in umremo v svojem dolgočasju, malodušju, nadutosti, slepoti za lepoto in dušo ubijajočem cinizmu.<ref>Prav tam, 190, 191.</ref> * Umetnost je raziskovanje. Umetniki učijo ljudi videti.<ref>Prav tam, 191.</ref> * Poskusite narediti eno sobo v svojem domu tako lepo, kot se le da.<ref>Prav tam, 193.</ref> ==== Deveto pravilo: Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih natančno in v celoti zapišite ==== * Če nas nekaj doleti – ali, verjetno še huje, če sodelujemo v nekem dejanju –, ob čemer otrpnemo v grozi in nas sili, da se spomnimo, nam neutolažljiva usoda nalaga, da čisto grozo preobrazimo v razumevanje – ali trpimo posledice.<ref>Prav tam, 198.</ref> * Svet, kakršen je, dobesedno delamo iz mnogih stvari, ki jih dojemamo, kot kaj bi lahko bile. To početje je verjetno poglavitno dejstvo naše biti in morda biti kot take.<ref>Prav tam, 214.</ref> * Tudi najbolj zlonamerni ljudje, se zdi, morajo najti upravičenje za svoje zlo.<ref>Prav tam, 215.</ref> * /…/ vedeti moramo, kaj se je zgodilo in zakaj, in to moramo vedeti tako enostavno in praktično, kot je le mogoče.<ref>Prav tam, 216.</ref> * /…/ vztrajanje Boga, da je stvarstvo dobro, je odsev dejstva, da so bili Resnica, Pogum in Ljubezen združeni v njegovem ustvarjalnem delovanju. Zato je v svetopisemski pripovedi o stvarjenju globoko vtisnjena neka etična trditev: vse, kar v (božanskem in človeškem) dejanju stvarjenja nastane iz sfere možnega, je dobro, če je motiv za njegovo ustvaritev dober. Ne verjamem, da v vsej filozofiji ali teologiji obstaja drznejša trditev, kot je: to verjeti, to vzdejanjiti je temeljno dejanje vere.<ref>Prav tam, 219.</ref> * Nerešen problem zelo redko samo leži tam, negiben. Poganjajo mu nove glave, kot hidri. Ena laž – eno dejanje izogibanja – spočne nujnost po nadaljnjih. Eno dejanje samozavajanja ustvari zahtevo po utrjevanju tega samozavajajočega prepričanja z novimi zavajanji. En uničen odnos, nerazrešen, okrni vaš sloves – in v enaki meri okrni vašo vero vase – ter zmanjša verjetnost za nov in boljši odnos. Tako vaše zavračanje ali tudi nesposobnost, da bi sprejeli napake iz preteklosti in jih razčistili, razširi vir za take napake – razširi neznano, ki vas obdaja, in to neznano spreminja v nekaj čedalje bolj plenilskega.<ref>Prav tam, 220.</ref> * Vse razloge imamo, da se izogibamo sprejetju bridke resnice. Toda če razjasnimo in povsem razumemo to, kar je – in kar je bilo –, nas lahko to spoznanje samo zaščiti. Če trpite zaradi spominov, ki vas nočejo nehati mučiti, je tam možnost – možnost, ki je lahko vaša odrešitev –, ki čaka, da jo odkrijete.<ref>Prav tam, 221.</ref> * Če vas stari spomini še vedno vznemirjajo, jih skrbno in v celoti zapišite.<ref>Prav tam.</ref> ==== Deseto pravilo: Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu ==== * Naivni ljudje so obsedeni s slepilom, da so vsi ljudje dobri in da nihče – še zlasti ne neka ljubljena oseba – ne bo motiviran za povzročanje bolečin in bede, bodisi iz maščevanja bodisi zaradi slepote ali zgolj iz užitka, da to počne.<ref>Prav tam, 227, 228.</ref> * Zaupanje med ljudmi, ki niso naivni, je oblika poguma, ker je izdaja vedno možna in ker je to zavestno razumljeno.<ref>Prav tam, 228.</ref> * Življenje je pretežko, da bi se sami prebijali skozenj.<ref>Prav tam.</ref> * V odnosu, kjer romantičnost ostaja neokrnjena, mora biti resnica kralj.<ref>Prav tam, 229.</ref> * Obstajajo tri temeljna stanja biti: tiranija (delaš, kar jaz hočem), suženjstvo (jaz delam, kar ti hočeš) ali pogajanja. Tiranija za zasužnjeno osebo očitno ni ravno dobra, toda tudi za tirana ni dobra – ker ta oseba postane tiran, v tem pa ni nič plemenitega. Ničesar ni razen cinizma, krutosti in pekla neobvladovane jeze in impulzivnosti. Tudi suženjstvo no dobro, in prav tako ne za sužnja ne za tirana. Sužnji so bedni, nesrečni, jezni in zamerljivi. Izkoristili bodo vsako priložnost, ki se jim ponudi, da se maščujejo tiranu, ki bo zato preklet in prizadet od svojih sužnjev. Ni lahko dobiti najboljšega od ljudi, po katerih samovoljno udrihaš s palico, še zlasti če se trudijo narediti nekaj dobrega (in to zatiranje duha je najokrutnejši trik tiranov). Lahko pa ste prepričani – vsi, ki bi radi bili tirani –, da se vam bodo vaši sužnji maščevali, kjer se vam bodo lahko, tudi če to pomeni samo to, da so manj, kot bi lahko bili.<ref>Prav tam, 233.</ref> * Otroci so neverjetni posnemovalci. Večino tega, kar vedo, se naučijo implicitno veliko prej, preden znajo uporabljati jezik, in skupaj z dobrim posnemajo slabo. Iz tega razloga je bilo rečeno, da bodo grehi očetov obiskani na otrocih do tretje in četrte generacije (4 Mz 54,18).<ref>Prav tam, 235.</ref> * V naši kulturi živimo, kot da bomo umrli pri tridesetih. A ne. Živimo zelo dolgo časa, vendar tudi konec pride, kot bi mignil, in prav bi bilo, da ste dosegli, kar ljudje dosežejo, če živijo polno življenje. Poroka in otroci in vnuki in vse težave in bolečine, ki vse to spremljajo, je zdaleč več kot pol življenja. Če to zamudite, vam grozi velika nevarnost.<ref>Prav tam, 236, 237.</ref> * Naravnost reči, da lažemo mladim ženskam, predvsem o tem, kar si verjetno najbolj želijo v življenju, je tabu v naši kulturi z njenim nerazumljivo čudnim vztrajanjem, da naj bi človek glavno zadovoljstvo v svojem življenju našel v karieri (ki je že sama po sebi redka, ker ima večina ljudi službe, ne karier).<ref>Prav tam, 237.</ref> * Za začetek, tam zunaj ni nikogar, ki bi bil popoln. So samo ljudje, ki so poškodovani – kar hudo, čeprav ne vedno nepopravljivo, in imajo vsak za zvrhan koš individualnih napak in pomanjkljivosti.<ref>Prav tam, 246.</ref> * Načrtujte in marljivo delajte, da ohranjate romantičnost v svojem odnosu.<ref>Prav tam, 250.</ref> ==== Enajsto pravilo: Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti ==== * Aksiom človeške modrosti je, da sta jasnejša opredelitev problema in njegovo globlje razumevanje zdravilna.<ref>Prav tam, 253.</ref> * Moramo se boriti, da »smo tu zdaj«, pravi modrost starih. Če smo prepuščeni sami sebi, svoj razum raje usmerimo v prihodnost: ''Kaj bi lahko bilo?'' Poskušati odgovoriti na to vprašanje – to je življenje. To je pravo spopadanje z resničnostjo. ''Kaj je?'' To je mrtva preteklost, že dosežena. ''Kaj bi lahko bilo?'' To pa je pojav nove biti, nove pustolovščine, ki jo spočne stik žive zavesti z velikim prostranstvom protislovne možnosti.<ref>Prav tam, 255.</ref> * O svojem življenju naravno razmišljamo kot o zgodbah in na enak način komuniciramo svoja izkustva.<ref>Prav tam.</ref> * Če bi radi otroke nekaj naučili in jih pripravili, da vas pozorno poslušajo, jim povejte zgodbo. Potem vas bodo znova in znova prosili, da jo ponovite. Ne bodo vas cukali za rokav in rotili: »Očka, povej še eno vrstico iz periodnega sistema elementov, preden gremo spat!« So pa visoko motivirani za poslušanje zgodb – včasih želijo celo poslušati isto zgodbo večer za večerom. To kaže na globino in pomembnost zgodb.<ref>Prav tam, 258.</ref> * Za sporazumevanje morajo, paradoksalno, obstajati stvari o nas in drugih, ki so samoumevne. /…/ V resnici je edini razlog, da o čemerkoli sploh govorimo, ta, da so stvari, o katerih nam sploh nikoli ni treba govoriti. Imamo jih za samoumevne. /…/ Ravno tiste stvari, o katerih nam ni treba govoriti, nas najbolj delajo človeške, predstavljajo bistvo, ki je sicer spremenljivo, vendar ostaja v dejanjih družbe in okolja.<ref>Prav tam.</ref> * Otroci so majhni in mladi in v določenih pogledih ne vedo ničesar, ker imajo zelo malo osebnih izkustev. Vendar so tudi zelo starodavna bitja, na drugačen način, in vse prej kot neumni ali nepozorni.<ref>Prav tam, 259.</ref> * Moje mnenje je, da so sanje ugotovitve od narave. Nismo toliko mi tisti, ki jih ustvarjamo. Manifestirajo se nam. Nikoli še nisem doživel, da bi sanje predstavile nekaj, kar bi se mi zdelo neresnično. Prav tako ne verjamem – v nasprotju s Freudom –, da sanje poskušajo prikriti, kaj pomenijo. Mislim, da so zgodnejši del procesa, s katerim se rojevajo povsem razvite misli, ker se nikakor ne pojavijo kar čarobno iz nič.<ref>Prav tam, 269.</ref> * Večino tega, kar ljudje politično – oziroma ideološko – verjamejo, temelji na njihovem prirojenem temperamentu. Če se njihova čustva ali motivacije navadno nagibajo v eno stran (in veliko tega je posledica biologije), potem po navadi prevzamejo, recimo konservativno ali liberalno nagnjenost. To ni vprašanje mnenja. Predstavljajte si raje kot nišo, ki jo imajo živali – kraj ali prostor, ki jim ustreza.<ref>Prav tam, 274.</ref> * Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja. Nujno je, da se goreče in strastno prerekamo o relativni vrednosti stabilnosti nasproti spremembi, da lahko določimo, kdaj in v kakšnih odmerkih je primerna ena oziroma druga.<ref>Prav tam, 275.</ref> * Če ne veste, da zaklad straži zmaj, ali da lahko narava, lepa narava, v vsakem trenutku pokaže zobe in jih zasadi v vas, ali da mirno družbo ki jo imate za samoumevno, nenehno ogrožata avtoritarnost in tiranija, ali da imate v sebi nasprotnika, ki si morda želi, da se vse te negativne spremembe zgodijo, potem ste, prvič, ubog lakaj ideologije, ki vam bo zagotovila delno in nezadostno predstavitev resničnosti; in drugič, nekdo, ki je slep na način, da je nevaren sebi in drugim.<ref>Prav tam, 277.</ref> * Če ni mogoče za voditelje redno izbirati samo modre in dobre (in imeti veliko sreče, da jih najdeš), se splača v enem ciklu izvoliti take, ki so slepi za eno polovico resničnosti, v naslednjem pa take, ki so slepi za drugo polovico. Potem je mogoče v obdobju približno desetih let z razumnimi ukrepi poskrbeti vsaj za večino potreb družbe.<ref>Prav tam, 279.</ref> * Če se spoprimete s trpljenjem in zlonamernostjo in če to naredite resnicoljubno in pogumno, ste močnejši, vaša družina je močnejša in svet je boljši kraj. Alternativa je zamerljivost, ta pa vse naredi slabše.<ref>Prav tam, 283.</ref> * Lažnivec vzdejanja prepričanje, da bo lažni svet, ki ga uvaja v obstoj, četudi še tako začasen, vsaj njegovim interesom služil bolje kot alternativa. To je nadutost nekoga, ki verjame, da lahko s pretvarjanjem spremeni strukturo resničnosti in da lahko ob tem ostane nekaznovan. <ref>Prav tam, 285.</ref> * /…/ nihilizem je odnos gotovosti: vse je nesmiselno ali celo negativno. To je sodba, sklep – in po moji oceni je to greh napuha. Mislim, da bi morali imeti toliko ponižnosti in se zavedati svoje nevednosti, da ne bi sprejeli groznega tveganja poškodovanja strukture samega obstoja. <ref>Prav tam, 287.</ref> * Če sprejmete težavne naloge, ko ste na vrsti zanje, ljudje spoznajo, da vam lahko zaupajo, vi spoznate, da lahko zaupate sebi, in postanete boljši pri opravljanju težavnih nalog.<ref>Prav tam.</ref> * Le malo stvari je bolj zastrašujočih kot možnost, da pridete v življenju do krizne točke, ko potrebujete vse sposobnosti, kar jih premorete, v tistem trenutku, da bi se pravilno odločili, a ugotovite, da ste se z laganjem tako patologizirali, da se ne morete več zanesti na svojo presojo. Vso srečo vam želim, kajti samo še sreča vas lahko potem reši.<ref>Prav tam, 289.</ref> * Ne dovolite si, da postanete zamerljivi, lažnivi in naduti.<ref>Prav tam, 292.</ref> ==== Dvanajsto pravilo: Bodite hvaležni kljub svojemu trpljenju ==== * Ljudje imamo sposobnost, da se pogumno spoprimemo s svojim trpljenjem – da ga psihološko presežemo, pa tudi da ga praktično ublažimo. To je najbolj temeljni dvojni aksiom psihoterapije, ne glede na miselno šolo, kot tudi ključ do skrivnosti o človeški uspešnosti in napredovanju skozi zgodovino.<ref>Prav tam, 295.</ref> * Lahko je biti optimističen in naiven. Toda optimizem je lahko spodkopati in zrušiti, če je naiven, in potem namesto njega vznikne cinizem. Toda če se zastrmimo v temo tako globoko, kot je mogoče, se razkrije svetloba, ki se zdi neugasljiva, to pa je veliko presenečenje, pa tudi veliko olajšanje.<ref>Prav tam, 296.</ref> * Ne verjamem, da si lahko primerno hvaležen za vse dobro, kar imaš, in za vse zlo, ki te ni doletelo, dokler nimaš nekega globokega in celo zastrašujočega občutka teže obstoja.<ref>Prav tam, 297.</ref> * Če ne razumete zla, ste ranljivi zanj.<ref>Prav tam.</ref> * Ob smrti ni kaj dosti reči, eksplicitno. Vsak ostane brez besed, ko naleti na neskončno prostranstvo praznine, ki obdaja naš vse prekratek obstoj. Toda pokončnost in pogum v taki situaciji sta resnično ohrabrujoča in v oporo.<ref>Prav tam, 304.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Peterson, Jordan}} [[Kategorija:Psihologi]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadčani]] [[Kategorija:Profesorji]] i30uciepo9jdtm4jzbuntwa7jeylvn7