Wikinavedek slwikiquote https://sl.wikiquote.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.7 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikinavedek Pogovor o Wikinavedku Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 9631 42911 42799 2026-06-20T19:14:27Z Ipos 991 /* Navedki o njem */ + 42911 wikitext text/x-wiki [[w:Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilni boj]] je izraz, s katerim označujemo oborožen boj Osvobodilne fronte (OF) in partizanskih enot proti okupatorjevim in kolaboracijskim enotam na območju Slovenije in Jugoslavije. == Navedki o njem == [[Slika:Prvi krimski partizani.jpg|250px|sličica|Prvi partizani na Krimu avgusta 1941.]] * Priznati moram, da me je misel o takojšnjem oboroženem odporu presenetila in tudi [[strah|prestrašila]]. Pričakoval sem predlog za organiziran in smotrno voden pasivni odpor, za tih, toda viden protest zoper okupatorja, toda oborožen odpor? Kako in s čim? Spominjam se, da sta [[Jože Rus]] in [[Tone Fajfar]] drug za drugim takoj sprejela predlog [[komunisti partija Slovenije|KP]] v celoti. Mi trije kulturniki pa smo bili počasnejši. Hoteli smo vedeti, kako naj si konkretno predstavljamo oborožen odpor in njegovo organizacijo. Pojasnili so nam, da gre kajpada za partizanske akcije, ali z drugo besedo, za gverilsko vojno. Poslušal sem in gledal skozi okno. Zunaj je padal hladen pomladanski [[dež]]. Gverila? In [[zima|zime]]? In [[prehrana]]? In strahotni vojaški in policijski stroj obeh okupatorjev? Ali ne bi bilo brezumno početje, ali smemo prevzeti [[odgovornost]] za vse žrtve in vse, kar bo temu sledilo? Bilo mi je tesno pri [[duša|duši]]. Toda ali sploh obstaja drugačna [[čast|častna pot]]? Ali tih pasiven odpor ne bi našel svojega konca v malodušni in poniglavi [[podložnost|podložnosti]]? Ne, rajši vse prej kot to... (spomin [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]] na ustanovitveni sestanek OF 27. aprila v Ljubljani)<ref>[http://www.mladina.si/46977/na-katerih-slikah-bomo-iskali-vrednote/ Na katerih slikah bomo iskali vrednote?], pridobljeno 20. avgusta. 2017</ref> * Ustanovni sestanek OF je potekal v najmračnejših dneh slovenske zgodovine. Po deželi je trenutno uspevala [[Adolf Hitler|hitlerjevska]] [[demagogija]]. V [[Ljubljana|Ljubljani]] so visele italijanske in hitlerjevske zastave, bivši oblastniki, uradni politiki in strankarji, ki so se pred kratkim še penili od nacionalističnih fraz, so se začeli takoj javno vdinjati okupatorju, formalno je izgledalo, da je narod izgubil vso [[Prihodnost|perspektivo]]. ([[Boris Kidrič]] o ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte)<ref>[https://www.sistory.si/publication/4547 Kratek obris razvoja Osvobodilne fronte in sedanja politična situacija v Sloveniji], sistory.si, pridobljeno 23. maj 2024.</ref> * Odkar je [[Andreas Hoffer]] dvignil vstajo proti [[Napoleon|Napoleonu]] na Tirolskem, Srednja Evropa še ni videla take ljudske vstaje kot sem jo jaz videl v [[Slovenija|Sloveniji]]. ([[Peter Wilkinson]], angleški obveščevalec in diplomat)<ref name="beseda">[https://www.svobodnabeseda.si/govor-tita-turnska-sentrupert-nad-laskim-27-avgust-2017/], Svobodnabeseda.si, pridobljeno 26. september 2019.</ref> * Prvič me je v OF in partizane pripeljala visoka [[zavest]], da sodelujem v zgodovinski borbi za socialno in politično osamosvojitev slovenskega naroda, in drugič zadovoljstvo, ker smo napredni sokoli v njenih vrstah našli svoje mesto. ([[Niko Kavčič]], slovenski bankir)<ref>Niko Kavčič, ''Pot v osamosvojitev'', Samozaložba, Ljubljana 1996 {{COBISS|ID=114843648}}.</ref> * Zagotavljam vam, da sleherno zavezniško letalo, ki leti nad vašim ozemljem, ve za vaš plemeniti [[boj]] za [[Svoboda|svobodo]] in da vsakdo v [[srce|srcu]] upa, da bo prišel v roke partizanom, če bo tako nesrečen, da bo sestreljen. ([[James Goodwin]], član zavezniške vojaške misije)<ref>[https://www.zzb-nob.si/data/upload/Govor_Janeza_Stanovnika_ob_65_letnici_SNOS_v_crnomlju.doc], Zzb-nob.si, pridobljeno 26. september 2019.</ref> * V Sloveniji stvari ne gredo dobro. Visoki komisar zahteva prihod 24.000 mož. Videti je, da so [[Ljubljana|ljubljanske]] ulice za naše čete tako rekoč neprehodne. Vsaka veža in vsaka oseba skrivata [[nevarnost]]. ([[Galeazzo Ciano]]), italijanski politik in diplomat) * Dosegli so uspehe nadčloveškega značaja, ki bodo nekoč vznemirjali svet, da bo izrazil priznanje temu ljudstvu kot nepremagljivemu viru svobode in [[demokracija|demokracije]], ter mu bo izkazano nesmrtno [[spoštovanje]] za njegove žrtve, zvestobo in [[odločnost]]. ([[William Jones]], vodja britanske vojaške misije)<ref name="nob">[https://www.zb-nob-velenje.si/uploads/revija2015/SM_sporocila0215_2.pdf], zb-nob-velenje.si, pridobljeno 26. september 2019.</ref> * Vsi smo tu pač zato, da se borimo proti okupatorju. Smo pristaši Osvobodilne fronte, ki v boju proti okupatorju združuje vse Slovence, ne glede na njihovo politično pripadnost. ([[Aleksander Gala]], slovenski zdravnik in partizan)<ref>[http://www.noviceznotranjske.net/ogenjca-spomin-na-herojsko-dejanje-bolnicarke-mimice-ne-sme-zbledeti/ Ogenjca – spomin na herojsko dejanje bolničarke Mimice ne sme zbledeti], Noviceznotranjske.net, pridobljeno 3. marec 2020.</ref> * Z občudovanjem sem zvedel za zadnje uspehe, ki so jih dosegle vaše enote. Posebno one v Sloveniji in tako prispevale k uspešnim akcijam zaveznikov v Italiji in [[Francija|Franciji]]. ([[Henry Maitland Wilson]], angleški feldmaršal)<ref name="beseda"/> * Tega kar ste storili za nas, vam ne bomo mogli nikdar poplačati, zagotavljam pa vam, da tega ne bomo nikdar pozabili. ([[Dwight David Eisenhower]], ameriški general in predsednik)<ref name="nob"/> * Dok god budete čuli na Ljubinom grobu pucanj naših pušaka, Nijemci neće proći. A kad toga ne bude, znajte da na njemu nema više živih proletera <br> Dokler boste na Ljubinem grobu slišali streljanje iz naših pušk, se Nemci ne bodo prebili. Ko strelov ne bo več, vedite, da ni več živih proletarcev. (Zadnje sporočilo branilcev Ljubinega groba iz druge čete tretjega bataljona Četrte črnogorske proletarske brigade Vrhovnemu štabu med bitko pri Sutjetski leta 1943).<ref>[https://www.delo.si/novice/svet/nad-plazom-proslavljali-konec-bojev-na-sutjeski Nad plazom proslavljali konec bojev na Sutjeski], Delo.si pridobljeno 20. junij 2026.</ref> * Ko je bila po [[nesreča|nesreči]] in [[hudobija|hudobi]] ljudi [[domovina]] izdana sovražniku na milost in nemilost, sta njeno [[ponižanje]] in [[sramota]] bolela vsakega poštenega Slovenca, saj je videl v tem svojo lastno poniženje in sramoto, nevredno človeka ustvarjenega od [[Bog|Boga]] za svobodo in [[sreča|srečo]], korlikor je pač ta [[svet]] premore. Tako si je mislil in je moral misliti vsak [[poštenje|poštenjak]] in čudnega ni bilo, če je ob takih mislih prešel tudi k dejanjem, oboroženemu odporu proti [[krivica|krivičnemu]] in nečloveškemu okupatorju, zavedajoč se pravilno, da narodu ne bo nihče prinesel svobode, če si je ne pribori sam. ( [[Metod Mikuž]], slovenski duhovnik in zgodovinar)<ref>[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S5E6VOFK/4b44b069-233c-47e7-8142-fd9d81473884/PDF], pridobljeno 20. avgust 2017.</ref> [[Slika:Rabska brigada na Mašunu.jpg|250px|sličica|Rabska brigada na Mašunu 1943]] * Jaz in slovenska katoliška duhovščina osvobodilno borbo odobravamo in moralno podpiramo, ker je moralno upravičena. To ni borba iz zasede na nedolžnega nasprotnika, ampak odkrita borba med dvema nasprotnikoma. To je silobran [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Zato sem preprečil ustanovitev bele garde v [[Prekmurje|Prekmurju]]. ([[Ivan Jerič]], slovenski duhovnik)<ref>Cvetka Hedžet Tóth, ''[http://revija-borec.si/pdf/borec__690-694_z.pdf Pravica do upora – etični imperativ]''; v: Borec, letnik LXIV, številka 690–693, 2012, stran 307, pridobljeno 31. oktober 2019.</ref> * Pravijo, da smo delali grde stvari, kaj pa je [[vojna]] drugega kot grda stvar. ([[Lado Ambrožič - Novljan]], slovenski partizan in general) <ref>[https://www.svobodnabeseda.si/77-obletnica-poljanske-vstaje-vinharje-15-december-2018/ 77. OBLETNICA POLJANSKE VSTAJE – VINHARJE, 15. DECEMBER 2018], Svobodnabeseda.si, pridobljeno 22. april 2019.</ref> * Slovenski narod je spoznal v osvobodilnem boju tri nasprotnike: okupatorja, [[klerikalizem]] in ekskluzivnost kompartije. ([[Edvard Kocbek]], slovenski pisatelj in politik)<ref>[https://www.fokuspokus.si/article/1303?=kocbek-je-vedel-za-poboj-domobrancev-ze-septembra-1945 Kocbek je vedel za poboj domobrancev že septembra 1945 ], Fokuspokus.si, pridobljeno 26. april 2019. </ref> * Bila bi to nesramna žalitev teh [[Mladost|mladih]] ljudi, ki so žrtvovali svoja življenja za svoje [[prepričanje]]. To prepričanje pa ni bilo partijski program ali dokument, marveč njihova osnovna, svobodna, junaška in partizanska [[odločitev]] za boj zoper okupatorja. ([[Franc Miklavčič]], slovenski politik in pravnik)<ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/60-29-Odmevi,Predlogi-1 Odmevi in predlogi], Druzina.si, pridobljeno 13. december 2018</ref> * Osvobodilni boj slovenskega naroda proti okupatorju je poleg kmečkih uporov in bojev proti [[Turki|Turkom]] naša največja zgodovinska epopeja. Moralno opravičenost in zgodovinski pomen tega boja bi bilo prav tako nesmiselno tajiti, kakor bi bilo nespametno in smešno tajiti zgodovinsko upravičenost kmečkih uporov in obrambe pred turškimi navali v taborih okrog cerkva. Vse to je bilo naraven odpor proti [[nasilje|nasilju]], ki je ogrožalo vse ljudstvo, in prav zato bi bilo napačno, če bi istili protiokupatorski odpor s kako strankarsko ali svetonazorsko tendenco, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu. ([[Franc Jeza]], slovenski novinar)<ref name="Jeza">Franc Jeza, ''In zgodil se bo čudež'' (Ljubljana, Slovenska matica, 2012), {{COBISS|ID=262093056}}</ref> * Ustanovitev OF slovenskega naroda v prvih dneh fašistične in nacistične okupacije je bila odločilni, zgodovinski dogodek, ki je narodu, ponižanemu in razkosanemu, obsojenemu na izginotje, pokazal pot rešitve, prebudil njegove življenjske sile in ga povedel v boj za osvoboditev in preživetje na svoji zemlji. ([[Bogdan Osolnik]], slovenski partizan in politik)<ref>[https://www.zzb-nob.si/wp-content/uploads/2019/05/Govor-TitaTurn%C5%A1ka-Bogdanu-Osolniku-v-spomin-Ljubljana-23.5.2019.doc Tovaris Rudolf], zzb-nob.si, pridobljeno 8. september 2025.</ref> * Partizanstvo ni isto kot [[komunizem]]. Treba je razlikovati med komunisti in partizani, saj je bilo med njimi veliko poštenih slovenskih fantov, ki so šli v osvobodilni boj z najboljšimi nameni. ([[Franc Rode]], slovenski kardinal)<ref>Gregor Joseph Kranjc, ''Hoja s hudičem'', Ciceron, Mengeš 2014 {{COBISS|ID=276283648}}.</ref> * Odločitev za osvobodilni boj, za Osvobodilno fronto, je bila etično dejanje, naj ga presojamo s katerega koli resnično humanega nazorskega vidika. Nekdo se sicer lahko odpove samoobrambi, kadar gre le za njegovo življenje, toda obrambi nedolžnega človeka pred napadalcem se ne sme odpovedati. Takšna je zapoved resnične ljubezni do sočloveka. ([[Vekoslav Grmič]], slovenski škof)<ref>[http://paterbogdan.si/odlocitev-za-osvobodilni-boj/ Odločitev za osvobodilni boj], Paterbogdan.si, pridobljeno 8. september 2019. </ref>[[Slika:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 01.jpg|250px|sličica|Slovenski partizani na [[Triglav|Triglavu]] oktobra 1944 s [[Zastava Slovenije|slovensko zastavo]]]]. * Nič ne more izbrisati iz analov zgodovine strani te veličastne narodove odločitve, ničesar ni, kar bi bilo v povesti našega naroda bolj [[slava|slavno]], bolj junaško in bolj zgodovinsko od teh štirih uporniških let. Obsojeni na izginotje, na pogin od treh okupatorjev, smo preko štirih [[zima|zim]], številnih bitk in mnogih smrti stopili v [[življenje]] in v svobodo kot [[Zmaga|zmagovalci]]. ([[Tone Pavček]], slovenski pesnik)<ref>[http://www.svobodnabeseda.si/govor-gregorja-strmcnika-v-kucibreguhrvaska/ GREGOR STRMČNIK, KUČIBREG/HRVAŠKA], svobodnabeseda.si, pridobljeno 4. marec 2018. </ref> * Ne smemo pozabiti, da so to bili možje in fantje, ki so jih rodile slovenske matere in da so umrli zaradi tega, ker so hoteli izgovarjati njihov, [[Slovenščina|materin jezik]]. To je tisti [[jezik]], ki jim je pomenil človeško toplino, [[prijateljstvo]] in [[ljubezen]]. Toda, da bi lahko svobodno izgovarjali besede, ki so jih nosili od otroštva v svojem srcu, so morali streti fašistični jarem, zato so šli v boj in za to so postali partizani. Ko se jih danes z vso spoštljivostjo spominjamo, ne blagoslavljamo samo njihovih grobov, ampak tudi njihov [[spomin]]. Nihče nima pravice skruniti njihovih grobov in tudi njihovega [[spomin]]a ne. ([[Bogdan Knavs]], slovenski frančiškan)<ref>[https://paterbogdan.si/partizanska-komemoracija-na-trnovem-1-november-2012/ Partizanska komemoracija na Trnovem (1. november 2012)], Paterbogdan.si, pridobljeno 3. marec 2020.</ref> * Če si bil partizan, si danes že napol inkriminiran. Prej pa si bil tako rekoč [[plemstvo|plava kri]]. Nisem nič ponosen. To sem dojel kot nekaj popolnoma normalnega, ko [[dolžnost]]. ([[France Bučar]], slovenski politik)<ref name="Delo">[http://www.delo.si/novice/slovenija/izjave-po-katerih-si-bomo-zapomnili-franceta-bucarja.html Izjave, po katerih si bomo zapomnili Franceta Bučarja...], Delo.si, pridobljeno 14. oktober 2017.</ref> * [[Komunizem|Partija]] je parazitirala na veličastnem drevesu osvobodilnega boja, kot [[bršljan]] na [[Drevo|drevesu]]. ([[Boris Pahor]] slovenski pisatelj)<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/75-obletnica-upora-proti-okupatorju-brez-nob-ne-bi-imeli-primorske-415979 75. obletnica upora proti okupatorju: "Brez NOB ne bi imeli Primorske"], siol.net, pridobljeno 8. september 2025.</ref> * Saj je morda celoten odpor slovenskega naroda bil odveč, mirno bi lahko sklonili glave in se podredili okupatorju. Ta je sicer načrtoval uničenje slovenskega naroda, toda najbrž bi do konca vojne, ki bi jo bili in dobili drugi brez naše pomoči, nekako preživeli. Toda tudi če bi se to zgodilo, bi mi zgubili svoj narodni [[ponos]] in narod brez ponosa ni sposoben za velike dosežke in ni sposoben priti do svoje [[država|države]]. ([[Boštjan Žekš]], slovenski fizik in politik)<ref>[https://www.svobodnabeseda.si/77-obletnica-poljanske-vstaje-vinharje-15-december-2018/ GOVOR BOŠTJANA ŽEKŠA NA OGENJCI, 30. JULIJA 2017], Svobodnabeseda.si, pridobljeno 3. marec 2020.</ref> * Veste, bilo je hudo. Nimam besed, da bi to opisal ... ko so prišli kot divjaki, s perjanico in na konjih. Mi pa smo bili popolnoma zmedeni – nismo vedeli kam, na koga se obrniti. Vse je propadlo: [[vojska]] je propadla, strank ni bilo nikjer več, cerkev je rekla – počakajte. Osvobodilna fronta je bila za nas mlade kot ptič [[feniks]]. S konkretnim programom, da se moramo upreti in zmagati proti okupatorju. In nam je uspelo. ([[Franc Sever-Franta]], slovenski častnik in gospodarstvenik) * Noben [[narod]] nima pravice posegati v pravice in svobodo drugega naroda. Zato me danes še toliko bolj boli spreobračanje zgodovine, ko nekateri pravijo, zakaj smo se uprli. Mar bi počakali in bi drugi to naredili namesto nas. Ne, vsak državljan in vsaka državljanka sta dolžna ob takih dogodkih stopiti skupaj in se boriti za svobodo svojega naroda. Zato nikoli ne bomo dopustili, da narodno osvobodilni boj, kljub takim poskusom, postane nevreden. Bil je točno to, kakršno ime nosi – narodnoosvobodilni boj z vsemi svojimi napakami in tudi [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|zločini]]. Bilo je vendarle veličastno in častno dejanje za osvoboditev svoje domovine. ([[Marjan Šarec]], slovenski igralec in politik)<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ne-bomo-dopustili-da-narodnoosvobodilni-boj-postane-nevreden/479649 Šarec: Ne bomo dopustili, da narodnoosvobodilni boj postane nevreden], www.rtvslo.si, pridobljeno 16. september 2025.</ref> * Na vse partizanske grobove sodi [[križ]], k žalnim slovesnostim pa [[blagoslov]] [[duhovnik|duhovnika]] in [[molitev]]! Večina partizanov je bila katoličanov in nihče nima pravice zatajiti njihovo žrtev, njihovo vero, predanost Bogu in domovini! ([[Anton Urankar]], slovenski inženir)<ref>[https://www.casnik.si/ocenas-je-bil-v-orehovici-spravno-dejanje/ Očenaš 75 let po zločinu je bil spravno dejanje], Casnik.si, pridobljeno 8. september 2019. </ref> [[File:Motorizirane enote 4. armade napredujejo proti Tolminu.jpg|250px|sličica|Motorizirane enote 4. armade napredujejo proti Tolminu. maj 1945.]] * Kot pomembnega in [[pogum|pogumnega]] ocenjujem partizanski boj zoper močnega in surovega okupatorja, povezavo tega boja z veliko mednarodno antifašistično koalicijo, ki je Slovence enkrat uvrstila med zmagovalce [[zgodovina|zgodovine]]. Ta [[zmaga|zmagoviti status]] pa jim je omogočil osvoboditi primorske Slovence in združiti Primorsko z matično Slovenijo skoraj v celotno zamišljenem obsegu Zedinjene Slovenije. ([[Janko Prunk]], slovenski zgodovinar)<ref>[https://old.delo.si/sobotna/humanisticna-nacela-kljuc-za-razumevanje-vojne-in-revolucije.html Humanistična načela, ključ za razumevanje vojne in revolucije], old.delo.si, pridobljeno 5. september 2024.</ref> * Številni menijo, da je [[Primorska]] kar sama z božjo pomočjo prišla v Slovenijo. Ni res. Od vsega začetka je odpor bil in bil je grozovit. To je treba povedati Italijanom. V tistem času smo jih imeli za okupatorje. Pika. Ljudje so se temu takrat upirali. Niso se sprijaznili, da bodo tujci v lastni domovini. Ne le, da so nam Italijani hoteli spremeniti imena in priimke, hoteli so, da razmišljamo skladno z njihovo kulturo. In tudi bi, če ne bi bilo odpora! Sem optimist, me pa skrbi, čeprav sem prepričan, da bodo zmagale napredne sile in da je [[prihodnost]] svetla. Ne bi mogel mirno oditi s tega sveta in svojim pravnukom ne bi mogel pogledati v oči, če ne bi bil prepričan o tem. ([[Andrej Bolčina]], slovenski partizan in policist)<ref>[https://www.delo.si/sobotna-priloga/zavrzno-je-postavljati-ideologijo-pred-narod Zavržno je postavljati ideologijo pred narod], delo.si, pridobljeno 16. september 2025.</ref> * Težko si je danes predstavljati, kaj je leta 1941 pomenilo iti v [[gozd]]. [[Nemčija]] je bila svetovna vojaška velesila, tukaj pa se v tem malem narodu najdejo fantje in dekleta, vzamejo puške v roke in odidejo v [[gozd]]. ([[Janez J. Švajcer]], slovenski častnik in zgodovinar)<ref>[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174771377?s=tv Pozabljeni grob, dokumentarni film], rtvslo.si, pridobljeno 8. september 2025. </ref> == Viri == {{Opombe}} [[Kategorija:Slovenija]] [[Kategorija:Jugoslavija]] [[Kategorija:Partizani]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] 2e7j0dbv4jc5ln8zokcd5hcpbgxq393 0 9996 42910 2026-06-20T18:39:50Z Ipos 991 n 42910 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Nelson Mandela|Nelson Mandela]]''', južnoafriški politik in državnik, borec proti apartheidu,, 1918–2013. == Navedki == * Naša [[svoboda]] je nepopolna brez svobode [[Palestinci|Palestincev]]. (izjava iz leta 1997)<ref>[https://www.delo.si/sobotna-priloga/ko-se-prijatelji-izraela-vrnejo-na-oblast Ko se prijatelji Izraela vrnejo na oblast], Delo.si pridobljeno 20. junij 2026.</ref> == Viri == {{Viri}} {{Nobelova nagrada za mir}} {{DEFAULTSORT:Mandela, Nelson}} [[Kategorija:Politiki]] [[Kategorija:Pravniki]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci]] kc3dxkhvlujd4dccxh45akekjfzwyxb