Wikinavedek slwikiquote https://sl.wikiquote.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.16 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikinavedek Pogovor o Wikinavedku Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Srečko Žerjal 0 4341 42984 17079 2026-08-21T12:14:01Z Janezdrilc 397 + sklic 42984 wikitext text/x-wiki '''Srečko Žerjal''', slovenski legionar. == Navedki == * Alkohol ubija, droga ubija, cigarete ubijajo, a ženske najbolj. To je bilo konec moje kariere.<ref>''[https://www.mladina.si/91831/izjave-tedna-36-2006 Mladina]'', ševilka 36, 5. september 2006.</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Vojaki]] [[Kategorija:Slovenci]] i9wstopdzs3gomdyesiamgyz68fpdni Uporabniški pogovor:MaksiKavsek 3 9998 42990 42930 2026-08-21T12:35:48Z Janezdrilc 397 /* Ivan Geršak */ nov razdelek 42990 wikitext text/x-wiki == [[Erwin Rösener]] == V članku je sedaj Rösenerjev govor, ki bi pravzaprav spadal v Wikivir. Videt je, da gre za celoten govor, zato v bistvu presega okvir Wikinavedka. Wikivir bo pravšen naslov zanj. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:05, 8. julij 2026 (CEST) :Ta teden nima dosti časa, zato te prosim, če lahko to opraviš ti; bistvenejši odsek govora je v stari redakciji. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:44, 8. julij 2026 (CEST) == Ivan Geršak == V članku [[Ivan Geršak]] še manjkajo sklici, slog sem pa uredil. Navedke pišemo kar brez poševne pisave, da je lažje brat, med posameznimi navedki pa pustimo eno prazno vrstico, da ni besedilo preveč zgoščeno. Se ti zahvaljujem za tvoje dosedanje prispevke in upam, da se dobro udomačiš tudi v tem wikiprojektu. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:35, 21. avgust 2026 (CEST) 86vjvf1ywxbja0s90uxebvxfgjecmo5 Ivan Geršak 0 9999 42989 42973 2026-08-21T12:31:08Z Janezdrilc 397 pp slog 42989 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Ivan Geršak|Ivan Geršak]]''', slovenski ekonomist, politik, pravnik, 1838–1911. == Navedki == * … Tisti nikakor niso naši pravi prijatelji, ki zaničujejo naš jezik, dasiravno nam na drobno tolmačijo, kako vendar-le skrbijo za naš hasek in napredek. Kdor pravi, da mu je ležeče na blagem našem stanju pa zato le zaničuje naš lepoglasni slovenski jezik, ta mož je lažnivec, hinavec. Jezik se pa tem bolj lika in pili, čem bolj je čislan in v vrednosti med narodom samim. Treba je toraj, da se naš jezik rabi ne le v šolah in uradnijah, temuč tudi v vseh društvih, pri vsaki priliki. Omikanega človeka prepoznamo na njegovem omikanem jeziku. Zato mora vsakteri skrbeti za omikan jezik, ako sploh hoče omikan imenovan biti. * Vaši prijatelji so […] tisti, ki Vam skrbijo za dobre šole, za omiko Vašega lepega jezika, za razširanje lepih knjižic v domačem jeziku, ktere lahko prebira vsaki šolski otrok. * Centralizacija spodbija vsako osebno razvijanje; jedna, najvišja glava hoče sama za vse misliti, za vse skrbeti, za vse delati itd. Vsi drugi pa, ker vidijo da jim ni mogoče razvijati svojih moči, obnemorejo počasi, nimajo nobenega veselja se truditi ter zaostajajo v svojem duševnem in blagornem razvitku. Zgodovina nam kaže, da so države propadle, brž ko so vladarji začeli celo národno moč centralizirati ter le v eno roko spravljati. * Decentralizacija pa nasproti temu krepi posamezne ljudi, posamezne narode; sicer nič positivnega ne dela; le samo dovoljuje, da si posamezni ljudje, kakor tudi celi narodi sami postiljajo, misleč si, kakor si bodo postlali, tako bodejo ležali. In ravno skoz to daje ljudem in narodom priložnost, da razvijajo svoje moči, da se napenjajo, kolikor je koli mogoče, da pridejo na višjo stopinjo blagostanja. Ker je vsakemu človeku in narodu na voljo dano, ravnati in skrbeti si po svoji previdnosti in pameti, je zavoljo tega tudi odgovornost posameznih veča; nobeden se ne more izgovarjati, da je po zapovelji vlade tako ravnal, ampak ravno vladi mora odgovor dati, ako je zoper blagor svojega bližnjega kaj počel. * Državna centralizacija je smrt národnega blagostanja; državna decentralizacija pa kliče vse spijoče národne moči in kreposti na dan, da se naravno razvijajo v prid in hasen posamezne osebe in celih narodov. Skoz centralizacijo raste eno mesto, glavno mesto, ki vleče vse najviše oblasti, vse bogatstvo itd. na-se; vsa druga mesta pa mo-rajo hirati. Skoz decentralizacijo pa rastejo mesta po deželi; vsaka kronovina ima svoje lepo, dasiravno ne jedino glavno mesto, iz kterega se omika širi po kronovini. U centrali-zirani francozki državi je pregovor: Vsi francozi so v Parizu. Nasproti temu se v angleški, belgiški, švajcarski državi razvijajo kronovine in posamezna mesta v blagor cele države. * Žalibože, da se sami ne držijo svojih naukov v njihovih nasledkih ter vendar za govarjajo pri drugih prilikah dualizem, ki ni druga ko dvojni centralizem. U politiki pravimo mi decentralizaciji tudi federalizem, to je, prosto, naravno združenje narodov pod eno vlado. Centralist podira narode in njih blagostanje; federalist podpira narode in njih blagostanje. * Preiskavati ima namreč vsaki izmed nas še dosti; vsako leto, vsaki den kaže nove prikazni, ki se imajo opazovati, zapisovati, ter priobčevati narodu. Iz vsake prikazni se moramo mi, se mora tudi naš narod kaj učiti. Tako bodemo spoznavali našo lepo slovensko deželo, ter tim bolj ljubili našo milo domovino, ktero je Stvarnik tako obilno obdaril z raznimi darovi. * Voda je pa tudi sama na sebi poljam, posebno travnikom sila koristna, ter jih dela rodovitniše. Skrb naših državnikov ima toraj biti, da se voda onod napeljuje, koder je je treba, ter da se onod spravlja v svojo strugo, koder hoče stopiti črez svoje pobrežje ter poškodovati bližnje polje. Tu mislimo posebno na ptujsko polje, in na Pesnico. V narodno-gospodarskem obziru bi bilo sila važno ako bi se črez ptujsko polje voda napeljala. * Človek ne živi le od kruha. Da se bistri um naših otrok, jih pošiljamo v šole ter plačujemo, trošimo za nje; da se naš duh ogleda po svetu, prebiramo knjige in si držimo časnike; da se navžijemo tega kar je lepo, obiskujemo gledišča itd. Duševna konsumcija nas po-vzdiga nad vsakdanje življenje ter nam za trenutek dopušča gledati v prihodnost, v večnost. {{DEFAULTSORT:Geršak, Ivan}} [[Kategorija:Ekonomisti]] [[Kategorija:Politiki]] [[Kategorija:Pravniki]] [[Kategorija:Slovenci]] bpgkkojorhwneqfcuxhai7qltdu6m9q Pogovor:Srečko Žerjal 1 10000 42985 42974 2026-08-21T12:21:00Z Janezdrilc 397 /* Info */ 42985 wikitext text/x-wiki == Info == savez vous de quelle interview vient cette phrase et ou le retrouver ? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-45479-35|&#126;2026-45479-35]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-45479-35|pogovor]]) 20:20, 18. avgust 2026 (CEST) : I added a source from review ''Mladina'' (see article). The statement in review is taken from TV talk show ''Zelena pika'' that was held on RTS television of Maribor. The host was Stane Kocutar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:20, 21. avgust 2026 (CEST) ji6c5tkjbrtxbv3x2jvozro3wh1lttf Urška Perenič 0 10001 42986 42978 2026-08-21T12:24:32Z Janezdrilc 397 pp slog 42986 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Urška Perenič''', slovenska kulturna in literarna zgodovinarka, * 1982. == Navedki == * [[Miran Hladnik]] je tempirana bomba spolnega nadlegovanja študentk na slavistiki. Enako kot [[Igor Pribac]]. Prijave zoper Hladnika so bile številne, vendar nikoli procesirane. Hladnika je rešilo samo to, da pred 15 leti spolno nadlegovanje še ni bilo pereča tema, ni se še zgodilo #MeToo gibanje. Hladnik je prostak, primitivec, šovinist in seksist, ki se skriva za profesorsko titulo. Dobri odnosi z [[Marko Marinčič|Markom Marinčičem]], rednim profesorjem na Filozofski fakulteti in predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije, so ga obvarovali pred neprijetnimi postopki.<ref>{{Navedi splet |last=Bertoncelj |first=Sara |date=2021-08-25 |title=Profesorja Hladnika s Filozofske fakultete naj bi s Pribcem družilo še kaj drugega kot sovraštvo do aktualne vlade – študentke in asistentke {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/o-profesorja-hladnika-naj-bi-s-pribacem-druzilo-se-kaj-drugega-kot-sovrastvo-do-aktualne-vlade/ |access-date=2026-08-20 |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Perenič, Urška}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Filologi]] [[Kategorija:Slovenci]] m90rj1xk8b3858hh7ln4enjvkquybmk 42987 42986 2026-08-21T12:25:39Z Janezdrilc 397 np 42987 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Urška Perenič|Urška Perenič]]''', slovenska kulturna in literarna zgodovinarka, * 1982. == Navedki == * [[Miran Hladnik]] je tempirana bomba spolnega nadlegovanja študentk na slavistiki. Enako kot [[Igor Pribac]]. Prijave zoper Hladnika so bile številne, vendar nikoli procesirane. Hladnika je rešilo samo to, da pred 15 leti spolno nadlegovanje še ni bilo pereča tema, ni se še zgodilo #MeToo gibanje. Hladnik je prostak, primitivec, šovinist in seksist, ki se skriva za profesorsko titulo. Dobri odnosi z [[Marko Marinčič|Markom Marinčičem]], rednim profesorjem na Filozofski fakulteti in predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije, so ga obvarovali pred neprijetnimi postopki.<ref>{{Navedi splet |last=Bertoncelj |first=Sara |date=2021-08-25 |title=Profesorja Hladnika s Filozofske fakultete naj bi s Pribcem družilo še kaj drugega kot sovraštvo do aktualne vlade – študentke in asistentke {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/o-profesorja-hladnika-naj-bi-s-pribacem-druzilo-se-kaj-drugega-kot-sovrastvo-do-aktualne-vlade/ |access-date=2026-08-20 |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Perenič, Urška}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Filologi]] [[Kategorija:Slovenci]] qx64983rlf9azn5s547nk5b2m3yk002 Janez Nepomuk Primic 0 10002 42988 42983 2026-08-21T12:27:48Z Janezdrilc 397 pp slog 42988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Janez Nepomuk Primic|Janez Nepomuk Primic]]''', slovenski pesnik, prevajalec, publicist in slavist, 1785–1823. == Navedki == * Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál.<ref>{{Navedi splet |last=Kočevar |first=Vanja |date=2019 |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi?, str. 391 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ |access-date=2026-08-20 |website=www.dlib.si}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Primic, Janez Nepomuk}} [[Kategorija:Pesniki]] [[Kategorija:Prevajalci]] [[Kategorija:Publicisti]] [[Kategorija:Slavisti]] [[Kategorija:Slovenci]] raoxb3o4c1zx2ldz0xnm4zu9xv3e9zn