Wikinavedek slwikiquote https://sl.wikiquote.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.20 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikinavedek Pogovor o Wikinavedku Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2740 43058 35619 2026-09-19T11:09:55Z Janezdrilc 397 + 1 43058 wikitext text/x-wiki {{TOCright}} '''[[w:Zlo|Zlo]]'''. == Navedki o njem == * Dobro si lahko predstavlja zlo, zlo pa si dobrega ne more. ([[Wystan Auden]]) * Kar označujemo kot napačno ali zlo, je v resnici dobro na napačnem mestu. Naše vrednotenje je samo relativno. ([[Edward Bach]]) * Zlo v svetu je skoraj vedno v nevednosti in dobri nameni lahko prav toliko škodujejo kot zlonamernost, če se jih ne razume. ([[Albert Camus]]) * Tisti, ki hudobnim prinaša pomoč, na koncu to obžaluje. ([[Gajus Julius Fedrus]]) * Če niso vedno lepi, pa imajo ljudje, ki so se predali zlu moške vrline. ([[Jean Genet]]) * Po mojem ponižnem mnenju je nesodelovanje z zlom enako pomembna dolžnost kot sodelovanje z dobrim. ([[Mahatma Gandhi]]) * Zlo je kot mula, trdovratno in sterilno. ([[Victor Hugo]]) * Ko se enkrat sprejme zlo v sebi, ne terja več, da se mu verjame. ([[Franz Kafka]]) * Nikoli ni dovoljeno storiti zlo, da bi iz tega sledilo kaj dobrega. ([[Katekizem Katoliške cerkve]])<ref>''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1789 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref> * Odsotnost je največje zlo. ([[Jean de La Fontaine]]) * [[sveti Pavel]]: :* Ali naj bi počenjali zlo, da bi iz tega prišlo dobro, kakor nam obrekljivo podtikajo nekateri? Obsodba takih je pravična. ({{Bibl|Rim 3,8}}) :* Korenina vsega zla je pohlep po [[denar]]ju. ({{Bibl|1 Tim 6,10}}) * Zakaj je zlo na svetu? Dobro poslušaj ... Mama izdeluje vezenino. Njen sinko sedi na pručki in vidi njeno delo, vendar od spodaj. Vidi vozle vezenja, prepletanje niti ... In vpraša: »Mama, bi lahko videl, kaj delaš? Tvoje delo je tako nejasno!?« Takrat se mama skloni in mu pokaže pravo stran svojega dela. Vsaka barva je na svojem mestu in raznolikost niti se sestavlja v ubranost načrta. Glej, mi vidimo spodnjo stran vezenine. Sedimo na nizki pručki. ([[Pij iz Pietrelcine]])<ref>Pater Pij iz Pietrelcine, '' Dober dan: Misel za vsak dan v letu'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 2005, misel za 23. november.</ref> * Zlo se premaga le z drugim zlom. ([[Jean Paul Sartre]]) * Zlo, ki ga je človek storil, ga preživi; pogosto pa njegova dobra dela pokopljejo z njegovimi kostmi. ([[William Shakespeare]]) * Vse zlo sveta izhaja iz slabega spoznanja resnice [[Sveto pismo|Svetega pisma]]. ([[Terezija Avilska]])<ref>Terezija Avilska, ''Lastni življenjepis'' 40,1; v: Papež Benedikt XVI., ''Verbum Domini'', zbirka Cerkveni dokumenti, Družina, Ljubljana 2011, stran 56.</ref> * Ne moremo opravičiti zlega dejanja, storjenega z dobrim namenom. ([[Tomaž Akvinski]])<ref>Sv. Tomaž Akvinski, ''Collationes in decem praeceptis'' 6; v: ''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen {{COBISS|ID=36357888}}.</ref> * Med vsemi zli, vedno izberem tisto, ki ga še nikoli nisem poskušala. ([[Mae West]]) == Viri == * [http://www.misli.com/misli/zlo/main.php Misli.com] {{Opombe}} == Glej tudi == * [[Greh]] * [[Sovraštvo]] * [[Vojna]] * [[Izdajstvo]] [[Kategorija:Teme]] 0prskxuta80ece20h8r8kkfoe9f9991 0 2974 43057 41248 2026-09-19T11:07:39Z Janezdrilc 397 /* Navedki o njem */ + 1 43057 wikitext text/x-wiki '''[[w:Greh|Greh]]'''. == Navedki o njem == * Da bi se baloni na vroči zrak lahko dvignili, morajo najprej odvreči tiste male uteži; to so mali grehi. ([[Carlo Acutis]])<ref>''Odmev Medžugorja'', letnik 28, številka 7–8, julij–avgust 2020, stran 24.</ref> * Naša dobra dela nam pogosto prinašajo več težav kot naši grehi. ([[Marcel Ayme]]) * Kdor se pokaže prijatelja grehot, postane sovražnik ljudi. ([[Pietro Bacci]]) * Čim bolj je neka ugodnost nezakonita, bolj se ji človek nagiba. ([[Honoré de Balzac]]) * [[John Bunyan]]: :* Nato ga je prijel za roko in ga peljal v zelo veliko sprejemnico, ki je bila povsem zaprašena, saj je nihče ni pometal. Potem, ko sta se nekoliko razgledala, je Razlagalec poklical nekega moža, da bi pometel. Ko je ta sedaj začel pometati, se je prah začet tako obilno vrtinčiti naokoli, da se je Kristjan skoraj hkrati začel dušiti. Nato je Razlagalec rekel dekli, ki je stala tam zraven: »Prinesi sem vode in poškropi sobo,« nakar, ko je to storila, je bilo pometeno in počiščeno, da je bilo veselje.<br>Kristjan: »Kaj naj to pomeni?«<br>Razlagalec: »Ta sprejemnica je človekovo srce, ki nikoli ni bilo posvečeno po krepilni milosti [[evangelij]]a. Prah je [[izvirni greh]], in notranja pokvarjenost je umazala celotnega človeka. Ta, ki je to najprej začel pometati, je [[Zakon]], ona pa, ki je prinesla vodo in je z njo poškropila prostor, je Evangelij. In zdaj, kakor si videl, je prvi, kakor hitro je začel pometati, dvignil toliko prahu, da z njim prostora ni bilo mogoče očistiti, ampak si se v tem prahu skorajda zadušil. To ti hoče pokazati, kako Zakon, namesto, da bi očistil srce (med njegovim delovanjem) greha, tega znova obudi, okrepi in v duši pomnoži, ravno, ko ga sicer razkrije in prepove, a nima moči, da bi ga premagal. In spet, kakor si videl, da je dekla poškropila sobo z vodo, nakar je bilo čiščenje prav lahko; to ti hoče pokazati, da ko pride vanj evangelij s svojimi krepčilnimi in dragocenimi vplivi, potem pravim, saj si videl, kako je dekla spravila prah pri škropljenju z vodo na tla, tako je greh premagan in obvladan in je duša očiščena po svoji veri in tako povsem pripravljena, da sprejme vase Kralja slave.«<ref>John Bunyan, ''Božjepotnikovo napredovanje'', prevedel Vinko Ošlak, Ignis, Ljubljana 2015, stran 33.</ref> :* Ena sama odprtina bo potopila ladjo in en sam greh bo pogubil grešnika.<ref>Prav tam, stran 174.</ref> * Greh je zlo, ki ga človek dela brez užitka. ([[Sidonie Gabrielle Coletle]]) * Nenaravnim grehom botruje naš heroizem. ([[Thomas Stearns Eliot]]) * Sara je bila zmožna zakonolomstva na enem koncu in jokati zaradi svojih grehov na drugem koncu; obojega hkrati. ([[Joyce Gary]]) * Samo kesanje ne služi ničemur, ni mogoče kupiti odpuščanja s kesanjem; nikakršnega ni mogoče kupiti. ([[Hermann Hesse]]) * Starec nima več grehov, grehi imajo njega. ([[Max Jacob]]) * Brez greha bi vse našlo svoj [[mir]]. ([[Katarina Genovska]])<ref>sveta Katarina iz Genove, ''Razprava o vicah in Duhovni pogovor'', prevod Alen Albin Širca, Družina, Ljubljana 2012, stran 41.</ref> * ''[[Katekizem Katoliške cerkve]]'': :* Sveto [[obhajilo]], ki je prejem Kristusovega telesa in njegove krvi, poglablja zedinjenje obhajanca z Gospodom, mu odpušča male grehe in ga varuje velikih.<ref>''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1416 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref> :* Kadar [[kesanje]] prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje »popolno kesanje« (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe; doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov, če vsebuje trdni sklep čimprej pristopiti k zakramentu [[spoved]]i. Tudi kesanje, ki ga imenujemo »nepopolno« (attritio), je božji dar, pobuda Svetega Duha. Porodi se iz razmišljanja o grdobiji greha ali iz strahu pred večnim pogubljenjem in drugimi kaznimi, ki grozijo grešniku (kesanje iz strahu). Tak pretres vesti more sprožiti notranji razvoj, ki se po delovanju milosti dovrši z zakramentalno odvezo. Samo po sebi pa nepopolno kesanje ne doseže odpuščanja velikih grehov, pač pa grešnika pripravi, da dobi odpuščanje v zakramentu pokore. ([[Katekizem Katoliške cerkve]])<ref>Prav tam, členi 1452–1453.</ref> * ''[[Koran]]'': :* Niste grešni, če pustite ženske, s katerimi ste stopili v zakon. :* Ne, ni tako! Tisti, ki greši in ga greh prevzame, je tovariš v peklu in v njem bo ostal večno. * Neznani avtor: :* Kdorkoli zagreši greh, ga zagreši proti sebi samemu. :* Bog drži vsakega človeka na vrvici. S tem ko grešite, vrvico prerežete. Bog jo nato znova zaveže z vozlom in vas tako potegne nekoliko bliže k sebi. Vaši grehi znova in znova režejo vrvico in z vsakim naslednjim vozlom vas Bog vleče bližje k sebi. (neki predavatelj)<ref>Philip Yancey, ''Kaj je pri milosti tako neverjetnega?'', prevod Franc Novak, Simona Šumrada, Noella, Mengeš 2006, stran 173.</ref> * Nihče od nas ni brez greha. ([[Petronij]]) * [[Demon]] ima ena sama vrata, da vstopi v našo dušo: [[Volja|voljo]]; nobenih skrivnih vrat ni. Grešna dejanja, storjena brez soglasja volje, niso greh. Kjer ni sodelovanja volje, ne govorimo o grehu, ampak o človeški slabosti. ([[Pij iz Pietrelcine]])<ref>Pater Pij iz Pietrelcine, '' Dober dan: Misel za vsak dan v letu'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 2005, misel za 20. april.</ref> * Kdor se zločina se sramuje, greh še podvoji. ([[Publilij Sir]]) * Vsa hudobija izvira iz slabosti. ([[Jean-Jacques Rousseau]]) * Ni greha, ki ne bi našel zagovornika. ([[Lucij Anej Seneka]]) * Nekdo se dvigne v grehu, drugi pade zaradi kreposti. ([[William Shakespeare]]) * Greh in čednost sta izdelka kot vino in sladkor. ([[Hippolyte Taine]]) * Grešiti je človeško, a še posebno človeška odlika je odpuščanje. ([[Lucij Ver]]) * Edini greh je neumnost. ([[Oscar Wilde]]) == Pregovori == * Če človek pije malo, je dober kot ovca; če popije malo več, postane hraber kot lev; če prekorači mero, je okruten kot tiger; če pa mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu in nazadnje napravi iz sebe še opico. ([[judovski pregovori|judovski pregovor]]) == Viri == {{Opombe}} == Glej tudi == * [[Izvirni greh]] * [[Spoved]] * [[Odpustek]] * [[Skušnjava]] * [[Napaka]] [[Kategorija:Krščanstvo]] lzdgbayk76lfx2szekn1zfgfb69jy25 0 5940 43054 41222 2026-09-19T10:58:05Z Janezdrilc 397 /* Navedki o njem */ + 2 43054 wikitext text/x-wiki '''[[w:Trpljenje|Trpljenje]]'''. == Navedki o njem == * Včasih se moram Bogu pritožiti, da me preveč pritiska in da imam tudi jaz svoje meje. Takrat mi odgovori, da po njegovem mnenju to zmorem, da pa lahko tudi malo počaka, če mislim, da še nisem pripravljena. ([[Chiara Corbella Petrillo]])<ref>Simone Troisi, Cristiana Paccini, ''Rojeni za večno življenje'', Družina, Ljubljana 2015, stran 132.</ref> * Trpljenje je edini izvor zavesti. ([[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]])<ref>[http://www.pregovor.com/kategorije/trpljenje.html Pregovori in verzi o trpljenju], Pregovor.com.</ref> * [[Favstina Kowalska]]: :* Od trenutka, ko sem trpljenje vzljubila, je zame nehalo biti trpljenje. Trpljenje je stalna hrana moje duše.<ref>Faustyna Kowalska, ''Dnevnik svete s. M. Favstine'', Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 276.</ref> :* Čimbolj postane naša ljubezen čista, tem manj nas bo razjedal plamen trpljenja, ki za nas preneha biti trpljenje. Postane nam radost. Po božji milosti sem zdaj prejela tako razpoloženje srca, da nikoli nisem bolj srečna kakor takrat, ko trpim za Jezusa, ki ga ljubim z vsakim vzgibom srca.<ref>Prav tam, odlomek 302.</ref> :* Dobro razumem, moj Jezus: kakor se bolezen meri s toplomerom, visoka vročina pa nam govori o stopnji bolezni, tako je v duhovnem življenju trpljenje toplomer, ki meri božjo ljubezen v duši.<ref>Prav tam, odlomek 774.</ref> :* Mojih stisk nihče ne dojame in ne razume. Še sama tega ne zmorem opisati, ne more biti večjega, kot je to trpljenje. Trpljenje [[Mučeništvo|mučencev]] ni večje, saj bi mi bila smrt v teh trenutkih olajšanje, in tega trpljenja, tega umiranja brez konca, ne morem z ničemer primerjati.<ref>Prav tam, odlomek 1116.</ref> :* Če bi angeli mogli biti nevoščljivi, bi nam zavidali dve stvari: prvič – sprejemanje [[Evharistija|svetega obhajila]] in drugič – trpljenje.<ref>Prav tam, odlomek 1804.</ref> * Kdo lahko reši otroka iz hiše, ki gori, brez tveganja, da se opeče? Kdo lahko prisluhne osamljenih in obupanim, ne da bi podobno trpljenje začutil v lastnem srcu ali celo izgubil svoj dragoceni duševni mir? Torej: »Kdo lahko odstrani trpljenje, ne da bi vstopil vanj?« ([[Henri Nouwen]])<ref>Henri J. M. Nouwen, ''Ozdravljeni po njegovih ranah'', Župnijski urad Ljubljana-Dravlje, Ljubljana 2001, stran 66.</ref> * [[Pij iz Pietrelcine]]: :* Mi nočemo verjeti, da je trpljenje potrebno za našo dušo, da mora biti [[križ]] nas vsakdanji kruh. Kakor telo potrebuje hrano, tako duša dan za dnem potrebuje križ, da bi se očistila in da bi se ločila od stvari. Mi nočemo razumeti, da nas Bog brez križa noče in ne more ne odrešiti in ne posvetiti; čim bolj kako dušo priteguje k sebi, tem bolj jo očiščuje s pomočjo križa.<ref>Pater Pij iz Pietrelcine, '' Dober dan: Misel za vsak dan v letu'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 2005, misel za 2. marec.</ref> :* Trpljenje je usoda izvoljenih duš. Bog, izvir vsake milosti in vsakega daru, ki vodi k odrešenju, je postavil trpljenje, ki ga človek prenaša na krščanski način, kot pogoj, da nam bo dal slavo.<ref>Prav tam, misel za 23. marec.</ref> * Vsako trpljenje je gorje za človeka; mirno sprejemanje nerešljivega trpljenja je božji dar, mirno sprejemanje rešljivega trpljenja pa je lenoba, neumnost, ali pa bolestna nemoč, vsekakor pa nekaj nezdravega. ([[Jože Ramovš]])<ref>[http://www.mavrica.net/potrpezljivost_clanek_691.html Potrpežljivost], Mavrica.net.</ref> * Zadnja leta pravzaprav zelo redko srečam koga, ki ima višje cilje - torej ne zgolj konkretno pridobitniške. Je pa seveda res, da je samo trpljenje tisto, ki nas požene v iskanje resnice: zona udobja je v glavnem zona udobnega sna. ([[Vili Ravnjak]])<ref>[http://www./49177/vse-vesolje-je-le-igra/ Vse Vesolje je le igra], Mladina.si,</ref> * Trpljenje je mogočni misijonar božji, ki naj s svojo bolečo pridigo omehča naša srca in jih k Bogu dvigne. ([[Gregorij Rožman]])<ref>Aljaž Kraševec, ''Teologija križa pri škofu Gregoriju Rožmanu'', samozaložba, Nova vas 2016, stran 124.</ref> * Bog za vsako bolezen rožo ustvari, le za [[smrt]] rože ni. Kar so grenke rože [[zdravilo]] za bolno telo, to so grenkosti trpljenja zdravilo za dušo, da jo pregrešnih navad in slabih nagonov ozdravijo. ([[Anton Martin Slomšek]])<ref>Anton Martin Slomšek, ''Slomškove drobtinice'', zbrala in uredila Zmaga Kumer, Družina, Ljubljana 2001, misel za 7. november.</ref> == Viri == {{Viri}} == Glej tudi == * [[Mučeništvo]] [[Kategorija:Teme]] jqihrjx44e5piur23r23nq6wo9lnpwa 8 6340 43048 42813 2026-09-18T21:24:47Z NguoiDungKhongDinhDanh 4712 Remove deprecated option. See [[:phab:T298199|T298199]] for more information. ([[:m:GS|global sysop]] action) 43048 wikitext text/x-wiki == browsing-gadgets == * Navigation_popups|popups.js|navpop.css == editing-gadgets == <noinclude>* Friendly|Friendly.js</noinclude> * HotCat[rights=edit]|HotCat.js * refToolbar|refToolbar.js <noinclude>* Twinkle|Twinkle.js</noinclude> * wikEd|wikEd.js * edittools-velikost|edittools-velikost.js == interface-gadgets == <noinclude>* Dostopnost|Dostopnost.js</noinclude> * purgetab[dependencies=mediawiki.util]|purgetab.js <noinclude>* UTCLiveClock|UTCLiveClock.js</noinclude> * edittop|edittop.js <noinclude>* contribsrange|contribsrange.js</noinclude> <noinclude>* LongEditSummaries|LongEditSummaries.js</noinclude> <noinclude>* addsection-plus|addsection-plus.js</noinclude> <noinclude>* CommentsInLocalTime|CommentsInLocalTime.js</noinclude> <noinclude>* removeAccessKeys|removeAccessKeys.js</noinclude> <noinclude>* metadata|metadata.js</noinclude> <noinclude>* searchFocus|searchFocus.js</noinclude> <noinclude>* Blackskin|Blackskin.css</noinclude> * CommonsDirekt[dependencies=mediawiki.util,user.options|default]|Direct-link-to-Commons.js ktm92alyw7oxu35ofpegbmx1l7zj6ak 0 6786 43052 42561 2026-09-19T10:55:03Z Janezdrilc 397 /* Navedki o njem */ + 4 43052 wikitext text/x-wiki {{TOCright}} '''[[w:Hudič|Hudič]]''', padli angel v judovstvu, krščanstvu in islamu. == Navedki == * [[Sveto pismo]]: :* Napočil je dan, ko so prišli Božji sinovi <small><nowiki>[angeli]</nowiki></small> in se postavili pred Gospoda. Med njimi je prišel tudi satan.<br>Gospod je rekel satanu: »Od kod prihajaš?«<br>Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.«<br>Gospod je rekel satanu: »Si kaj mislil v svojem srcu na mojega služabnika [[Job]]a? Ni mu enakega na zemlji, mož je popoln in iskren, boji se Boga in se varuje hudega.«<br>Satan pa je odgovoril Gospodu in rekel: »Mar se Job zastonj boji Boga? Mar ne varuješ ti njega, njegove hiše in vsega, kar je njegovega naokrog? Blagoslavljaš delo njegovih rok in njegova posest se širi v deželi. Samo iztegni svojo roko in se dotakni vsega, kar ima, resnično, v obraz te bo preklinjal!«<br>In Gospod je rekel satanu: »Glej, vse, kar ima, naj bo v tvoji roki, le nanj ne izteguj svoje roke!« In satan je odšel izpred Gospodovega obličja. ({{Bibl|Jb 1,6-12}}) :* Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.«<br>On pa je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.«<br>Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.«<br>Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«<br>Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.«<br>Jezus mu je tedaj dejal: »Poberi se, satan, kajti pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«<br>Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli. ({{Bibl|Mt 4,1-11}}) :* Ko je <small><nowiki>[obsedenec]</nowiki></small> od daleč zagledal Jezusa, je pritekel, se mu priklonil do tal in z močnim glasom zavpil: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Rotim te pri Bogu, ne muči me!«<br>Jezus mu je namreč rekel: »Pojdi iz človeka, nečisti duh!« Nato ga je vprašal: »Kako ti je ime?«<br>»Legija mi je ime,« mu je odgovoril, »ker nas je veliko,« in zelo ga je prosil, naj jih ne pošlje iz tiste dežele.<br>Pasla pa se je tam na pobočju hriba velika čreda svinj.<br>Duhovi so Jezusa prosili: »Pošlji nas k svinjam, da gremo vanje!«<br>Dovolil jim je. In nečisti duhovi so šli ven in obsedli svinje. Čreda, okrog dva tisoč svinj, je planila po pobočju v jezero in utonila v njem. ({{Bibl|Mt 5,6-13}}) :* Tudi nekateri Judje, ki so hodili naokrog in izganjali hudobne duhove, so poskušali pri zarotitvah klicati ime Gospoda Jezusa. Govorili so: »Zaklinjam vas pri Jezusu, ki ga oznanja [[Sveti Pavel|Pavel]].« Neki Skevá, ki je bil judovski véliki duhovnik, je imel sedem sinov; tudi ti so to delali. Toda hudobni duh jim je odgovoril: »Jezusa poznam in tudi za Pavla vem. Kdo pa ste vi?« In človek, v katerem je bil hudobni duh, je planil nanje, jih vse obvladal in potolkel, tako da so goli in ranjeni zbežali iz njegove hiše. To se je razvedelo med vsemi Judi in Grki, ki so prebivali v Efezu; vse je obšla velika groza in poveličevali so ime Gospoda Jezusa. ({{Bibl|Apd 19,13-17}}) == Navedki o njem == * Hudobni duh [tudi lahko] povzroča stigme in obuja lažne mistike. ([[Gabriele Amorth]])<ref>Gabriele Amorth, ''Izganjalčeva pripoved'', Družina, Ljubljana 2015, stran 132.</ref> * Ko zmoliš [[rožni venec]], je to več kot molitev malega eksorcizma. Hudič se zelo boji Marije! ([[Marijan Arhar]])<ref>''Magnificat'', letnik 10, številka 6, junij 2023, stran 184.</ref> * Hudič se boji veselih ljudi. ([[Janez Bosko]])<ref>''Magnificat'', november 2013, predletnik, številka 3, stran 14.</ref> * Pravi Satan ni jezen, uporen, v črno oblečen golobradec, ampak gospod v pražnji obleki, ki se v Gornjo Radgono pripelje z mercedesom, da bi otrokom prodajal droge. ([[Branko Cestnik]] na Trstenjakovih večerih) * [[Favstina Kowalska]]: :* <small>[Jezusove besede]:</small> »Tudi satani slavijo mojo [[pravičnost]], a vendar ne verujejo v mojo [[Dobrota|dobroto]].«<ref>Faustyna Kowalska, ''Dnevnik svete s. M. Favstine'', Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 300.</ref> :* Ko sem videla njihovo grozno sovraštvo do mene, sem prosila svojega angela varuha za pomoč. In kmalu se je pojavila pred menoj bela, svetleča se postava angela varuha, ki mi je rekel: »Ne boj se, nevesta mojega Gospoda, ti duhovi ti ne bodo nič hudega storili brez njegovega dovoljenja.« Takoj so zli duhovi izginili, moj zvesti angel varuh pa me je v vidni podobi spremljal vse do doma.<ref>Prav tam, odlomek 419.</ref> :* O usmiljeni Bog, ti nas ne zaničuješ, pač pa nas nenehno obsipavaš s svojimi milostmi, delaš nas vredne tvojega kraljestva in v svoji dobroti z ljudmi napolnjuješ prostor, ki so ga zapustili nehvaležni angeli. Bog velikega usmiljenja, ki si svoj pogled odvrnil od upornih angelov in ga obrnil k skesanemu človeku, naj bo čast in slava tvojemu nepojmljivemu usmiljenju.<ref>Prav tam, odlomek 1339.</ref> * Vsak od nas lahko reče skušnjavcu: Za razliko od tebe nisem bil vržen iz nebes zaradi tvojega [[napuh]]a. Po krstu sem postal eno s Kristusom, zato se moraš ti do tal prikloniti pred menoj. ([[Gregor Nazianški]])<ref>''Magnificat'', november 2013, predletnik, številka 3, stran 13.</ref> * Ker je krivično ubil našega Odrešenika, ki ni storil nobenega greha, je hudič moral osvoboditi vse tiste, ki jih je posedoval po pravici. ([[Izidor Seviljski]])<ref>''Magnificat'', letnik 7, številka 4, april 2020, stran 65.</ref> * Hudobec napove mnogo resničnih stvari, ki so v skladu z razumom in ki se izpolnijo, zato da človeka laže prevara. ([[Janez od Križa]])<ref>Janez od Križa, ''Vzpon na goro Karmel'', Družina, Ljubljana 2001, stran 180.</ref> * [[Pij iz Pietrelcine]]: :* Naj vas ne prestrašijo številne spletke te peklenske zverine: Jezus, ki je vedno z vami in ki se bo bojeval z vami in za vas, ne bo nikoli dopustil, da bi mogli biti pobiti in premagani.<ref>Pater Pij iz Pietrelcine, '' Dober dan: Misel za vsak dan v letu'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 2005, misel za 10. januar.</ref> :* Demon ima ena sama vrata, da vstopi v našo dušo: voljo; nobenih skrivnih vrat ni. Grešna dejanja, storjena brez soglasja volje, niso [[greh]]. Kjer ni sodelovanja volje, ne govorimo o grehu, ampak o človeški slabosti.<ref>Prav tam, misel za 20. april.</ref> :* Demon je kakor stekli pes na verigi; izven meja verige ne more nikogar ugrizniti. Zato se zadržuj daleč proč. Če se preveč približaš, mu daš možnost, da te zagrabi.<ref>Prav tam, misel za 21. april.</ref> :* Naš sovražnik, ki se je zarotil, da nam bo škodil, se dela močnega pred slabotnimi, pred tistimi pa, ki se mu približajo z orožjem v roki, postane strahopetec.<ref>Prav tam, misel za 23. april.</ref> * [[Sveto pismo]]: :* Zakaj vsi bogovi ljudstev so demoni, Gospod pa je naredil nebesa. ({{Bibl|Ps 96,5}} v Septuaginti in Vulgati; v Slovenskem standardnem prevodu besedo ''demoni'' nadomešča beseda ''ničevosti''; to je bilo tudi splošno prepričanje kristjanov v Rimskem imperiju: da je češčenje poganskih bogov dejansko češčenje demonov) :* Farizeji pa so to slišali in dejali: »Ta izganja demone zgolj z Bélcebubom, poglavarjem demonov.« Ker je poznal njihove misli, jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala. Če torej satan izganja satana, je proti sebi razdeljen – kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo? In če jaz z Bélcebubom izganjam demone, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo. ([[Jezus Kristus]], {{Bibl|Mt 12,24-28}}) :* Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih brez vode in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: »Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.« Ko pride, jo najde prazno, pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom. ([[Jezus Kristus]], {{Bibl|Mt 12,43-45}}) :* [[Sveti Peter|Simon]], Simon! Glej, satan vas je zahteval, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera. Ko se boš nekoč spreobrnil, utŕdi svoje brate. ([[Jezus Kristus]], {{Bibl|Lk 22,31}}) :* Med večerjo je hudič [[Juda Iškarijot|Judu Iškarijotu]], Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda. /.../ Tedaj je <small><nowiki>[Jezus]</nowiki></small> pomočil grižljaj, ga vzel in dal Judu, sinu Simona Iškarijota. Ko je ta vzel grižljaj, je šel satan vanj. Jezus mu je tedaj rekel: »Kar nameravaš storiti, stôri hitro.« ({{Bibl|Jn 13,2.26-27}}) :* Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil. ({{Bibl|Jak 4,7}}) :* Bog še angelom, ki so storili greh, ni prizanesel, temveč jih je strmoglavil v podzemlje in jih dal v verige mračnega brezna, da bodo zastraženi do sodbe. ({{Bibl|2 Pt 2,4}}) :* Tudi angele, ki niso obvarovali svoje oblasti, ampak zapustili svoje bivališče, hrani <small>[Gospod]</small> večno vklenjene v temi za sodbo vélikega dne. ({{Bibl|Jud 1,6}}) :* Pa se vendar sam [[Sveti Mihael|nadangel Mihael]], ko se je pravdal s hudičem in prepiral za [[Mojzes]]ovo truplo, hudiča ni upal tožiti s preklinjanjem, ampak je rekel: »Gospod naj te kaznuje!« ({{Bibl|Jud 1,9}}) * [[Terezija Avilska]]: :* Zli duh veliko škoduje s tem, da dušam, predanim notranji molitvi, vceplja napačno mnenje o [[ponižnost]]i, da bi preprečil njen nagel razvoj. Dopoveduje nam, da smo prevzetni, da gojimo visoke želje, če hočemo posnemati [[svetnik]]e in hrepenimo po [[Mučeništvo|mučeništvu]]. Prišepetava nam in nas prepričuje, da dela svetnikov pač moramo občudovati, ne smemo jih pa kot grešniki posnemati.<ref>sveta Terezija Avilska, ''Lastni življenjepis'', prevod [[Stanko Majcen]] (priredi [[Janez Zupet]]), Karmeličanski samostan Sora, Sora 1998, stran 79.</ref> :* Če je Gospod tako mogočen, kakor vem in vidim, in če ne more biti dvoma, da so hudobni duhovi njegovi sužnji, jaz pa sem služabnica tega Gospoda in Kralja, kaj mi morejo ti duhovi storiti žalega? Mar nisem dovolj močna, da se spoprimem s celim peklom? Vzela sem v roko [[križ]] in zdelo se mi je, da mi Gospod res daje [[srčnost]]; saj sem se v kratkem času spremenila tako, da se ne bi ustrašila, tudi če bi se bila morala spopasti s hudobnimi duhovi; s tem križem, sem menila, jih bom zlahka ugnala. In tako sem jim zaklicala: »Pridite, kar pridite; Gospodova služabnica sem in želim videti, kaj mi morete!« Odtlej je kazalo, da se me hudiči boje; ostala sem mirna in tako prosta strahu pred njimi, da dotedanjih stisk nisem več doživela do današnjega dne.<ref>Prav tam, strani 160–161.</ref> :* Ti satani me mučijo tako pogosto, da bi utrudila vašo milost <small>[spovednika]</small> in še sebe, če bi o vsakem teh primerov pripovedovala. Bojim se jih pa malo, ker vidim, da se ne morejo niti ganiti, če jim Gospod ne dá.<ref>Prav tam, stran 198.</ref> * Hudič pusti slabe kristjane čisto pri miru, nihče se ne ukvarja z njimi. Proti tistim, ki delajo dobro, pa podžiga tisoč [[Obrekovanje|obrekovanj]], tisoč sramotitev. ([[Janez Marija Vianney]])<ref>Ognjišče, leto LI, številka 591, avgust 2015, stran 66.</ref> * Po nekaterih pričevanjih zlih duhov, ko so morali pod zakletvijo povedat resnico, so povedali, da je Lucifer – Satan tudi, drugo ime je Satan – neomajni gospodar v Peklu; se ga bojijo drugi zli duhovi. To je strahovlada. ([[Peter Vrabec]])<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=T1kQRJsq-DY Dober dan, dobri ljudje: p. Peter Vrabec, frančiškan, eksorcist], Youtube.com, 9.28–9.51, pridobljeno 13. april 2025.</ref> * Ko te Satan spomni na tvojo preteklost, ga spomni na njegovo prihodnost.<br><small>When Satan reminds you of your past, remind him of his future.</small><ref>[https://davidjosephhorn.wordpress.com/2010/06/24/when-satan-reminds-you-of-your-past-remind-him-of-his-future-but-then-what/ “When Satan reminds you of your past, remind him of his future” but then what?], Davidjosephhorn.wordpress.com, pridobljeno 2. april 2015.</ref> == Pregovori == * Kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo. ([[slovenski pregovori|slovenski]]) * V sili še hudič muhe žre. ([[slovenski pregovori|slovenski]])<ref>[http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D20479 Hudič], Bos.zrc-sazu.si, pridobljeno 2. april 2015.</ref> == Viri == {{Opombe}} {{DEFAULTSORT:Hudič}} [[Kategorija:Judovstvo]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Sveto pismo]] [[Kategorija:Demoni]] [[Kategorija:Islam]] 2lf67yyeto6bz0h214gt07o3fo5b1gt 0 7197 43055 42284 2026-09-19T11:00:23Z Janezdrilc 397 /* Navedki o njem */ + 1 43055 wikitext text/x-wiki [[Slika:Palm Sunday Filipino Pilgrimage (13930222641).jpg|thumb|right|250px|Križ]] '''[[w:Križ|Križ]]'''. == Navedki o njem == * Bodi pozdravljen, o križ, ki si bil posvečen s Kristusovim telesom in bil okrašen z njegovimi udi, kakor z dragocenimi biseri. Preden je Gospod stopil nate, si vzbujal zemeljsko bojazen. Zdaj pa si obdan z nebeško ljubeznijo in te zato sprejemamo kot dar. Verujoči vemo o tebi, kako veliko veselje vsebuješ, kako velike darove pripravljaš. Zdaj prihajam k tebi gotov in poln veselja, da tudi mene z radostjo sprejmeš kot učenca tistega, ki je bil na tebe pribit. /.../ O blaženi križ, ki si sprejel veličastvo in lepoto Gospodovih udov! /.../ Sprejmi me, popelji me daleč proč od ljudi in me vrni mojemu Učitelju – da me bo po tebi sprejel tisti, ki me je po tebi odrešil. Bodi pozdravljen, o križ; da, bodi zares pozdravljen! ([[sveti Andrej]])<ref>''Andrejevo trpljenje''; v: [[papež Benedikt XVI.]], ''[http://sl.radiovaticana.va/news/2016/11/29/duhovne_misli_benedikta_xvi_za_praznik_sv_andreja,_apostola/1275611 Kateheza Benedikta XVI. o sv. Andreju, apostolu]'', Sl.radiovaticana.va, pridobljeno 23. januar 2017.</ref> * – <small>Chiara, povej mi, ali je tvoj jarem, ta križ, res lahek in prijeten, kot pravi Jezus? (vprašanje Enrica Petrilla svoji ženi Chiari, ki je imela raka, na dan njene smrti, 13. junija 2012)</small><br>– Res je, Enrico, zelo je prijeten. ([[Chiara Corbella Petrillo]] možu Enricu)<ref>Simone Troisi, Cristiana Paccini, ''Rojeni za večno življenje'', Družina, Ljubljana 2015, stran 137.</ref> * V svojih molitvah je <small><nowiki>[</nowiki>[[Konstantin I. Veliki]]<nowiki>]</nowiki></small> torej poklical tega Boga <small>[Boga svojega očeta]</small> in ga goreče prosil, naj mu razodene, kdo je on, in naj mu v boju, v katerega se je odpravljal, ponudi desnico v pomoč. Medtem ko je cesar tako goreče molil, se mu je prikazalo docela nenavadno božje znamenje, kar človek ne verjame zlahka, če o tem pripoveduje kdo drug. Toda ker je zmagoslavni cesar sam to pripovedoval nam, ki pišemo to poročilo, dolgo za tem, ko smo postali vredni njegovega prijateljstva in družbe in je svoje besede podprl s prisego, kdo bi tedaj še pomislil, da bi pripovedi ne verjel, še zlasti, ker je tudi poznejši čas potrdil resničnost njegovih besed? Ob uri, ko se je dan že nagnil čez poldne, je cesar, kakor je pravil, videl na svoje oči gori na nebu nad soncem razpeto zmagoslavno znamenje križa iz svetlobe in ob njem besede: »Prek tega zmagaj!« Ob tej prikazni je ostrmel in z njim je ostrmela vsa vojska, ki ga je spremljala na tem pohodu, ne vem kam, in videla ta čudež. Bil je v zadregi, ker ni vedel, kaj pojav pomeni. Medtem ko je o tem dolgo premišljeval, ga je presenetila noč. Kar se mu je v spanju skupaj z znamenjem na nebu prikazal Kristus Bog in mu velel, naj znamenje, ki ga je videl na nebu, posnema in ga upodobi na bojni zastavi, s katero naj se bojuje proti sovražniku. Ko je potlej cesar ob svitu vstal, je prijateljem pripovedoval o skrivnostnem dogodku. Sklical je umetnike, ki so znali obdelovati zlato in drago kamenje, sedel mednje, jim opisal obliko znamenja in jim naročil, naj ga iz zlata in dragotin izdelajo natančno po njegovem opisu. Ta izdelek nam je cesar nekoč tudi sam pokazal, ker nam je Bog naklonil to milost. ([[Evzebij Cezarejski]], ''Konstantinov življenjepis'')<ref>France M. Dolinar (uredil), ''2000 let krščanstva'', prevedla Stanka Rendla in drugi, ZSK – Založba Mihelač, Ljubljana 1991, stran 162.</ref> * Tretja pot, to je [[Mao Cetung|Mao-Ce-Tungova]], bo osvobodila svet, ker je – tako zatrjujejo – evangeljska pot. Kako to? Vedeti moramo – tako pravijo – da je bila Palestina v Kristusovih časih prizorišče ''gverile''. Gverilci – [[Zeloti|gorečniki]] – so vodili krvav boj proti Rimljanom. Križanje samo je bilo rimska represalija proti njim. Tako je bil križ znamenje, povezano z ''gverilo'', še preden je postal krščansko znamenje. Kristusa so rimski beli zatiralci oropali državljanskih pravic in ga kot Juda razžalili, zato se je nujno znašel med revolucionarji. ([[papež Janez Pavel I.]] o mnenju privržencev komunistične revolucije, ki se sklicujejo na sicer pravo razlago ''križa''; iz domišljijskega pisma [[Gonzalo Fernández de Córdoba (1585–1645)|Don Gonzalu Fernandezu de Cordova]])<ref>Albino Luciani, ''Pisma veljakom'', prevod Drago Butkovič, Družina, Ljubljana 1989, stran 80 {{COBISS|ID=7546880}}.</ref> * Tedaj sem zagledala Gospoda Jezusa, pribitega na križ. Ko je Jezus nekaj časa na njem visel, sem videla skupino ljudi, križanih prav tako kakor Jezus. Videla sem drugo in tudi tretjo skupino ljudi. Druga skupina ni bila pribita na križu, pač pa so ljudje močno držali križ v rokah. Tretja skupina ni bila niti križana niti [niso] ljudje držali križa v rokah, temveč so ga nezadovoljni vlekli za seboj. Jezus mi je rekel: »Vidiš te ljudi, ki so v trpljenju in prenašanju prezira podobni meni? Ti mi bodo podobni tudi v moji slavi. Tisti pa, ki so mi manj podobni v trpljenju in prenašanju prezira, mi bodo manj podobni tudi v slavi.« Večina križanih ljudi je bila duhovniškega stanu. Videla sem tudi meni znane križane osebe, kar me je zelo razveselilo. Jezus mi je rekel: »Jutri med meditacijo boš premišljevala o tem, kar si danes videla.« In Jezus je takoj izginil izpred mojih oči. ([[Favstina Kowalska]])<ref>Faustyna Kowalska, ''[http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf Dnevnik svete s. M. Favstine]'', Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 446.</ref> * Mi nočemo verjeti, da je [[trpljenje]] potrebno za našo dušo, da mora biti križ nas vsakdanji kruh. Kakor telo potrebuje hrano, tako duša dan za dnem potrebuje križ, da bi se očistila in da bi se ločila od stvari. Mi nočemo razumeti, da nas Bog brez križa noče in ne more ne odrešiti in ne posvetiti; čim bolj kako dušo priteguje k sebi, tem bolj jo očiščuje s pomočjo križa. ([[Pij iz Pietrelcine]])<ref>Pater Pij iz Pietrelcine, '' Dober dan: Misel za vsak dan v letu'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 2005, misel za 2. marec.</ref> == Viri == {{Opombe}} [[Kategorija:Krščanstvo]] 4uvy83sy884mxdcpow1raa67a9ruyvq 0 7571 43056 35944 2026-09-19T11:04:56Z Janezdrilc 397 + 2 43056 wikitext text/x-wiki [[Slika:Wilhelm Trübner Dogge mit Würsten.jpg|thumb|right|250px|Pes s klobaso<br>([[Wilhelm Trübner]], 1878)]] '''[[w:Skušnjava|Skušnjava]]'''. == Navedki o njej == * [[Obrekovanje|Obrekovati]] samega sebe je velika skušnjava plemenitih duš. ([[Jean Dutourd]])<ref>[http://www.najdi.si/drobtine/index.jsp?dc=2&category1=Obrekovanje&categoriesSeed=1494142496732&categoriesStartIndex=706 Citati], Najdi.si, pridobljeno 6. november 2017.</ref> * [[Pij iz Pietrelcine]]: :* Če smo skušani, je to znamenje, da Gospod dušo lepo sprejema.<ref>Pater Pij iz Pietrelcine, '' Dober dan: Misel za vsak dan v letu'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 2005, misel za 13. januar.</ref> :* Bodi trdno prepričana: kolikor bolj je duša ljuba Bogu, toliko bolj bo morala biti preizkušana. Zato vedno pogumno naprej.<ref>Prav tam, misel za 13. april.</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Skušnjavec]] [[Kategorija:Teme]] 4avf9uippky0ou50p48v9y16k18jqcc 0 10006 43047 43033 2026-09-18T19:03:40Z MaksiKavsek 5728 + 43047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Igor Grdina|Igor Grdina]]''', slovenski literarni in kulturni zgodovinar, * 1965. == Navedki == * Pred časom se je [[Jernej Kosi]] prav bridko pridušal, da je moja kritika njegove nezgodovine polemiziranje s slamnatim možem. S tem je bržčas hotel reči, da on ni arhitekt izbrisovanja Slovencev iz preteklosti, marveč le izvajalec del. Zdaj prihaja v polemično ospredje njegovo sistemsko zaledje. Debata se od samooklicanega slamnatega moža širi k mračnim silam, ki stoje za njim. V imaginariju Jerneja Kosija bi se po moji misli za njihove usmerjevalce utegnila rabiti oznaka slamorezci. No, bo sam povedal, kako sem se znašel v njegovem ruralističnem slovarju.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * [[Rok Stergar]] se zdaj sili z izdajanjem nekih navodil, kako da je dovoljeno pisati o podvigih izbrisovalcev Slovencev iz zgodovine. Njegove besede so značilen produkt dogmatskega okolja, ki ne pozna svobodne izmenjave mnenj – ker je treba takšne, kot so [[Eric Hobsbawm|Hobsbawm]], [[Benedict Anderson|Anderson]], [[Ernest Gellner|Gellner]], [[Peter Štih|Štih]] ter on (s samim sabo na čelu in začelju), zgolj poslušati, ubogati in hvaliti. […] Hobsbawm je o slovenski zgodovini, ki je – kot vsaka druga – unikatna, zapisal samo nekaj površnih in neargumentiranih besed, Anderson in Gellner je nista resno tematizirala, Štih pa je o njej, kot se vsakdo zlahka prepriča, v hudi zmoti. Njegovih misli o Karantancih kot plemenu ne sprejema niti kreator čedalje huje demodirane teorije etnogeneze [[Herwig Wolfram]], ki trdi, da so omenjeni bili prebivalci multietnične dežele.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Stergar za svoj položaj v zgodovinarskem esteblišmentu značilno pričakuje neka priznanja. To je stvar osebnega okusa. Enim so po srcu Torquemada, Višinski, Freisler in podobni eliminacionisti, drugim – predvsem nam, malim ljudem – pa sta bližja kritični polilog in emancipacija. V preteklih letih Stergar in tovariši, katerih um je pretresen od groze, da še imam delo in da je kar 2/25 mojih knjig subvencionirala institucija, ki je medtem podprla le 100/100 Kosijevih monografij, kljub izdatnim naporom niso uspeli povsem zadušiti ne mojih kritičnih misli ne spoznanj drugih neodvisnih zgodovinarjev. To je zelo čudno, saj tisti, ki ne sodimo v esteblišment, nismo deležni reklamiranja svojih del v hollywoodskem slogu. Pred časom smo lahko na nacionalnem radiu poslušali kar dva enourna šova o Kosijevem traktatu. Prav zanimivo bo videti, kako bo agitprop deloval dalje. Ob tem se bo vsaj deloma razkrila sistemska mreža, ki se seveda ne ukvarja s posameznimi zarotami – Stergarjevo zatrjevanje, da pišem o eni od njih, je podtikanje, ki ga moram z gnusom zavrniti –, marveč z globalnim ponarejanjem zgodovine in lokalnim promoviranjem nezgodovine. Raziskovalci, ki nismo integralni del esteblišmenta, dobro vemo, kako njegovi eksponenti uveljavljajo svojo voljo.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Standardna delovna metoda Jerneja Kosija, ki nam je bil predstavljen kot strokovnjak za (zlo)rabo zgodovine, je več kot očitno zamolčevanje vsega, kar se ne sklada z njegovimi importiranimi apriorizmi. Iz subvencionirane knjige tako ni mogoče nič izvedeti niti o Majarjevih jezikovnokoncentracijskih zamislih za prostor, ki je veliko širši od slovenskega. Če bi se to obravnavalo, bi se izkazalo, da Majar čisto nič ne ustreza Kosijevim neizvirnim shemam. […] Vse to ne Jerneja Kosija ne njegovega razsežnega micelija, ki ga z zgledno gorečnostjo zastopa Rok Stergar, ne zanima. V kritični zgodovini, ki je nekaj svetlobnih let daleč od njunega vdanostnega diskurza – v znamenitih Sultanovih sandalah ga je z veliko poetično močjo osmešil Ivan Cankar –, je obema pač postalo prevroče. A glede tega ne gre popuščati. Vprašanje oblikovanja slovenskega naroda zadeva mnogo stoletij zgodovine. Ob tem pa seveda tudi terja poznavanje in razumevanje mnogo večjega historiografskega korpusa, kot je tisti, na katerega se skrajno selekcionistično sklicujejo Jernej Kosi ter njegovi domači in tuji pomagači.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * … Kako bi bilo, če bi se vsi ljudje strinjali z mano, saj to je nemogoče v slovenskem zgodovinopisnem prostoru. (2026)<ref>{{Citat |last=Video SCNR |title=Predstavitev knjige JUGOSLOVANSTVO med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, 7. 4. 2026; 54:48-54:55 |date=2026-04-09 |url=https://www.youtube.com/watch?v=SnBhaFuCNjg |access-date=2026-08-26}}</ref> == Navedki o njem == * Igor Grdina, ki se sicer silno rad naslaja nad drobnimi napakami drugih, in si po potrebi - zgolj za to, da lažje »obračuna« z avtorjem v tekstu, ki ga je vzel pod drobnogled, kakšno napako tudi izmisli (kot v oceni knjige dr. Janka Pleterskega o Ivanu Šusteršiču, ko je z napako popravljal pravilno navedbo avtorja o izbruhu afere Žlindra), očitno ne prenese tudi najbolj dobrohotne kritike ali dvoma o svojem delu. Ko sam prav po kirurško mrcvari avtorje in tekste, gre seveda zgolj za znanstveni diskurz v korist zgodovinske znanosti, ko pa kdo zgolj podvomi o pravilnosti njegovih trditev, gre za cinično distanco do stvarnosti«, za »pristno kolegialnost« (in »prisrčno sovraštvo«) ali za »skrajno arogantni strokovni nihilizem«. Res čudna, rekel bi celo čudaška logika! ([[Janez Cvirn]], 2003) == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Grdina, Igor}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenci]] 5m8escu1cfp1rdto2hz4y38vws2m05c 43049 43047 2026-09-19T08:52:08Z MaksiKavsek 5728 + 43049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Igor Grdina|Igor Grdina]]''', slovenski literarni in kulturni zgodovinar, * 1965. == Navedki == * Zdi se, da bi popotnik Andrej Pleterski rad igral vlogo revizorja na vlaku, ki ga je popeljal v (fantazijske) daljave. V polemikah ta funkcija pripada kritični javnosti. Priznam, da bi imel ob marsikaterem miselnem in lingvističnem loopingu Andreja Pleterskega (in njegovih pomagačev) reči besedo ali dve, toda fiksne ideje za slavistiko in zdravi razum niso posebej rodovitno duhovno “polje”. Tu sem “na isti valovni dolžini” s Petrom Štihom, ki je povsem enakega mnenja glede zgodovine (2000)<ref>{{Navedi splet |title=dLib.si - Kako je z vozovnico Andreja Pleterskega? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRFT53B7 |access-date=2026-09-19 |website=www.dlib.si}}</ref> * Pred časom se je [[Jernej Kosi]] prav bridko pridušal, da je moja kritika njegove nezgodovine polemiziranje s slamnatim možem. S tem je bržčas hotel reči, da on ni arhitekt izbrisovanja Slovencev iz preteklosti, marveč le izvajalec del. Zdaj prihaja v polemično ospredje njegovo sistemsko zaledje. Debata se od samooklicanega slamnatega moža širi k mračnim silam, ki stoje za njim. V imaginariju Jerneja Kosija bi se po moji misli za njihove usmerjevalce utegnila rabiti oznaka slamorezci. No, bo sam povedal, kako sem se znašel v njegovem ruralističnem slovarju.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * [[Rok Stergar]] se zdaj sili z izdajanjem nekih navodil, kako da je dovoljeno pisati o podvigih izbrisovalcev Slovencev iz zgodovine. Njegove besede so značilen produkt dogmatskega okolja, ki ne pozna svobodne izmenjave mnenj – ker je treba takšne, kot so [[Eric Hobsbawm|Hobsbawm]], [[Benedict Anderson|Anderson]], [[Ernest Gellner|Gellner]], [[Peter Štih|Štih]] ter on (s samim sabo na čelu in začelju), zgolj poslušati, ubogati in hvaliti. […] Hobsbawm je o slovenski zgodovini, ki je – kot vsaka druga – unikatna, zapisal samo nekaj površnih in neargumentiranih besed, Anderson in Gellner je nista resno tematizirala, Štih pa je o njej, kot se vsakdo zlahka prepriča, v hudi zmoti. Njegovih misli o Karantancih kot plemenu ne sprejema niti kreator čedalje huje demodirane teorije etnogeneze [[Herwig Wolfram]], ki trdi, da so omenjeni bili prebivalci multietnične dežele.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Stergar za svoj položaj v zgodovinarskem esteblišmentu značilno pričakuje neka priznanja. To je stvar osebnega okusa. Enim so po srcu Torquemada, Višinski, Freisler in podobni eliminacionisti, drugim – predvsem nam, malim ljudem – pa sta bližja kritični polilog in emancipacija. V preteklih letih Stergar in tovariši, katerih um je pretresen od groze, da še imam delo in da je kar 2/25 mojih knjig subvencionirala institucija, ki je medtem podprla le 100/100 Kosijevih monografij, kljub izdatnim naporom niso uspeli povsem zadušiti ne mojih kritičnih misli ne spoznanj drugih neodvisnih zgodovinarjev. To je zelo čudno, saj tisti, ki ne sodimo v esteblišment, nismo deležni reklamiranja svojih del v hollywoodskem slogu. Pred časom smo lahko na nacionalnem radiu poslušali kar dva enourna šova o Kosijevem traktatu. Prav zanimivo bo videti, kako bo agitprop deloval dalje. Ob tem se bo vsaj deloma razkrila sistemska mreža, ki se seveda ne ukvarja s posameznimi zarotami – Stergarjevo zatrjevanje, da pišem o eni od njih, je podtikanje, ki ga moram z gnusom zavrniti –, marveč z globalnim ponarejanjem zgodovine in lokalnim promoviranjem nezgodovine. Raziskovalci, ki nismo integralni del esteblišmenta, dobro vemo, kako njegovi eksponenti uveljavljajo svojo voljo.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Standardna delovna metoda Jerneja Kosija, ki nam je bil predstavljen kot strokovnjak za (zlo)rabo zgodovine, je več kot očitno zamolčevanje vsega, kar se ne sklada z njegovimi importiranimi apriorizmi. Iz subvencionirane knjige tako ni mogoče nič izvedeti niti o Majarjevih jezikovnokoncentracijskih zamislih za prostor, ki je veliko širši od slovenskega. Če bi se to obravnavalo, bi se izkazalo, da Majar čisto nič ne ustreza Kosijevim neizvirnim shemam. […] Vse to ne Jerneja Kosija ne njegovega razsežnega micelija, ki ga z zgledno gorečnostjo zastopa Rok Stergar, ne zanima. V kritični zgodovini, ki je nekaj svetlobnih let daleč od njunega vdanostnega diskurza – v znamenitih Sultanovih sandalah ga je z veliko poetično močjo osmešil Ivan Cankar –, je obema pač postalo prevroče. A glede tega ne gre popuščati. Vprašanje oblikovanja slovenskega naroda zadeva mnogo stoletij zgodovine. Ob tem pa seveda tudi terja poznavanje in razumevanje mnogo večjega historiografskega korpusa, kot je tisti, na katerega se skrajno selekcionistično sklicujejo Jernej Kosi ter njegovi domači in tuji pomagači.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Po drugi strani revitalizacija pogledov starinoslovca Richarda Knabla [, – ki] je trdil, da Slovencev do 19. stoletja ni bilo [–] o zgodovini slovenskega prostora, ki jo izvajajo [[Peter Štih]] in njegovi privrženci, ni obravnavana kot revizionizem, čeprav skuša uveljavljeni standardni interpretativni model zamenjati z ideološkim konstruktom. Tudi v tem primeru gre za tlačenje izpovednosti virov v vnaprej izbrani razlagalni obrazec, ki pa je za obravnavano tematiko anahronističen. Štih, ki v konceptualnem smislu ni dekonstrukcionist, pri obravnavi slovenske zgodovine očitno uporablja drugačne kriterije kakor pri tematizaciji preteklosti drugih narodov. V zvezi z njegovim opusom se zato da govoriti o paradigmatski insularnosti. Zaradi velikega vpliva Petra Štiha in njegovih privržencev na službena napredovanja in razporeditev raziskovalnih sredstev se že vrsto let zdi nemogoče misliti na to, da bi se slovenska zgodovina tematizirala na podobno temeljit način, ka-kor sta bili pred nedavnim obravnavani poti Češke (''Velké dějiny zemí Koruny české I-XVII'') ter Bosne in Hercegovine (''Historija Bosne i Hercegovine I-VI'') skozi čas. (2026)<ref>{{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2026 |title=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem, str. 146 |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509&lang=slv}}</ref> * … Kako bi bilo, če bi se vsi ljudje strinjali z mano, saj to je nemogoče v slovenskem zgodovinopisnem prostoru. (2026)<ref>{{Citat |last=Video SCNR |title=Predstavitev knjige JUGOSLOVANSTVO med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, 7. 4. 2026; 54:48-54:55 |date=2026-04-09 |url=https://www.youtube.com/watch?v=SnBhaFuCNjg |access-date=2026-08-26}}</ref> == Navedki o njem == * Igor Grdina, ki se sicer silno rad naslaja nad drobnimi napakami drugih, in si po potrebi - zgolj za to, da lažje »obračuna« z avtorjem v tekstu, ki ga je vzel pod drobnogled, kakšno napako tudi izmisli (kot v oceni knjige dr. Janka Pleterskega o Ivanu Šusteršiču, ko je z napako popravljal pravilno navedbo avtorja o izbruhu afere Žlindra), očitno ne prenese tudi najbolj dobrohotne kritike ali dvoma o svojem delu. Ko sam prav po kirurško mrcvari avtorje in tekste, gre seveda zgolj za znanstveni diskurz v korist zgodovinske znanosti, ko pa kdo zgolj podvomi o pravilnosti njegovih trditev, gre za cinično distanco do stvarnosti«, za »pristno kolegialnost« (in »prisrčno sovraštvo«) ali za »skrajno arogantni strokovni nihilizem«. Res čudna, rekel bi celo čudaška logika! ([[Janez Cvirn]], 2003) == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Grdina, Igor}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenci]] nb1qcrb8p3lfzvdvabzxvdajvja8enj 43050 43049 2026-09-19T08:52:26Z MaksiKavsek 5728 np 43050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Igor Grdina|Igor Grdina]]''', slovenski literarni in kulturni zgodovinar, * 1965. == Navedki == * Zdi se, da bi popotnik [[Andrej Pleterski]] rad igral vlogo revizorja na vlaku, ki ga je popeljal v (fantazijske) daljave. V polemikah ta funkcija pripada kritični javnosti. Priznam, da bi imel ob marsikaterem miselnem in lingvističnem loopingu Andreja Pleterskega (in njegovih pomagačev) reči besedo ali dve, toda fiksne ideje za slavistiko in zdravi razum niso posebej rodovitno duhovno “polje”. Tu sem “na isti valovni dolžini” s Petrom Štihom, ki je povsem enakega mnenja glede zgodovine (2000)<ref>{{Navedi splet |title=dLib.si - Kako je z vozovnico Andreja Pleterskega? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRFT53B7 |access-date=2026-09-19 |website=www.dlib.si}}</ref> * Pred časom se je [[Jernej Kosi]] prav bridko pridušal, da je moja kritika njegove nezgodovine polemiziranje s slamnatim možem. S tem je bržčas hotel reči, da on ni arhitekt izbrisovanja Slovencev iz preteklosti, marveč le izvajalec del. Zdaj prihaja v polemično ospredje njegovo sistemsko zaledje. Debata se od samooklicanega slamnatega moža širi k mračnim silam, ki stoje za njim. V imaginariju Jerneja Kosija bi se po moji misli za njihove usmerjevalce utegnila rabiti oznaka slamorezci. No, bo sam povedal, kako sem se znašel v njegovem ruralističnem slovarju.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * [[Rok Stergar]] se zdaj sili z izdajanjem nekih navodil, kako da je dovoljeno pisati o podvigih izbrisovalcev Slovencev iz zgodovine. Njegove besede so značilen produkt dogmatskega okolja, ki ne pozna svobodne izmenjave mnenj – ker je treba takšne, kot so [[Eric Hobsbawm|Hobsbawm]], [[Benedict Anderson|Anderson]], [[Ernest Gellner|Gellner]], [[Peter Štih|Štih]] ter on (s samim sabo na čelu in začelju), zgolj poslušati, ubogati in hvaliti. […] Hobsbawm je o slovenski zgodovini, ki je – kot vsaka druga – unikatna, zapisal samo nekaj površnih in neargumentiranih besed, Anderson in Gellner je nista resno tematizirala, Štih pa je o njej, kot se vsakdo zlahka prepriča, v hudi zmoti. Njegovih misli o Karantancih kot plemenu ne sprejema niti kreator čedalje huje demodirane teorije etnogeneze [[Herwig Wolfram]], ki trdi, da so omenjeni bili prebivalci multietnične dežele.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Stergar za svoj položaj v zgodovinarskem esteblišmentu značilno pričakuje neka priznanja. To je stvar osebnega okusa. Enim so po srcu Torquemada, Višinski, Freisler in podobni eliminacionisti, drugim – predvsem nam, malim ljudem – pa sta bližja kritični polilog in emancipacija. V preteklih letih Stergar in tovariši, katerih um je pretresen od groze, da še imam delo in da je kar 2/25 mojih knjig subvencionirala institucija, ki je medtem podprla le 100/100 Kosijevih monografij, kljub izdatnim naporom niso uspeli povsem zadušiti ne mojih kritičnih misli ne spoznanj drugih neodvisnih zgodovinarjev. To je zelo čudno, saj tisti, ki ne sodimo v esteblišment, nismo deležni reklamiranja svojih del v hollywoodskem slogu. Pred časom smo lahko na nacionalnem radiu poslušali kar dva enourna šova o Kosijevem traktatu. Prav zanimivo bo videti, kako bo agitprop deloval dalje. Ob tem se bo vsaj deloma razkrila sistemska mreža, ki se seveda ne ukvarja s posameznimi zarotami – Stergarjevo zatrjevanje, da pišem o eni od njih, je podtikanje, ki ga moram z gnusom zavrniti –, marveč z globalnim ponarejanjem zgodovine in lokalnim promoviranjem nezgodovine. Raziskovalci, ki nismo integralni del esteblišmenta, dobro vemo, kako njegovi eksponenti uveljavljajo svojo voljo.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Standardna delovna metoda Jerneja Kosija, ki nam je bil predstavljen kot strokovnjak za (zlo)rabo zgodovine, je več kot očitno zamolčevanje vsega, kar se ne sklada z njegovimi importiranimi apriorizmi. Iz subvencionirane knjige tako ni mogoče nič izvedeti niti o Majarjevih jezikovnokoncentracijskih zamislih za prostor, ki je veliko širši od slovenskega. Če bi se to obravnavalo, bi se izkazalo, da Majar čisto nič ne ustreza Kosijevim neizvirnim shemam. […] Vse to ne Jerneja Kosija ne njegovega razsežnega micelija, ki ga z zgledno gorečnostjo zastopa Rok Stergar, ne zanima. V kritični zgodovini, ki je nekaj svetlobnih let daleč od njunega vdanostnega diskurza – v znamenitih Sultanovih sandalah ga je z veliko poetično močjo osmešil Ivan Cankar –, je obema pač postalo prevroče. A glede tega ne gre popuščati. Vprašanje oblikovanja slovenskega naroda zadeva mnogo stoletij zgodovine. Ob tem pa seveda tudi terja poznavanje in razumevanje mnogo večjega historiografskega korpusa, kot je tisti, na katerega se skrajno selekcionistično sklicujejo Jernej Kosi ter njegovi domači in tuji pomagači.<ref>{{cite web |last=Grdina |first=Igor |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014 |access-date=2026-07-03 |website=Pogledi |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |language=sl }}</ref> * Po drugi strani revitalizacija pogledov starinoslovca Richarda Knabla [, – ki] je trdil, da Slovencev do 19. stoletja ni bilo [–] o zgodovini slovenskega prostora, ki jo izvajajo [[Peter Štih]] in njegovi privrženci, ni obravnavana kot revizionizem, čeprav skuša uveljavljeni standardni interpretativni model zamenjati z ideološkim konstruktom. Tudi v tem primeru gre za tlačenje izpovednosti virov v vnaprej izbrani razlagalni obrazec, ki pa je za obravnavano tematiko anahronističen. Štih, ki v konceptualnem smislu ni dekonstrukcionist, pri obravnavi slovenske zgodovine očitno uporablja drugačne kriterije kakor pri tematizaciji preteklosti drugih narodov. V zvezi z njegovim opusom se zato da govoriti o paradigmatski insularnosti. Zaradi velikega vpliva Petra Štiha in njegovih privržencev na službena napredovanja in razporeditev raziskovalnih sredstev se že vrsto let zdi nemogoče misliti na to, da bi se slovenska zgodovina tematizirala na podobno temeljit način, ka-kor sta bili pred nedavnim obravnavani poti Češke (''Velké dějiny zemí Koruny české I-XVII'') ter Bosne in Hercegovine (''Historija Bosne i Hercegovine I-VI'') skozi čas. (2026)<ref>{{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2026 |title=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem, str. 146 |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509&lang=slv}}</ref> * … Kako bi bilo, če bi se vsi ljudje strinjali z mano, saj to je nemogoče v slovenskem zgodovinopisnem prostoru. (2026)<ref>{{Citat |last=Video SCNR |title=Predstavitev knjige JUGOSLOVANSTVO med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, 7. 4. 2026; 54:48-54:55 |date=2026-04-09 |url=https://www.youtube.com/watch?v=SnBhaFuCNjg |access-date=2026-08-26}}</ref> == Navedki o njem == * Igor Grdina, ki se sicer silno rad naslaja nad drobnimi napakami drugih, in si po potrebi - zgolj za to, da lažje »obračuna« z avtorjem v tekstu, ki ga je vzel pod drobnogled, kakšno napako tudi izmisli (kot v oceni knjige dr. Janka Pleterskega o Ivanu Šusteršiču, ko je z napako popravljal pravilno navedbo avtorja o izbruhu afere Žlindra), očitno ne prenese tudi najbolj dobrohotne kritike ali dvoma o svojem delu. Ko sam prav po kirurško mrcvari avtorje in tekste, gre seveda zgolj za znanstveni diskurz v korist zgodovinske znanosti, ko pa kdo zgolj podvomi o pravilnosti njegovih trditev, gre za cinično distanco do stvarnosti«, za »pristno kolegialnost« (in »prisrčno sovraštvo«) ali za »skrajno arogantni strokovni nihilizem«. Res čudna, rekel bi celo čudaška logika! ([[Janez Cvirn]], 2003) == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Grdina, Igor}} [[Kategorija:Zgodovinarji]] [[Kategorija:Literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenci]] playz9ibym9k8l1glzv16kgsirk8j25 0 10011 43051 2026-09-19T10:10:01Z Janezdrilc 397 preusmeritev na [[Pij iz Pietrelcine]] 43051 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pij iz Pietrelcine]] cqvj8u8f59pgmgjo0rdxn0baesht6qh 0 10012 43053 2026-09-19T10:55:13Z Janezdrilc 397 N 43053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[w:Pij iz Pietrelcine|Pij iz Pietrelcine]]''', italijanski kapucin, duhovnik, spovednik, mistik, stigmatik in svetnik, 1887–1968. == Navedki == * Bog vas pušča v teh teminah zaradi svoje slave; tukaj je vaša velika duhovna korist. Bog hoče, naj bo njegova revščina prestol njegovega usmiljenja, vaša nemoč pa znamenje njegove vsemogočnosti.<ref>Pater Pij iz Pietrelcine, '' Dober dan: Misel za vsak dan v letu'', Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 2005, misel za 8. januar.</ref> * Naj vas ne prestrašijo številne spletke te [[Hudič|peklenske zverine]]: Jezus, ki je vedno z vami in ki se bo bojeval z vami in za vas, ne bo nikoli dopustil, da bi mogli biti pobiti in premagani.<ref>Prav tam, misel za 10. januar.</ref> * Če smo skušani, je to znamenje, da Gospod dušo lepo sprejema.<ref>Prav tam, misel za 13. januar.</ref> * Samo general ve, kdaj in kako naj uporabi svojega vojaka. Počakaj, saj boš prišel na vrsto.<ref>Prav tam, misel za 19. januar.</ref> * Loči se od sveta. Poslušaj me: nekdo se utopi v morskih globinah, drugi pa se utopi v kozarcu vode. Kakšna je po tvoje razlika med tema dvema človekoma? Mar nista oba enako mrtva?<ref>Prav tam, misel za 20. januar.</ref> * S preučevanjem knjig Boga iščemo, s premišljevanjem ga najdemo.<ref>Prav tam, misel za 5. februar.</ref> * Mi nočemo verjeti, da je [[trpljenje]] potrebno za našo dušo, da mora biti [[križ]] nas vsakdanji kruh. Kakor telo potrebuje hrano, tako duša dan za dnem potrebuje križ, da bi se očistila in da bi se ločila od stvari. Mi nočemo razumeti, da nas Bog brez križa noče in ne more ne odrešiti in ne posvetiti; čim bolj kako dušo priteguje k sebi, tem bolj jo očiščuje s pomočjo križa.<ref>Prav tam, misel za 2. marec.</ref> * Ne boj se nasprotovanj, ker privedejo dušo ob vznožje križa in križ privede dušo pred nebeška vrata, kjer bo našla njega, ki je zmagovalec nad smrtjo; on jo bo povedel v večne radosti.<ref>Prav tam, misel za 17. marec.</ref> * Trpljenje je usoda izvoljenih duš. Bog, izvir vsake milosti in vsakega daru, ki vodi k odrešenju, je postavil trpljenje, ki ga človek prenaša na krščanski način, kot pogoj, da nam bo dal slavo.<ref>Prav tam, misel za 23. marec.</ref> * Bodi trdno prepričana: kolikor bolj je duša ljuba Bogu, toliko bolj bo morala biti preizkušana. Zato vedno pogumno naprej.<ref>Prav tam, misel za 13. april.</ref> * Demon ima ena sama vrata, da vstopi v našo dušo: voljo; nobenih skrivnih vrat ni. Grešna dejanja, storjena brez soglasja volje, niso [[greh]]. Kjer ni sodelovanja volje, ne govorimo o grehu, ampak o človeški slabosti.<ref>Prav tam, misel za 20. april.</ref> * Demon je kakor stekli pes na verigi; izven meja verige ne more nikogar ugrizniti. Zato se zadržuj daleč proč. Če se preveč približaš, mu daš možnost, da te zagrabi.<ref>Prav tam, misel za 21. april.</ref> * Naš sovražnik, ki se je zarotil, da nam bo škodil, se dela močnega pred slabotnimi, pred tistimi pa, ki se mu približajo z orožjem v roki, postane strahopetec.<ref>Prav tam, misel za 23. april.</ref> * Ljubite in udejanjajte preprostost in ponižnost in ne menite se za sodbe sveta, kajti če ta svet ne bi imel ničesar, kar bi mogel reči proti nam, ne bi bili resnični Božji služabniki.<ref>Prav tam, misel za 25. avgust.</ref> * Če ti Bog ne ponudi miline in sladkosti, moraš imeti pogumno srce, ostati moraš potrpežljiv in jesti svoj kruh, četudi suh, in opravljati svojo dolžnost, četudi brez časne nagrade. Ko tako delamo, je naša ljubezen do Boga nesebična; na ta način plačamo ceno naše ljubezni in služenja Bogu; to je lastno najpopolnejšim dušam.<ref>Prav tam, misel za 5. september.</ref> * Zakaj je [[zlo]] na svetu? Dobro poslušaj ... Mama izdeluje vezenino. Njen sinko sedi na pručki in vidi njeno delo, vendar od spodaj. Vidi vozle vezenja, prepletanje niti ... In vpraša: »Mama, bi lahko videl, kaj delaš? Tvoje delo je tako nejasno!?« Takrat se mama skloni in mu pokaže pravo stran svojega dela. Vsaka barva je na svojem mestu in raznolikost niti se sestavlja v ubranost načrta. Glej, mi vidimo spodnjo stran vezenine. Sedimo na nizki pručki.<ref>Prav tam, misel za 23. november.</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Kapucini]] [[Kategorija:Duhovniki]] [[Kategorija:Spovedniki]] [[Kategorija:Mistiki]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Italijani]] 6tchymbro66ty1hkuv2jch34wwh2kqh