Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.12 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 37845 224423 196851 2026-07-23T21:38:50Z PlavniLes 10598 Dodan preostanek pesmi. 224423 wikitext text/x-wiki {{naslov | naslov= Post nubila Phoebus | avtor= Urban Jarnik | dovoljenje=javna last }} <poem> Joh! kak mrzlo veter píše, Joka, tuli, noj vrščí, Iz dolín vso cvetje zbriše, Megle z naglico podí, Tame nam na nebu déla, Vse oblake zbéra vkup, Nira stvar ni več veséla, Kér kraluje vetrov hrup. Huda vura nas pokriva, Blíska strašno no gromí: Vrh planin sedaj počíva, Truska v tle no ropotí. Gróm raztrese votlvíne, Smréke v strahu zakričo: V vodi plavajo planine, Skale z pokanjam drčo. Planjava z nočjo pókrita V strahu gleda na svoj dóm, Kaj stoji na póli žíta – ! Ino bližej pride gróm. Zdaj na blisk noj gróm se vidi Hiša bližnja v plameni, Bog! o Bóg h pomoči pridi! Réši nas´ z nevarnosti. Od grómenja zemlja poka, Ino nébo trese se, Réka vstala je 'z potoka, Kar je blizo vse požré: Vmés vlijače béla roba Dol ropoče kakor lèd, Sétve stléče no pohlopa, Sjavc z rokami sklépa bléd. Strašna ledna ropotija Vbija kmetu vupanje, Konca ni, še vus čas vlija, Veter z vetram v boju je. Žé v resnici ni drugači, Ki bi sodnji den žé bil, Huda vura zemlo tlači, Pések žejn se bo napil. Žé počasno premaguje Zvrhnji véter spodnjiga Z burje močjo ga stiskuje, Noj z gromenjam sróteja; Spodnji véter sedaj vkaže Hitro v bég zatrobiti, Spravla vkupej vse gromače, Vse 'ma kmalo vbéžati. Kakor v morju se valovi Strašno, grozno valajo, Tam ta, kamer je vetrovi Silijo, se prevalo; Ravno tako se oblakim Vetra spódnjiga godi, Kér ne morejo lijakim Zgornim se dobraniti. Premagavec silno poja Premaganiga na bég, Blisk in gróm mu móč posoja, Da ložeji gre se v ték: Čéz doline, gore dirja Truma v ognji skokoma, Straši čéde noj pastirja, Z groznim strélanjam jigrá. Premagavec samo jišče Svojiga sovražnika, Po izhodu trobi píšče: "Saj sim žé premagal ga". Bojuvanja kraj je prazen, Toča sama tam leži, Nebo se odpré narazen, Ino sonce zableši. Prót' izhodu se perkáže Veličastni božji stol, Ranjene srce pomaže, Milost nam Bog trosi dol. Na nadlóge spet perséje Sonce, noj razveseli, Božja milost nas ogréje, Ne cagujte rivnostni! </poem> pj47l5yf4iypo6hc9pxjmnnu76wf9fi