Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.12 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 41892 224425 224419 2026-07-27T09:47:32Z Katarina Višnjar 10596 224425 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Glas ranjenih | normaliziran naslov = | avtor = | izdano = ''{{mp|delo|Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945}}'' | vir = [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf] | dovoljenje = javna last | obdelano = }} =Maršal Tito= Naš vodja — vodja vseh svobodoljubnih narodov Jugoslavije. poznamo ga! Vsi ga poznamo, kot borca, kot prvega pobornika idej za katere se danes borimo. Ni ostal naš ljubljeni maršal Tito sam v tem težkem boju za pravico. Pridobil si je takoj v začetku tega tega boja simpatije naroda — danes simpatije vsega sveta. Kod je Tito Kmečki sin Hrvata in Slovenke iz hrvatskega Zagorja. proletarec, stregar, ki se je udeležil bojev ruske državljanske vojne, ki pa danes stoji na čelu vsega Jugoslovanskega naroda in vodi osvobodilni boj proti okupatorju. Čudežna je bila pot tega našega "heroja". Začeti je bilo treba pravzaprav z nič. Ali je to mogoče? Da mogoče! V prvih dneh narodne vstaje, je bil on prvi, ki je pričel organiziran boj proti besnelemu okupatorju. On prvi je bil tisti, ki je stopil v zvezo z vsemi svobodoljubnimi skupinami in tako polagoma v neprestanih bojih, sredi nemških ofenziv, ustvaril čudežno Narodno osvobodilno Vojsko in Partizanske odrede. Ponudil je roko vsakemu, kdor je bil voljan se boriti za pravičnost in boljšo bodočnost našega naroda. Po veliki večini so se odzvali temu neenakemu boju ljudje iz nizkih slojev, zatirani že v stari Jugoslaviji. Iskali so vodnika, da jih reši okov vseh zatiranih in teptanih. Našli so ga v osebi preprostega in nesebičnega človeka, ki jih je razumel, ker je tudi sam skušal bič krutega kapitalizma. To je bil Tito! oklenili so se ga z vso ljubeznijo, kot očeta, ter šli z njim preko vseh ovir in težkoč pa tudi če so pri tem žrtvovali svoja življenja. Brez žrtev ni prave svobode. Žrtve prinešene na oltar domovine, so temelj in večni čuvar naše nove domovine "nove Jugoslavije". Čuvali bomo to težko priborjeno svobodo! Znali bomo ceniti to svobodo, katera je zahtevala toliko naših tovarišev. Nikdar in nikoli ne bomo dopustili, da bi kdo omadeževal naše ideje in krhal našo sveto zemljo, ki je prepojena s krvjo padlih junakov. Za vse večne čase Ti bomo hvaležni Tebi, naš vodja Tito, da si nas popeljal po poti, katera je edino prava. Težka preizkušnja za nas vse je bila ta doba štirih let. Borili smo se proti fašistični zveri, ki je danes v zadnjih vzdihljajih. Nismo klonili, čeprav so upotrebili vse sile, da nas uničijo. naščuvali so lastne brate proti svojemu narodu, da so nam skočili v hrbet, tolkli so nas od vseh strani, toda mi smo ostali trdni in nismo obupali v najtežjih trenutkih, saj smo vedeli, kdo nas vodi in zakaj se borimo. Trdno uverjeni smo bili, da bo napočil čas, ko nam bodo zasijali lepši časi. Nismo se varali. Danes stojimo tik pred velikimi dogodki, pred svobodo. Velika in slavna je naša vojska in ni je sle, da bi nas mogla uničiti. Ramo ob rami se borimo za našo sestro slavno Rdečo Armado, ter zavezniki in zadajamo zadnje smrtne udarce, tisočkrat prokleti bandi, fašistom in njihovim pomagačem. Tovariši, dopolnili smo važen del svoje naloge. Velik in težak kos našega dela je opravljen. Tebi naš ljubljeni maršal Tito, Ti pa prisegamo, da hočemo napraviti še ta zadnji korak po trnjevi poti — na lepo in izglajeno cesto, po kateri bodo imeli pravico hoditi vsi pošteni Jugoslovani. Vodil nas boš pa Ti — naš vodja Tito, kot si nas vodil do sedaj v najtežjih trenutkih naše borbe. Naj živi maršal "heroj" T I T O ! Naj živi naša nova Jugoslavija! Božo. =Mladina= Strumno koraka naša mladina, kot graditeljica lepše bodočnosti. Podirajo se zadnji zidovi tistega "rajha", kateri je hotel zasužnjiti vse Slovanske narode. Našo mladino je hotel vzgajati čisto v fašističnem duhu, hotel je iz njih napraviti prave janičarje. Ni se mu posrečilo, ker so naši mladinci vedeli, kaj hočejo ti zločinci napraviti iz Slovenskega naroda. Sami so vedeli vsa grozodejstva, ki so nam jih napravili ti barbari. Ubijali so jim očete, matere, brate in sestre. Kdo more pozabiti vse to? Ravna naša mladina ne! Masovno so pristopali v naše vrste, borili so se in se bodo borili, dokler ne bo očiščena s krvjo prepojena ta lepa Slovenska zemlja, ki jo naša mladina tako ljubi. Že danes se gradi naša mladina za obnovo nove Jugoslavije. Treba jo bo dvigniti iz ruševin, treba bo napeti vse sile, da jo bomo obnovili. Kdo bo pripomogel največ pri obnovitvi nove Jugoslavije? Naša mladina! Draga mladina! Čakajo nas še težke naloge in preizkušnje. Ne smemo pa prezreti naših žrtev, borcev, ki so padli za svobodo. Naša borba je že sedaj zahtevala ljudi, ki so znali voditi narod k cilju te borbe, za svobodo. Ljudi, ki so znali združiti vse zdrave narodove sile v eno samo borbeno voljo, ki so razumeli življenje vseh narodnih slojev. Tako delavca, kmeta ter vse ostale sloje, ki so bili tlačeni pod velekapitalizmom. Vsak zaveden in pošten Jugoslovan je lahko član nove Titove Jugoslavije. Mladina pokaži, da si tudi ti vredna naše Sovjetske mladine. Zavedaj se, da ravno na tebe mladina polaga naš Vrhovni Komandant vse nade, da boš častno izvršila vse naloge današnje borbe. Jutri pri obnovi naše domovine. pol. kom. Lojze. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — POZDRAVLJENA RDEČA ARMADA, NA SLOVENSKIH TLEH! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — =Bolničarka= Mnogo tovarišic ali tovarišev se javi prostovoljno, kot bolničarke ali bolničarji v bataljonu ali raznih drugih edinicah. Toda vem, da se mnogo izmed njih ne zaveda, kaj je pravzaprav njih odgovornost. Marsikatera si izbere ta poklic zato, ker se ji zdi, da je ta služba na videz lažja od pranja perila ali kaj sličnega. Toda če pogledamo globje v službo bolničark, vidimo, da imajo nas seboj velike odgovornosti. V prvem mora biti bolničarka čista, skrbna, pogumna in prisotna. Saj je že dostikrat ravno prisotnost bolničark rešila življenje marsikateremu tovarišu, ali ga rešila, da ni prišel v roke sovražnika. Posebno, kar se tiče bolničark in bolničarjev po bataljonih, kateri hodijo v borbe in zasede. Velike važnosti je, da polaga bolničarka veliko pažnjo na čistočo. Da ne prevezuje z umazanimi rokami, da pazi, da je sanitetni material čist in snažen, da razkuži rane in potrebno. Lahko se zgodi, da zanemarjenost bolničark povzroči velike bolečine marsikateremu tovarišu in to le radi tega, ker se rane lahko radi nečistoče zastrupi, kar povzroči velike bolečine, dostikrat pa je lahko smrtni slučaj. Seveda imajo isto odgovornost bolničarke po bolnicah in ambulantah. Čeprav ne hodi na položaje, vendar je potrebno v prvi vrsti, da je bolničarka potrpežljiva, čista in hladnokrvna. Potrebno je,. da postreže ranjenim in bolnim tovarišem, kolikor je v njeni moči. Dostikrat se pripeti, da bolnico zahajkajo in je treba vse bolnike odnesti. Seveda je to lahko, če so bolniki pokretni, ali zgodi se dostikrat, da je več bolnikov nepoketnih in je potrebno, da se jih odnese na sigurno mesto, da so varni. Tako sem imela priliko in to že parkrat, da so bolnico skoro zahajkali. Navedem naj samo primer, ker so lansko leto v avgustu, švabi napadli neko edinico v neposredni bližini ambulante. Seveda nismo bili o tem obveščeni do zadnjega, da se približujejo švabi planini. Zadnji trenutek nas obvesti neki tovariš naj se umaknemo. Hitro pripravim bolnike — sama pa še hitim, da zabijem sanitetni material. Toda že je pokalo in dum-dumke so žvižgale, da je bilo groza. Toda moja prva misel je bila, kako čimpreje priti do bolnikov, saj sta bila dva nepokretna, a osobja vsega skupaj trije. Srečno sva prišla s tovarišem do bolnikov, kjer sta bila pa že dva tovariša, da pomagata, a sta kasneje odšla. Mi smo se pa zabili v suho dračje in čakali, kaj bo. Ker pa pokanje le ni prenehalo, smo sklenili, da naredimo premik še dalje, čeprav težko. Za pokret nismo imeli ne nosil pa tudi odeje zelo mali, ker je nismo mogli vzeti s seboj — je bilo že prepozno. Svetovali so mi, naj tov. Ivana zabijem. Toda nikdar mi ne bo šel iz spomina tovariš Ivan. Proseče je dvignil roke in rekel: "Francka, lepo Te prosim, odnesi me!" Tistikrat sem sklenila, da ga ne pustim, pa še tudi padem. Obljubila sem mu, da ga vzamem s seboj, pa če ga nosim še težje. Tovariš Ivan je stiskal zobe od velikih bolečin, toda rekel ni ničesar. Tistikrat sem imela prvič priliko spoznati moč in potrpežljivost tovarišev, Težko je in mnogo je treba pri tem dobre volje in potrpežljivosti. Toda če človek pomisli, da je vse to zaradi tega, ker je zaveden sin slovenske zemlje in kot tak stopil v boj proti fašizmu, stisne človek pesti in priseže, da se maščuje okupatorju za vse zadano mu gorje. Skupaj smo nadaljevali pot in s pomočjo tovariša Toneta in tovarišice Milke smo prišli na varno mesto. Prenočili smo pod smreko, a drugi dan smo se vrnili v ambulanto. Švabi so bili oddaljeni od nje le 50 metrov, a je niso dobili. Tisti čas pa so hoteli radi velikih izgub na fronti vsi jezo razliti nad partizani in so takoj teden na to prišli in zopet hajkali. Seveda smo se umaknili in srečno prestali tudi to. Francka. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ZBIRAJTE SANITETNI MATERIAL! POMAGAJTE RANJENIM TOVARIŠEM! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Poglej, kako umirajo ljudje, uči naj mržnje materino Te srce! /Iz Sov. Žena./ lf31ensvd4ai3w6acgeaboqz2fhooaf