Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.17 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 41924 224512 224503 2026-08-27T17:59:21Z Larisa Mihailovicc 10692 224512 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Tovarišu Bercu v spomin | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Tovarišu Bercu v spomin== <center>1.<center> V jutru komaj se zaznava dan, stoji ob vodi mladi partizan, po dolgi poti, da malo se spočije, prečuti noči, da malo se umije. <center>2.<center> Ozre se na strani in k trem mostem – kjer sovražnik skrit njegovim očem – prežč v grmovju, da nihče ga ne čuje, kot divjo zver kurirja zalezuje. <center>3.<center> Iz zasede puška poči, France se zgrudi – ni mu več pomoči, sovražna krogla prileti, njemu se v srce vsadi. <center>4.<center> Enkrat še odpre oči, od planin Gorenjskih še se poslovi potem pa se v nebo zazre, udan in mirno naš junak umre. <center>5.<center> Pred enim dnevom si mi dejal, da sovražnik ne bo dolgo več obstal, svoboda kmalu nam zasije zlata, v prostost odpirajo se že vrata. <center>6.<center> Luč k zmagi nam že sije, sovražniku pa zadnja ura bije, a zmaga naša zahteva tudi žrtve in pa junake hrabre mrtve. <center>7.<center> Na nje spomin svetal – nad nami vedno bo ostal, ki dali življenje za narod so svoj in za naše osvobojenje. <center>8.<center> Za teboj mamica žaluje – smrt Tvoje sestrica objekuje, a čas zacelil bo skeleče rane – France pa v zgodovini kot junak ostane. i9n1ipp5xcpu11t5798gjsjs6b0rb45 0 41925 224505 2026-08-27T16:56:12Z Larisa Mihailovicc 10692 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Partizanov dom | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Bratu Štefanu v spomin== <center>1. <center> Ko ob uri jaz pozni ponoči, k bratu na grob sem prispel, samo mesec je bil tihi navzoči, ko v očeh sem jaz solzo imel. <center>2. <center> Skozi celo tvoje življenje vije se trnjeva pot, posuto po njej je samo trpljenje, posvetnih ti nisi okusil dobro...« 224505 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Partizanov dom | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Bratu Štefanu v spomin== <center>1. <center> Ko ob uri jaz pozni ponoči, k bratu na grob sem prispel, samo mesec je bil tihi navzoči, ko v očeh sem jaz solzo imel. <center>2. <center> Skozi celo tvoje življenje vije se trnjeva pot, posuto po njej je samo trpljenje, posvetnih ti nisi okusil dobrot. <center>3. <center> Ko bil si deček še mali, že moral za kruhom si it, ko vrstniki tvoji so se igrali, ti moral si že travco kosit. <center>4. <center> Ko pa minula deška so leta, katerih mladosti ti nisi užil, kriza svetovna že se obeta, za skorjico kruha si se boril. <center>5. <center> Potem pa prišla vojna so leta, ko za obstoj se Slovenec boril, vstala v tebi misel je sveta, da za svoj narod tudi kri bi prelil. <center>6. <center> Po taboriščih sovražnih so te gonili, koliko tam si moral prestati, to vedo le tisti, ki so to občutili, na papirju se to ne da zapisati. <center>7. <center> Ko pa čez leto si se iz tujine povrnil v domači se kraj, solza veselja v očeh ti zasije, ko pred seboj zagledal zeleni si gaj. <center>8. <center> S prijatelji tvojimi ste se zmenili, da za svoj narod se boste borili, sovraga, ki mučil vas je v tujini, boste deželo slovensko osvojili. <center>9. <center> Ko od doma si odhajal in podal si nam roko da ne bo nam tujec vladal, dejal besede si v slovo. <center>10. <center> Potem pa odšel si v gore, za narod svoj se borit, a predno napočil dan je svobode bila utrgana življenja ti nit. <center>11. <center> V hribu nad rodno vasico in sredi zelenih dreves, tvoje mlado življenje upihnil sovražnikov bes. <center>12. <center> Tu počivaš mirno spanje, ki tvoj brat ti ga želi, na tebe naj spomin ostane in na težke partizanske dni. 3peies1eco7viexzj0cqx1nhr92jk35 224513 224505 2026-08-27T18:00:41Z Larisa Mihailovicc 10692 224513 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Bratu Štefanu v spomin | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Bratu Štefanu v spomin== <center>1. <center> Ko ob uri jaz pozni ponoči, k bratu na grob sem prispel, samo mesec je bil tihi navzoči, ko v očeh sem jaz solzo imel. <center>2. <center> Skozi celo tvoje življenje vije se trnjeva pot, posuto po njej je samo trpljenje, posvetnih ti nisi okusil dobrot. <center>3. <center> Ko bil si deček še mali, že moral za kruhom si it, ko vrstniki tvoji so se igrali, ti moral si že travco kosit. <center>4. <center> Ko pa minula deška so leta, katerih mladosti ti nisi užil, kriza svetovna že se obeta, za skorjico kruha si se boril. <center>5. <center> Potem pa prišla vojna so leta, ko za obstoj se Slovenec boril, vstala v tebi misel je sveta, da za svoj narod tudi kri bi prelil. <center>6. <center> Po taboriščih sovražnih so te gonili, koliko tam si moral prestati, to vedo le tisti, ki so to občutili, na papirju se to ne da zapisati. <center>7. <center> Ko pa čez leto si se iz tujine povrnil v domači se kraj, solza veselja v očeh ti zasije, ko pred seboj zagledal zeleni si gaj. <center>8. <center> S prijatelji tvojimi ste se zmenili, da za svoj narod se boste borili, sovraga, ki mučil vas je v tujini, boste deželo slovensko osvojili. <center>9. <center> Ko od doma si odhajal in podal si nam roko da ne bo nam tujec vladal, dejal besede si v slovo. <center>10. <center> Potem pa odšel si v gore, za narod svoj se borit, a predno napočil dan je svobode bila utrgana življenja ti nit. <center>11. <center> V hribu nad rodno vasico in sredi zelenih dreves, tvoje mlado življenje upihnil sovražnikov bes. <center>12. <center> Tu počivaš mirno spanje, ki tvoj brat ti ga želi, na tebe naj spomin ostane in na težke partizanske dni. 887fntbkvbq3qtsw76w4lbqeyjydexv 0 41926 224506 2026-08-27T17:09:49Z Larisa Mihailovicc 10692 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Partizanov dom | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Tovarišici s Primorskega== <center>1. <center> Dekle slovensko iz primorskih nižin, ki pot pripeljala te preko naših planin, kjer ti zdaj gorenjskih planin sin, zapiše te vrstice v spomin. <center>2. <center> Če oblak teman ti zdaj greni življenje, za narod svoj žrtvuješ to trpljenje, a sestric...« 224506 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Partizanov dom | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Tovarišici s Primorskega== <center>1. <center> Dekle slovensko iz primorskih nižin, ki pot pripeljala te preko naših planin, kjer ti zdaj gorenjskih planin sin, zapiše te vrstice v spomin. <center>2. <center> Če oblak teman ti zdaj greni življenje, za narod svoj žrtvuješ to trpljenje, a sestrica vedi, da skoz burjo – vihar, kmalu zasije nam svobode dan. <center>3. <center> Ko prideš do našega Trsta, povej, da želja naša je le ta, da bi se skupaj združili v svobodni domovini. <center>4. <center> Čuvarka bodi našega morja, jaz pa varuh gorenjskih bom gora, da hči iz nižin in sin iz planin, rodovom bodeta klicala v spomin. Da narod slovenski na veke bo stal, sovražnik nobeden ne bo ga razdjal. <center>5. <center> S pogumom hodi skozi trpljenje, saj ob koncu čaka te veselje, tam v Trstu kraj našega morja, čaka te preljuba mamica. e7ctrf822za2v03vijh7eijw2ngikl4 224514 224506 2026-08-27T18:01:38Z Larisa Mihailovicc 10692 224514 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Tovarišici s Primorskega | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Tovarišici s Primorskega== <center>1. <center> Dekle slovensko iz primorskih nižin, ki pot pripeljala te preko naših planin, kjer ti zdaj gorenjskih planin sin, zapiše te vrstice v spomin. <center>2. <center> Če oblak teman ti zdaj greni življenje, za narod svoj žrtvuješ to trpljenje, a sestrica vedi, da skoz burjo – vihar, kmalu zasije nam svobode dan. <center>3. <center> Ko prideš do našega Trsta, povej, da želja naša je le ta, da bi se skupaj združili v svobodni domovini. <center>4. <center> Čuvarka bodi našega morja, jaz pa varuh gorenjskih bom gora, da hči iz nižin in sin iz planin, rodovom bodeta klicala v spomin. Da narod slovenski na veke bo stal, sovražnik nobeden ne bo ga razdjal. <center>5. <center> S pogumom hodi skozi trpljenje, saj ob koncu čaka te veselje, tam v Trstu kraj našega morja, čaka te preljuba mamica. jtmv5r6whjv55bvh26dbf4ozfkhi8v4 0 41927 224507 2026-08-27T17:27:38Z Larisa Mihailovicc 10692 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Partizanov dom | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Rodna vas domača== <center>1. <center> Preljuba moja vas domača, kako prirastla si mi v srce, k tebi misel moja se obrača, ko stojim na vrh gore. <center>2. <center> Stojiš ob vznožju sivega Triglava, ki očak naših je gora, mimo teče bistra Sava, ona mati naših je voda. <center>3. <center>...« 224507 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Partizanov dom | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Rodna vas domača== <center>1. <center> Preljuba moja vas domača, kako prirastla si mi v srce, k tebi misel moja se obrača, ko stojim na vrh gore. <center>2. <center> Stojiš ob vznožju sivega Triglava, ki očak naših je gora, mimo teče bistra Sava, ona mati naših je voda. <center>3. <center> Z gore gledam belo cesto, ki ob tebi vije se, daleč pelje skozi mesto in čez hribe, travnike. <center>4. <center> Okrog vasice so vrtovi, polni žlahtnega sadu, pridno letajo čebele po vrhovih nabirat sladkega medu. <center>5. <center> Koliko junakov preljuba vasica si dala za narod, grobovi so priča, v kroniki vaški si se proslavila, ker si sinove take vzgojila. <center>6. <center> Sinove, ki dali svoje so življenje za narod svoj in naše osvobojenje, prelili kri so za svoj dom, pozabil jih nikdar ne bom. n4kwyzkblaitxw922bvru2p121xhxtm 224515 224507 2026-08-27T18:02:13Z Larisa Mihailovicc 10692 224515 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Rodna vas domača | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Rodna vas domača== <center>1. <center> Preljuba moja vas domača, kako prirastla si mi v srce, k tebi misel moja se obrača, ko stojim na vrh gore. <center>2. <center> Stojiš ob vznožju sivega Triglava, ki očak naših je gora, mimo teče bistra Sava, ona mati naših je voda. <center>3. <center> Z gore gledam belo cesto, ki ob tebi vije se, daleč pelje skozi mesto in čez hribe, travnike. <center>4. <center> Okrog vasice so vrtovi, polni žlahtnega sadu, pridno letajo čebele po vrhovih nabirat sladkega medu. <center>5. <center> Koliko junakov preljuba vasica si dala za narod, grobovi so priča, v kroniki vaški si se proslavila, ker si sinove take vzgojila. <center>6. <center> Sinove, ki dali svoje so življenje za narod svoj in naše osvobojenje, prelili kri so za svoj dom, pozabil jih nikdar ne bom. 2fiedgtei2ku1xeh5c9i0meh148hra6 0 41928 224508 2026-08-27T17:41:01Z Larisa Mihailovicc 10692 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Partizanov dom | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==V taborišču v Begunjah== Begunjski zvon otožno je zapel, uro osem sem odštel. Na hodniku nastal je trušč, v vratih zarožljal je ključ. V sobo je gestapo prirobantil in v vrsto hitro nas postavil. Poimensko nas klicati je začel, nasmeh zlobni na ustnih je imel. Kaj bo danes vsak je dobro vedel,...« 224508 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Partizanov dom | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==V taborišču v Begunjah== Begunjski zvon otožno je zapel, uro osem sem odštel. Na hodniku nastal je trušč, v vratih zarožljal je ključ. V sobo je gestapo prirobantil in v vrsto hitro nas postavil. Poimensko nas klicati je začel, nasmeh zlobni na ustnih je imel. Kaj bo danes vsak je dobro vedel, košček kruha marsikdo je zadnji snedel, saj že ponoči kamioni policijo skupaj so vozili. Slovence v Dragi bodo spet morili. Potem pa počasi z nasmehom mislil sem da ne bode nehal klicati iz vrste fante in može, da nedolžne žrtve postrele. Sina k staremu očetu so oklenili, ki komaj začel gledati je svet, saj štel je komaj petnajst let. Z bolestjo v srcih sami smo ostali, solznimi očmi v slovo jim še zapeli, oj, Drage grob, oj, Drage grob, slovenskih mučenikov grob. Tovariš glej kako naša je svoboda priborjena s krvjo slovenskega je roda, zato posvetil vse moči, za bodočnost lepših dni. c4bipuhl6z7y794e5o1e4lgyx848b6z 224509 224508 2026-08-27T17:42:39Z Larisa Mihailovicc 10692 224509 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Partizanov dom | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==V taborišču v Begunjah== Begunjski zvon otožno je zapel, uro osem sem odštel. Na hodniku nastal je trušč, v vratih zarožljal je ključ. V sobo je gestapo prirobantil in v vrsto hitro nas postavil. Poimensko nas klicati je začel, nasmeh zlobni na ustnih je imel. Kaj bo danes vsak je dobro vedel, košček kruha marsikdo je zadnji snedel, saj že ponoči kamioni policijo skupaj so vozili. Slovence v Dragi bodo spet morili. Potem pa počasi z nasmehom mislil sem da ne bode nehal klicati iz vrste fante in može, da nedolžne žrtve postrele. Sina k staremu očetu so oklenili, ki komaj začel gledati je svet, saj štel je komaj petnajst let. Z bolestjo v srcih sami smo ostali, solznimi očmi v slovo jim še zapeli, oj, Drage grob, oj, Drage grob, slovenskih mučenikov grob. Tovariš glej kako naša je svoboda priborjena s krvjo slovenskega je roda, zato posvetil vse moči, za bodočnost lepših dni. 0796ennnv00caljf89qdxsm4x0gtc56 224516 224509 2026-08-27T18:03:10Z Larisa Mihailovicc 10692 224516 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = V taborišču v Begunjah | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==V taborišču v Begunjah== Begunjski zvon otožno je zapel, uro osem sem odštel. Na hodniku nastal je trušč, v vratih zarožljal je ključ. V sobo je gestapo prirobantil in v vrsto hitro nas postavil. Poimensko nas klicati je začel, nasmeh zlobni na ustnih je imel. Kaj bo danes vsak je dobro vedel, košček kruha marsikdo je zadnji snedel, saj že ponoči kamioni policijo skupaj so vozili. Slovence v Dragi bodo spet morili. Potem pa počasi z nasmehom mislil sem da ne bode nehal klicati iz vrste fante in može, da nedolžne žrtve postrele. Sina k staremu očetu so oklenili, ki komaj začel gledati je svet, saj štel je komaj petnajst let. Z bolestjo v srcih sami smo ostali, solznimi očmi v slovo jim še zapeli, oj, Drage grob, oj, Drage grob, slovenskih mučenikov grob. Tovariš glej kako naša je svoboda priborjena s krvjo slovenskega je roda, zato posvetil vse moči, za bodočnost lepših dni. 0cntru89k9c1b0n4vsubnkly3xo3cnh 0 41929 224510 2026-08-27T17:57:45Z Larisa Mihailovicc 10692 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Kovinarjem | avtor = Partizan Štefan | opombe = | izdano = 21. 8. 1945 | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Kovinarjem== 1. Iz martinskih dimnikov se že kadi, tope železo nam kovinarji. Domovino našo da obnovimo – porušene domove si nazaj zgradimo. 2. Domove porušil je trinog, ki razsajal po deželi naši je okrog, plačilo svoje je zato dobil – nikoli več nas ne bo pestil....« 224510 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kovinarjem | avtor = Partizan Štefan | opombe = | izdano = 21. 8. 1945 | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Kovinarjem== 1. Iz martinskih dimnikov se že kadi, tope železo nam kovinarji. Domovino našo da obnovimo – porušene domove si nazaj zgradimo. 2. Domove porušil je trinog, ki razsajal po deželi naši je okrog, plačilo svoje je zato dobil – nikoli več nas ne bo pestil. 3. Kovinar naš kladivo je prijel v dlan – prost je – nič več ni tlačan, bodočnost lepšo si bo skoval – pokazal vreden biti je Slovan. 4. Motike – vile in žeblje – po domovini rabijo sedaj ljudje, pa pljuge kmetom bomo dali, da zemlje bodo nam zorali. 5. Z roko v roki delavec in kmet – pridruži se tudi inteligent – za bodočnost lepšo celokupnega naroda slovenskega. m2lkry2jjta2fwxt1x72arzp0lrm31w 224511 224510 2026-08-27T17:58:29Z Larisa Mihailovicc 10692 224511 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kovinarjem | avtor = Partizan Štefan | opombe = | izdano = 21. 8. 1945 | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Kovinarjem== 1. Iz martinskih dimnikov se že kadi, tope železo nam kovinarji. Domovino našo da obnovimo – porušene domove si nazaj zgradimo. 2. Domove porušil je trinog, ki razsajal po deželi naši je okrog, plačilo svoje je zato dobil – nikoli več nas ne bo pestil. 3. Kovinar naš kladivo je prijel v dlan – prost je – nič več ni tlačan, bodočnost lepšo si bo skoval – pokazal vreden biti je Slovan. 4. Motike – vile in žeblje – po domovini rabijo sedaj ljudje, pa pljuge kmetom bomo dali, da zemlje bodo nam zorali. 5. Z roko v roki delavec in kmet – pridruži se tudi inteligent – za bodočnost lepšo celokupnega naroda slovenskega. gtu8qxynvals0tsn7i5xlpnsm4up1h9 0 41930 224517 2026-08-27T18:20:48Z Larisa Mihailovicc 10692 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Rodna vas domača | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Tovarišu Francu== 1. Komaj minulo dobro je leto, ko sva si segla poslednjič v roko – mislil si nisem, da slovo za vedno bo vzeto, ko sem zapuščal dovške gore. 2. Kolikokrat sem mislil na Tebe, daleč od naših gora, ko sva še skupaj hodila – za dom svoj preljubi sva se borila. 3....« 224517 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Rodna vas domača | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Tovarišu Francu== 1. Komaj minulo dobro je leto, ko sva si segla poslednjič v roko – mislil si nisem, da slovo za vedno bo vzeto, ko sem zapuščal dovške gore. 2. Kolikokrat sem mislil na Tebe, daleč od naših gora, ko sva še skupaj hodila – za dom svoj preljubi sva se borila. 3. Ko pa prišla je svoboda, za katero življenje si dal, a misel moja bila je zmota, da zopet vesel Ti bom roko podal. 4. Ko pa sem prišel domov – rekli so zopet: grob je en nov. Pri cerkvici beli je France pokopan, ki padel junaško, kot mlad partizan. 5. Ko danes ob grobu Tvojem stojim, v žalosti težki se poslovim, v zemlji domači zdaj mirno počivaj – duša njegova pa pokoj uživaj! oif2b2wwi54eh9oz22a71amz4giez86 224518 224517 2026-08-27T18:21:10Z Larisa Mihailovicc 10692 224518 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Tovarišu Francu | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Tovarišu Francu== 1. Komaj minulo dobro je leto, ko sva si segla poslednjič v roko – mislil si nisem, da slovo za vedno bo vzeto, ko sem zapuščal dovške gore. 2. Kolikokrat sem mislil na Tebe, daleč od naših gora, ko sva še skupaj hodila – za dom svoj preljubi sva se borila. 3. Ko pa prišla je svoboda, za katero življenje si dal, a misel moja bila je zmota, da zopet vesel Ti bom roko podal. 4. Ko pa sem prišel domov – rekli so zopet: grob je en nov. Pri cerkvici beli je France pokopan, ki padel junaško, kot mlad partizan. 5. Ko danes ob grobu Tvojem stojim, v žalosti težki se poslovim, v zemlji domači zdaj mirno počivaj – duša njegova pa pokoj uživaj! 8rmgifz25osd4opkju76612est3a13y 0 41931 224519 2026-08-28T07:37:46Z Larisa Mihailovicc 10692 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Mrtvim tovarišem | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Mrtvim tovarišem== 1. Otožno zašumeli so gozdovi danes jemljejo od vas slovo – tiho jočejo lesovi – žalno pesmico pojo. 2. Junaki naši partizani – ki življenja dali ste za nas, v gozdovih dovških mirno spali, a danes smo zbudili vas. 3. Izkopali vaša trupla, po gozdovih in p...« 224519 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Mrtvim tovarišem | avtor = | opombe = | izdano = | dovoljenje = | obdelano = | vir = Pesmi iz arhiva Franca Konoblja – Slovenka }} ==Mrtvim tovarišem== 1. Otožno zašumeli so gozdovi danes jemljejo od vas slovo – tiho jočejo lesovi – žalno pesmico pojo. 2. Junaki naši partizani – ki življenja dali ste za nas, v gozdovih dovških mirno spali, a danes smo zbudili vas. 3. Izkopali vaša trupla, po gozdovih in planini in prinesli vas v dolino, da boste skupaj spavali – pozabili laže bomo bolečino, ko boste blizu nas počivali. 4. Zapustili ste svoje družine, katere žalujejo za vami zdaj, odšli v gozdove in naše planine, kot žrtve sovraga smo vas prinesli nazaj. 5. Koliko vi ste žrtvovali – to ve le kdor je bil partizan, življenje svoje za svobodo ste dali – spominjal se bode vas vsaki občan. 09cyjrngp1684m6ahxo3gpo7qzdh8ih 0 41932 224520 2026-08-28T09:26:52Z Larisa Mihailovicc 10692 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Partizanska vas | avtor = | opombe = | izdano = 1943 | dovoljenje = | obdelano = | vir = }} ==Partizanska vas== Igra v enem dejanju iz leta 1943. (Sredi vasi proti večeru.) Osebe: Miha ............... ženin Micka .............. nevesta Mara ............... družica Mickin oče Francelj ........... kmečki fant Franceljnov oče Belin .............. partizan Komandant partizanov Jože .............. kmet Ančka ................« 224520 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Partizanska vas | avtor = | opombe = | izdano = 1943 | dovoljenje = | obdelano = | vir = }} ==Partizanska vas== Igra v enem dejanju iz leta 1943. (Sredi vasi proti večeru.) Osebe: Miha ............... ženin Micka .............. nevesta Mara ............... družica Mickin oče Francelj ........... kmečki fant Franceljnov oče Belin .............. partizan Komandant partizanov Jože .............. kmet Ančka ............. njegova žena Tone .............. kmečki fant Tonetova mati Pionir Prvi Nemec Drugi Nemec (partizani, mobiliziranci, dekleta) <center>1. prizor:<center> Mara: (v belem predpasniku iz hiše) Ohcet pa taka! Nobene zadrege, kakor je na takle dan navada. Ravno prav, da gre Francelj sem, da ga nekaj vprašam. Francelj: (nastopi) Pozdravljena Mara! Družica, pa nič rdečih ličk? Ah, je to ohcet? Mara: Kdo še --misli-- na to in take stvari? Prihrani komplimente in fantovsko prilizovanje za čas po vojni, če bomo še živi. Francelj: Lej ga, dekliča! Kakšne čudne misli te obhajajo danes, ko bi morala biti vesela in razposajena. Ali je mlada Micka tudi tako dobre volje? Dobrega, predobrega možička je dobila. Nekam zelo se jima je mudilo. Ali ne bi mogla počakati leto ali pa še kak mesec, da prerežemo Švabe in da napravita svatovanje kot se spodobi za tako hišo, da bi še mi zaplečniki prišli na svoj račun, Mara: (na videz hudo, ga opali s -----) Tu imaš za svoje natolcevanje. Sedaj pa resno ... Si videl partizane v bližini? Francelj: To je pa drugo. Bunker na operkarni je prazen. Menda so odšli v Podgoro. Mara: Veš, zato vprašam, ker imamo na naši skromni svatbi dva Nemca, tista konjska čeljust in še eden. Ne vem, kako sta izvohala, da bomo pri nas ohcetovali, to se pravi malo boljše jedli. Francelj: To jim diši že od daleč, kakor krokarju mrhovina. In kaj bi ti rada? Mara: Ne samo jaz, vsi bi se jih radi znebili, čimprej, da veš. Za mizo sedita, žreta, gledata če bo še kaj prišlo na mizo. Francelj, saj nisi neumen. Nekaj si izmisli in naredi, da bosta čimprej šla, od koder sta prišla. Francelj: Mala reč, to se pa že naredi! Takole. Na Vraneku imam brzostrelko in spustim rafal ali dva. Švaba jo bosta pobrisala, morebiti šla celo v patrolo. Če to ne bo zadostovalo, pokličem partizane. Mara: To pa ne. Mi bi radi imeli mir in cela --vas--. Bog obvaruj, da se jim ta v vasi kaj zgodi. Čuvajmo naše hiše in vaščane, dokler se da. --No-- pojdi in poskusi jih malo oplašiti, če bo kaj pomagalo. Francelj: Že grem! Čez pet minut bosta tvoja Švabčka dirkala s tele ohceti, kakor bi jih sam hudič nosil. Na svidenje Mara! (Odide na levo) <center>2. prizor:<center> <center>Mara, pozneje ženin Miha in nevesta Micka pražnje oblečena.<center> Mara: Francelj je pa res korajžen fant! Ta jima bo že podkuril. Miha: (z Micko) Tu si Mara! Nemca že povprašujeta po tebi. Menda so krožniki in kozarci že predolgo prazni. Micka: Saj ne moreš poštene besede spregovoriti vpričo starejšega, mlajši tako ne razume nič. Miha: Pošteno jima nalij žganja, Mara! Morebiti pa le odrineta. Mara: Brez skrbi, jima že podkurim. Če ne ja pa kdo drugi (odide v hišo) Miha: (prime Micko čez pas) Ljuba Micka! Sedaj si moja pred Bogom in ljudmi. Ali je prav tako? Micka: Saj veš Miha, da mi je prav. Vesela sem, čeprav ne morem to tako pokazati v teh časih. Oče je sam doma z materjo, en brat v ujetništvu, dva v partizanih, – Bog ve če sta še živa. 0sv3ol46t4cj6x7etkjubfsjxc0r37g 224521 224520 2026-08-28T09:27:52Z Larisa Mihailovicc 10692 224521 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Partizanska vas | avtor = | opombe = | izdano = 1943 | dovoljenje = | obdelano = | vir = }} ==Partizanska vas== Igra v enem dejanju iz leta 1943. (Sredi vasi proti večeru.) Osebe: Miha ............... ženin Micka .............. nevesta Mara ............... družica Mickin oče Francelj ........... kmečki fant Franceljnov oče Belin .............. partizan Komandant partizanov Jože .............. kmet Ančka ............. njegova žena Tone .............. kmečki fant Tonetova mati Pionir Prvi Nemec Drugi Nemec (partizani, mobiliziranci, dekleta) <center>1. prizor:<center> Mara: (v belem predpasniku iz hiše) Ohcet pa taka! Nobene zadrege, kakor je na takle dan navada. Ravno prav, da gre Francelj sem, da ga nekaj vprašam. Francelj: (nastopi) Pozdravljena Mara! Družica, pa nič rdečih ličk? Ah, je to ohcet? Mara: Kdo še --misli-- na to in take stvari? Prihrani komplimente in fantovsko prilizovanje za čas po vojni, če bomo še živi. Francelj: Lej ga, dekliča! Kakšne čudne misli te obhajajo danes, ko bi morala biti vesela in razposajena. Ali je mlada Micka tudi tako dobre volje? Dobrega, predobrega možička je dobila. Nekam zelo se jima je mudilo. Ali ne bi mogla počakati leto ali pa še kak mesec, da prerežemo Švabe in da napravita svatovanje kot se spodobi za tako hišo, da bi še mi zaplečniki prišli na svoj račun, Mara: (na videz hudo, ga opali s -----) Tu imaš za svoje natolcevanje. Sedaj pa resno ... Si videl partizane v bližini? Francelj: To je pa drugo. Bunker na operkarni je prazen. Menda so odšli v Podgoro. Mara: Veš, zato vprašam, ker imamo na naši skromni svatbi dva Nemca, tista konjska čeljust in še eden. Ne vem, kako sta izvohala, da bomo pri nas ohcetovali, to se pravi malo boljše jedli. Francelj: To jim diši že od daleč, kakor krokarju mrhovina. In kaj bi ti rada? Mara: Ne samo jaz, vsi bi se jih radi znebili, čimprej, da veš. Za mizo sedita, žreta, gledata če bo še kaj prišlo na mizo. Francelj, saj nisi neumen. Nekaj si izmisli in naredi, da bosta čimprej šla, od koder sta prišla. Francelj: Mala reč, to se pa že naredi! Takole. Na Vraneku imam brzostrelko in spustim rafal ali dva. Švaba jo bosta pobrisala, morebiti šla celo v patrolo. Če to ne bo zadostovalo, pokličem partizane. Mara: To pa ne. Mi bi radi imeli mir in cela --vas--. Bog obvaruj, da se jim ta v vasi kaj zgodi. Čuvajmo naše hiše in vaščane, dokler se da. --No-- pojdi in poskusi jih malo oplašiti, če bo kaj pomagalo. Francelj: Že grem! Čez pet minut bosta tvoja Švabčka dirkala s tele ohceti, kakor bi jih sam hudič nosil. Na svidenje Mara! (Odide na levo) <center>2. prizor:<center> <center>Mara, pozneje ženin Miha in nevesta Micka pražnje oblečena.<center> Mara: Francelj je pa res korajžen fant! Ta jima bo že podkuril. Miha: (z Micko) Tu si Mara! Nemca že povprašujeta po tebi. Menda so krožniki in kozarci že predolgo prazni. Micka: Saj ne moreš poštene besede spregovoriti vpričo starejšega, mlajši tako ne razume nič. Miha: Pošteno jima nalij žganja, Mara! Morebiti pa le odrineta. Mara: Brez skrbi, jima že podkurim. Če ne ja pa kdo drugi (odide v hišo) Miha: (prime Micko čez pas) Ljuba Micka! Sedaj si moja pred Bogom in ljudmi. Ali je prav tako? Micka: Saj veš Miha, da mi je prav. Vesela sem, čeprav ne morem to tako pokazati v teh časih. Oče je sam doma z materjo, en brat v ujetništvu, dva v partizanih, – Bog ve če sta še živa. 9ppn7brr14olpmnweaebwaivztvf6pw 224522 224521 2026-08-28T09:28:47Z Larisa Mihailovicc 10692 224522 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Partizanska vas | avtor = | opombe = | izdano = 1943 | dovoljenje = | obdelano = | vir = }} ==Partizanska vas== Igra v enem dejanju iz leta 1943. (Sredi vasi proti večeru.) Osebe: Miha ............... ženin Micka .............. nevesta Mara ............... družica Mickin oče Francelj ........... kmečki fant Franceljnov oče Belin .............. partizan Komandant partizanov Jože .............. kmet Ančka ............. njegova žena Tone .............. kmečki fant Tonetova mati Pionir Prvi Nemec Drugi Nemec (partizani, mobiliziranci, dekleta) 1. prizor: Mara: (v belem predpasniku iz hiše) Ohcet pa taka! Nobene zadrege, kakor je na takle dan navada. Ravno prav, da gre Francelj sem, da ga nekaj vprašam. Francelj: (nastopi) Pozdravljena Mara! Družica, pa nič rdečih ličk? Ah, je to ohcet? Mara: Kdo še --misli-- na to in take stvari? Prihrani komplimente in fantovsko prilizovanje za čas po vojni, če bomo še živi. Francelj: Lej ga, dekliča! Kakšne čudne misli te obhajajo danes, ko bi morala biti vesela in razposajena. Ali je mlada Micka tudi tako dobre volje? Dobrega, predobrega možička je dobila. Nekam zelo se jima je mudilo. Ali ne bi mogla počakati leto ali pa še kak mesec, da prerežemo Švabe in da napravita svatovanje kot se spodobi za tako hišo, da bi še mi zaplečniki prišli na svoj račun, Mara: (na videz hudo, ga opali s -----) Tu imaš za svoje natolcevanje. Sedaj pa resno ... Si videl partizane v bližini? Francelj: To je pa drugo. Bunker na operkarni je prazen. Menda so odšli v Podgoro. Mara: Veš, zato vprašam, ker imamo na naši skromni svatbi dva Nemca, tista konjska čeljust in še eden. Ne vem, kako sta izvohala, da bomo pri nas ohcetovali, to se pravi malo boljše jedli. Francelj: To jim diši že od daleč, kakor krokarju mrhovina. In kaj bi ti rada? Mara: Ne samo jaz, vsi bi se jih radi znebili, čimprej, da veš. Za mizo sedita, žreta, gledata če bo še kaj prišlo na mizo. Francelj, saj nisi neumen. Nekaj si izmisli in naredi, da bosta čimprej šla, od koder sta prišla. Francelj: Mala reč, to se pa že naredi! Takole. Na Vraneku imam brzostrelko in spustim rafal ali dva. Švaba jo bosta pobrisala, morebiti šla celo v patrolo. Če to ne bo zadostovalo, pokličem partizane. Mara: To pa ne. Mi bi radi imeli mir in cela --vas--. Bog obvaruj, da se jim ta v vasi kaj zgodi. Čuvajmo naše hiše in vaščane, dokler se da. --No-- pojdi in poskusi jih malo oplašiti, če bo kaj pomagalo. Francelj: Že grem! Čez pet minut bosta tvoja Švabčka dirkala s tele ohceti, kakor bi jih sam hudič nosil. Na svidenje Mara! (Odide na levo) 2. prizor: Mara, pozneje ženin Miha in nevesta Micka pražnje oblečena. Mara: Francelj je pa res korajžen fant! Ta jima bo že podkuril. Miha: (z Micko) Tu si Mara! Nemca že povprašujeta po tebi. Menda so krožniki in kozarci že predolgo prazni. Micka: Saj ne moreš poštene besede spregovoriti vpričo starejšega, mlajši tako ne razume nič. Miha: Pošteno jima nalij žganja, Mara! Morebiti pa le odrineta. Mara: Brez skrbi, jima že podkurim. Če ne ja pa kdo drugi (odide v hišo) Miha: (prime Micko čez pas) Ljuba Micka! Sedaj si moja pred Bogom in ljudmi. Ali je prav tako? Micka: Saj veš Miha, da mi je prav. Vesela sem, čeprav ne morem to tako pokazati v teh časih. Oče je sam doma z materjo, en brat v ujetništvu, dva v partizanih, – Bog ve če sta še živa. 98flgcv7ew5h21iioio9m6uqrryl0rx