Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Družbena ureditev

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikivir</sitename>
    <dbname>slwikisource</dbname>
    <base>https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.19</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikivir</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiviru</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Stran</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o strani</namespace>
      <namespace key="104" case="first-letter">Kazalo</namespace>
      <namespace key="105" case="first-letter">Pogovor o kazalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Družbena ureditev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30</id>
    <revision>
      <id>224544</id>
      <parentid>221121</parentid>
      <timestamp>2026-09-10T18:49:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ab1233</username>
        <id>10712</id>
      </contributor>
      <comment>/* 12. člen */</comment>
      <origin>224544</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="148064" sha1="tqdgkzbnoyud9ffftvdx68ivtb4noop" xml:space="preserve">{{Ustava SFRJ 1974}}

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''DRUGI DEL'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''DRUŽBENA UREDITEV'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

==I. poglavje - Družbenoekonomska ureditev==

===1. Položaj človeka v združenem delu in družbena lastnina===

====10. člen====

Socialistična družbenoekonomska ureditev [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti.

====11. člen====

Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.

Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela

Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.

====12. člen====

Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.

Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ali materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti.

Družbena sredstva se ne morejo uporabljati za prilaščanje tujega presežnega dela, niti ne za to, da bi omogočala tako prilaščanje.

====13. člen====

Delavec v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, ima pravico dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi. da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.

Pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon skladno z naravo in namenom teh sredstev.

====14. člen====

Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.

====15. člen====

Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo.

Delavci v združenem delu si ne morejo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu.

====16. člen====

Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo.

Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci teh organizacij združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.

Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dosegajo s svobodno menjava dela enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci organizacij združenega dela in drugih dejavnosti.

Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela.

====17. člen====

O celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, doseženem v različnih oblikah združevanja dela in sredstev na podlagi delovanja tržnih zakonitosta in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka; odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.

Dohodek, ki ga skupaj dosežejo temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dela in sredstev, razdelijo v celoti med seboj glede na delež, ki so ga k njemu prispevale; in sicer po merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom.

V temeljni organizaciji združenega dela doseženi dohodek je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek.

====18. člen====

Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki oziroma avtonomni pokrajini.

Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini ali v republiki oziroma avtonomni pokrajini, temelji na samoupravnih osnovah.

====19. člen====

Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno porabo; za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.

Delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njihovemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in vlaganjeni družbenih sredstev kot minulega dela.

====20. člen====

Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije.

====21. člen====

Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke.

Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo z delavci v drugih organizacijah združenega dela skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.

Če se z razporejanjem dohodka oziroma delitvijo sredstev za osebne dohodke rušijo razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo motnje v družbeni reprodukciji.

====22. člen====

Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi so zajamčeni iz dela osebni dohodek in druge pravice najmanj v višini oziroma obsegu, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost.

Višino zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic ter način njihovega uresničevanja določajo samoupravni sporazum družbeni dogovor in zakon glede na splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in splošne razmere okolja, v katerem delavec dela in živi.

====23. člen====

Z zakonom se lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, začasno omeji razpolaganje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela z delom sredstev družbene reprodukcije ali določi obvezno združevanje dela teh sredstev za financiranje določenih nujnih potreb družbene reprodukcije. Z obveznim združevanjem dela sredstev družbene reprodukcije ni mogoče delavcem temeljne organizacije združenega dela trajno odvzeti pravic glede teh sredstev

====24. člen====

Organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga.

====25. člen====

Organizaciji združenega dela in drugi družbeni pravni osebi se smejo za ustrezno odškodnino in po postopku, ki ju predpisuje zakon,odvzeti ali omejiti pravice, ki jih imata glede nepremičnin ter posameznih premičnin, in druge pravice v družbeni lastnini, vendar samo, če to zahtevajo na podlagi zakona ugotovljene potrebe po natrtnem urejanju prostora ali graditvi objektov družbenega pomena ali kakšen drug z zakonom določen splošni interes.

Za odvzete pravice glede zemljišč ali drugih naravnih bogastev ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine samo za delo in sredstva, ki jih je vložila v zemljišče ali drugo naravno bogastvo. Če je zemljišče ali drugo naravno bogastvo pogoj za delo, ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine, ki ji zagotavlja, da se ta pogoj ne bo poslabšal.

====26. člen====

Delavcem temeljne organizacije združenega dela, ki uporablja pri svojem poslovanju sredstva drugih organizacij združenega dela, te pa imajo iz tega naslova pravico do deleža pri skupaj doseženem dohodku, se v okviru teko doseženega dohodka zagotavljajo sredstva za njihovo osebno in skupno porabo v skladu s skupnimi osnovami in mertli, ki veljajo v organizacijah združenega dela; kot tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki ustrezajo njihovemu prispevku k skupaj doseženemu dohodku.

Merila za ugotavljanje prispevka k skupaj doseženemu dohodku se določajo s samoupravnim sporazumom v skladu z enotnimi načeli o združevanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon.


Organizacije združenega dela; ki združijo sredstva; ne morejo na tej podlagi pridobiti pravice do trajnega deleža od dohodka organizacije združenega dela, ki piri svojem poslovanju uporablja ta sredstva.

Pravica do deleža pri skupaj doseženem dohodku iz združitve sredstev ugasne, ko so organizaciji združenega dela poleg ustreznega deleža pri skupaj doseženem dohodku vrnjena tudi sredstva, ki je z njihovo združitvijo tako pravico pridobila, oziroma ko po samoupravnem sporazumu preneha pravica do povračila združenih sredstev.

====27. člen====

Organizacija združenega dela lahko pri svojem poslovanju uporablja sredstva tujih oseb pod pogoji in v mejah, ki jih določa zvezni zakon.

Delavci organizacije združenega dela, ki uporablja sredstva, katera so vložile tuje osebe, imajo enake družbenoekonomske in druge samoupravne pravice kot delavci organizacij združenega dela, ki uporabljajo pri svojem poslovanju sredstva drugih domačih organizacij združenega dela.

Tuja oseba, ki je vložila sredstva v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je lahko udeležena pri njenem dohodku samo v mejah in pod pogoji, ki veljajo za medsebojnarazmerja domatih organizacij združenega dela.

Pravic tuje osebe glede sredstev, ki jih je vložila v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ni mogoče zmanjšati z zakonom ali z drugim predpisom, potem ko začne veljati pogodba, v kateri so te pravice določene.

====28. člen====

Za razširitev materialne osnove dela lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna sredstva občanov in jim poleg vračila teh sredstev zagotovijo za vložena sredstva še obresti ali druge na podlagi zakona določene ugodnosti.

====29. člen====

Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi, kot tudi delavci v organizaciji poslovnega združevanja, banki in zavarovalni skupnosti, oblikujejo delovno skupnost. Delavci v taki delovni skupnosti se lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo v organizacijo združenega dela.

Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo druga dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, ter delavci, ki opravljajo taka dela za kmetijsko ali drugo zadrugo, oblikujejo delovno skupnost, če niso izpolnjeni z ustavo določani pogoji, da se organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela.

Delavci teh delovnih skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili za delitev, ki veljajo v organizacijah združenega dela, ter druge samoupravne pravice delavcev v organizacijah združenega dela v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene.

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti in uporabnikov njihovih storitev se urejajo s samoupravnim sporazumom, medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti pa z njihovimi samoupravnimi akti v skladu s tem samoupravnim sporazumom.

====30. člen====

Delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in organe družbenopolitičnih skupnosti, imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev ki veljajo za organizacije združenega dela. Imajo tudi druge samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrševanje svojih funkcij in nalog organizacije, skupnosti in organi, za katere opravljajo dela.

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti ter organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela, se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.

Na te delovne skupnosti se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela.

Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se urejajo z zakonom; kadar to dopušča narava dejavnosti organov, pa tudi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi ter s samoupravnimi akti delovne skupnosti:

Aktivne vojaške osebe in civilne osebe, ki so v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, uresničujejo ustrezne pravice v skladu z zveznim zakonom in v skladu z naravo dejavnosti in značajem oboroženih sil.

====31. člen====

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.

Delovni ljudje, ki opravljajo katero od teh dejavnosti, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti, ki imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela in v katerih imajo delovni ljudje v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela.

Zakon določa pogoje, pod katerimi ti delovni ljudje in njihove delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti, in pogoje, pod katerimi lahko pri opravljanju teh dejavnosti uporabljajo družbena sredstva in jih upravljajo. Zakon tudi določa, kako delovni ljudje sodelujejo z organizacijami združenega dela in kako so udeleženi pri ustvarjanju pogojev za delo v teh organizacijah in pri razpolaganju z rezultati svojega dela, izraženimi v skupaj doseženem dohodku.

====32. člen====

Delavci organizacij združenega dela skrbijo skupaj in enakopravno po načelih vzajemnosti in solidarnosti za nenehno zboljševanje življenjskih razmer delavcev s tem, da v ta namen izločajo sredstva in jih združujejo, in na drug način.

Organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti so dolžne po načelih vzajemnosti in solidarnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, in sprejeti ukrepe za njihovo sanacijo, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu.

Organizacija združenega dela zagotavlja sama ali sporazumno z drugimi organizacijami združenega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje pridobljenih pravic delavcev, če njihovo delo pri njej ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati.

Če zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije delavčevo delo v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno, delavec ne more izgubiti lastnosti delavca te organizacije, dokler se mu ne zagotovi drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam.

Z zakonom se lahko določi obveznost združevanja sredstev v te namene in za zaposlovanje sploh ter predpišejo pogoji za uporabo teh sredstev.

====33. člen====

Delavci v združenem delu prispevajo sredstva za splošne z ustavo določene družbene potrebe, ki jih zadovoljujejo v družbenopolitičnih skupnostih, s tem, da plačujejo tem skupnostim iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke in druge davščine v skladu z namenom oziroma s cilji, za katere so namenjena z davki in drugimi davščinami pridobljena sredstva.

Obveznosti plačevanja davkov in drugih davščin družbenopolitičnim skupnostim se določajo po tem, koliko zmore gospodarstvo v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela ter a potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom družbe za razvoj proizvajalnih sil, zagotoviti zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije. Te obveznosti se določajo tudi po tem, koliko zmore organizacija združenega dela v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter z rezultati dela in uspehi, ki jih doseže, zagotoviti zadovoljevanje teh potreb.

Ta načela veljajo tudi, kadar družbenopolitične skupnosti s svojimi akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v organizacijah združenega dela, ali naložijo obvezno združevanje teh sredstev.

===2. Združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije===

====34. člen====

Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah združenega dela delavci svobodno združujejo v delovnih organizacijah in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev urejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, pri čemer se v vseh teh razmerjih zagotavljajo delavcem z ustavo zajamčene pravice.

====35. člen====

Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev. povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije združenega dela v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom.


Delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe.

Pod pogoji in na način, ki jih določa zakon; lahko ustanovijo delovno organizacijo delovni ljudje, da uresničujejo svojo pravico do dela ali zadovoljujejo svoje potrebe po proizvodih in storitvah te organizacije. Delovno organizacijo lahko v skladu z zakonom ustanovijo tudi civilne pravne osebe.

Delovni ljudje oziroma civilne pravne osebe, ki ustanovijo organizacijo združenega dela in vložijo vanjo svoja sredstva, imajo lahko do te organizacije iz teh sredstev samo pravice, kot jih imajo občani, od katerih organizacije združenega dela zbirajo sredstva za razširitev materialne osnove svojega dela.

Zakon lahko predpiše; da za opravljanje določenih dejavnosti delovni ljudje in civilne pravne osebe ne morejo ustanavljati delovnih organizacij.

Delovne organizacije imajo enak položaj, delavci v njih pa enake družbenoekonomske in druge samoupravna pravice in odgovornosti, ne glede na to, kdo je delovno organizacijo ustanovil.

====36. člen====

Delavci v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organizacije v temeljno organizacijo združenega dela:

Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije združenega dela, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela:

Družbenoekonomske in druge samoupravne odnose v temeljni organizaciji združenega dela urejajo njen statut in drugi samoupravni akti skladno z ustavo in zakonom.

Če je bil v zvezi z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela sprožen spor, se dotlej, dokler spor ni končan, proti volji delavcev, ki so sklenili organizirati temeljno organizacijo združenega dela, ne morejo spremeniti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih imeli do dneva sprejetja sklepa, o katerem teče spor.

====37. člen====

Delavci imajo pravico temeljno organizacijo združenega dela v kateri delajo, izločiti iz sestave delovne organizacije.

Temeljna organizacija združenega dela, ki se izloča, je dolžna sporazumno z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela in z delovno organizacijo kot celoto urediti način in pogoje za izpolnitev svojih obveznosti, ki jih je do njih prevzela do izločitve: ter jim povrniti z izločitvijo nastalo škodo.

Delavci ne morejo svoje temeljne organizacije združenega dela izločiti iz sestave delovne organizacije, če bi to v nasprotju s splošnim interesom bistveno otežilo ali onemogočilo delo drugim temeljnim organizacijam v delovni organizaciji oziroma delovni organizaciji kot celoti.

====38. člen====

Delovne organizacije se lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije pa v skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, v katerih uresničujejo določene skupne interese.

Zakon ali odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, predpiše obvezno združevanje določenih vrst organizacij združenega dela v skupnosti, v katerih se v spočnem interesu zagotavlja enotnost sistema dela na ustreznih področjih.

====39. člen====

Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo banko kot posebno organizacijo za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov ter v njej skupaj z drugimi osebami združujejo sredstva za uresničevanje skupnih interesov, ki jih imajo pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, in za uresničevanje drugih skupnih interesov.

Družbene pravne osebe upravljajo poslovanje banke, ki posluje z njihovimi sredstvi. Sredstva, ki jih banka doseže, po poravnavi stroškov poslovanja in izločitvi sredstev za delovno skupnost banke, razporejajo te družbene pravne osebe med seboj.

Družbene pravne osebe imajo pravico upravljati določene zadeve banke v njeni enoti, ki posluje z njihovimi sredstvi

Družbenopolitična skupnost ne more hiti ustanoviteljica banke in je tudi ne more upravljati.

Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb, ki z njihovimi sredstvi banka posluje, upravljanje banke in poslovanje banke urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi banke, njen statut in zakon.

====40. člen====

Poslovanje finančnih organizacij ki se ustanavljajo zaradi zbiranja hranilnih vlog in upravljanje teh organizacij ter poslovanje bank, ki se nanaša na zbiranje hranilnih vlog, ureja zakon v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema.

Pravice občanov, da na podlagi hranilnih vlog soodločajo o poslovanju teh finančnih organizacij in da poleg dogovorjenih obresti pridobijo še druge določene ugodnosti, ureja zakon.

====41. člen====

V organizacijah združenega dela, ki se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z bančnim ali podobnim poslovanjem, imajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe glede tega poslovanja v načelu enake pravice, kot jih imajo družbene pravne osebe v banki, ki posluje z njihovimi sredstvi.

Če se v organizaciji združenega dela organizira notranje bančno ali podobno poslovanje, se za tako poslovanje uporabljajo načela, ki veljajo za poslovanje bank.

====42. člen====

Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumnim ustanovijo skupnost za zavarovanje premoženja in oseb pred enakimi oziroma sorodnimi vrstami rizika oziroma škode ali več različnimi vrstami rizika oziroma škode in v njej skupaj z drugimi osebami po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zavarovanje premoženja in oseb in za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnega učinka vzrokov, ki lahko povzročijo tako škodo.

V zavarovalni skupnosti, v kateri se združujejo sredstva za zavarovanje premoženja ali oseb pred več različnimi vrstami rizika oziroma škode, oblikujejo zavarovanci, ki združujejo sredstva za zavarovanje pred enakimi ali sorodnimi vrstami rizika oziroma škode, posebne rizične skupnosti in združujejo sredstva v posebne zavarovalne sklade za tovrstno škodo. Zavarovanci v rizičnih skupnostih določajo sporazumno z drugimi zavarovanci v isti zavarovalni skupnosti, pod katerimi pogoji se lahko sredstva skladov, namenjena za poravnavanje obveznosti pri škodi ene vrste; uporabljajo za poravnavanje obveznosti pri škodi drugih vrst.

Družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti oziroma rizični skupnosti, upravljajo poslovanje teh skupnosti.

Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb; ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, upravljanje te skupnosti in njeno poslovanje urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ali kakšen drug samoupravni akt in zakon.

Občani in civilne pravne osebe - zavarovanci soupravljajo zavarovalno skupnost oziroma rizično skupnost in uresničujejo v njej druge pravice v skladu s statutom zavarovalne skupnosti in z zakonom.

====43. člen====

Razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ter proizvodnimi in drugimi organizacijami, s katerimi poslujejo, temeljijo na načelih sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja. Te organizacije uveljavljajo po načelih enakopravnosti medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupni riziko, zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove in za večanje produktivnosti dela v proizvodnji in prometu ter so udeležene pri dohodku, doseženem s tem sodelovanjem, v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevale.

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, se organizirajo in poslujejo po načelih obveznega sodelovanja med proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, za katere opravljajo izvoz ali uvoz, in v okviru tega sodelovanja; določajo skupno politiko proizvodnje oziroma druge dejavnosti ter politiko izvoza in uvoza, razporejajo dohodek, dosežen s tem sodelovanjem kot skupni dohodek, ter skupaj prevzemajo riziko tega poslovanja in odgovornost za pospeševanje proizvodnje in prometa v skladu s samoupravnim sporazumom ali pogodbo o sodelovanju.

Zvezni zakon ureja, v katerih primerih in pod katerimi pogoji so organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, s prometom blaga na debelo in z drugimi posli v zvezi s prometom blaga in storitev, ki jih določa zakon, dolžne združevati delo in sredstva s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela s katerim poslujejo. Zvezni zakon ureja tudi način in obliko združevanja dela in sredstev, način odločanja o skupnem poslovanju ter skupno prevzemanje rizika in določa načela za delitev skupaj doseženega dohodka.

Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev za neposredno porabo so dolžne na način, ki ga določa zakon, sodelovati in se o zadevah skupnega pomena dogovarjati s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in z drugimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov.

====44. člen====

Organizacija združenega dela sme opravljati dejavnost in vlagati sredstva družbene reprodukcije v tujini pod pogoji in v mejah, ki jih predpisuje zvezni zakon.

Pravice in sredstva, ki jih organizacija združenega dela na kakršnikoli podlagi pridobi v tujini, so sestavni del družbenih sredstev, ki jih upravljajo njeni delavci.

V organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost v tujini, imajo delavci, katerih delovna mesta so v tujini, enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci te organizacije v državi.

====45. člen====

Temeljne in druge organizacije združenega dela, njihove skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, banke skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb ter druge finančne organizacije so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma aktu o ustanovitvi.

Te organizacije, skupnosti in združenja ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu se vpisujejo v register organizacij združenega dela.

====46. člen====

Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku, ki jih predpisuje zakon, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov.

====47. člen====

Če nastane v organizaciji združenega dela spor med delavci posameznih delov organizacije oziroma med delavci in organi organizacije ali med delavci organizacije in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, imajo delavci pravico in dolžnost, da svoje zahteve v zvezi s sporom izrazijo prek sindikalne organizacije.

Sindikalna organizacija ima pravico in dolžnost začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev spora in v tem postopku skupaj z ustreznimi organi upravljanja organizacije združenega dela oziroma z organi družbenopolitične skupnosti določiti osnove in ukrepe za rešitev vprašanj, zaradi katerih je nastal spor.

====48. člen====

Organizacija združenega dela oziroma organizacija postovnega združevanja, ki opravlja gospodarsko dejavnost, se lahko odpravi pod pogoji in postopku, ki jih predpisuje zvezni zakon, če ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti, če dalj časa ne more obnavljati družbenih sredstev, s katerimi posluje in zagotavljati delavcem uresničevanja z ustavo zajamčenih pravic glede njihove materialne in socialne varnosti ali če ne more izpolnjevati drugih z zakonom določenih ali s pogodbo prevzetih obveznosti.

Organizacija združenega dela, ki opravlja družbeno dejavnost, se pod pogoji in po postopku. ki jih predpisuje zakon, lahko odpravi, če ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost.

====49. člen====

Z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, se lahko določi da so posebnega dražbenege pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.

Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu uredi način uresničevanja tega interesa v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju.

====50. člen====

Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihova poslovna združenja se združujejo v gospodarske zbornice ali druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela ali poslovanja, za usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, za dogovarjanje o planih in programih za delo in razvoj in o samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov, za dajanje pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za izdajanje zakonov in določanje ekonomske politike ter za obravnavanje in urejanje drugih vprašanj skupnega pomena.

Za uresničevanje teh ciljev se tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, lahko združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma področja dela in v druga splošna združenja.

===3. Samoupravne interesne skupnosti===

====51. člen====

Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost.

Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti.

Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z nameni oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena.

====52. člen====

Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese.

Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem. ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila ustanovljena interesna skupnost, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uveljavljajo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela.

Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti.

====53. člen====

Da bi si zagotovili socialno varnost, ustanavljajo delovni ljudje samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali drugih oblik socialnega zavarovanja, v katerih združujejo sredstva v ta namen in določajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela svoje skupne in posamične obveznosti do teh skupnosti ter skupne in posamične pravice, ki jih v njih uresničujejo.

Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih, v katerih se uresničujejo določeni skupni interesi z združevanjem sredstev v skupne sklade po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

====54. člen====

Delovni ljudje ustanavljajo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne interesne skupnosti na stanovanjskem področju, v katerih te organizacije in skupnosti združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve ter skupaj s stanovalci upravljajo stanovanjske hiše in stanovanja, ki so družbena lastnina, in uresničujejo druge skupne interese.

Zvezni zakon lahko predvidi ustanovitev posebnih interesnih skupnosti za graditev in upravljanje stanovanj, potrebnih za aktivne vojaške osebe in civilne osebe v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije ter za delavce in funkcionarje zveznih organov.

====55. člen====

Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti materialne proizvodnje se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti organizacij združenega dela s teh področij ter uporabnikov njihovih proizvodov in storitev, v katerih ti uresničujejo skupne interese, določene s samoupravnim sporazumom, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov.

====56. člen====

Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico. da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov in da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese.

Samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo v širše interesne skupnosti, ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.

Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavija za območje, ki je širše od občine, se lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te samoupravne interesne skupnosti.

====57. člen====

Samoupravne interesne skupnosti in njihove temeljne skupnosti in enote ter združenja samoupravnih interesnih skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti oziroma združenja interesnih skupnosti in po svojem statutu.

====58. člen====

Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, dotoči obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti.

Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določa, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti.

====59. člen====

Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to predpisuje zakon, s svojo odložitvijo začasno uredi tako vprašanje.

Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela.

===4. Sredstva družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij===

====60. člen====

Družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. Te organizacije lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo gospodarsko in drugo delavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo.

===5. Družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov===

====61. člen====

Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uveljavlja z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost.

Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih.

====62. člen====

Kmetje lahko združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov ali pa jih lahko združujejo z organizacijami združenega dela.

Kmetijska zadruga ima v načelu položaj pravice, obveznosti in odgovornosti organizacije združenega dela.

Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih. ki jih združijo v kmetijski zadrugi, ali si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge.

Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem, gre kmetom kateri so v zadrugi združili svoje delo in sredstva, del v sorazmerju s tem, kolikor so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev oziroma sodelovanjem z njo. Presežni del dohodka vloži kmetijska zadruga kot družbeno lastnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti.

====63. člen====

S tem da kmetje svobodno in enakopravno združujejo svoje delo in delovna sredstva z delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi razširjajo materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja in na tej podlagi popolneje zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe ter razvijajo svoje delovne in druge sposobnosti.

Kmetje, ki so svoje delo in delovna sredstva neposredno ali po kmetijski zadrugi ali kakšni drugi obliki združevanja kmetov združili z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, upravljajo v skladu s samoupravnim sporazumom enakopravno z delavci te organizacije skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali.

===6. Samostalno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov===

====64. člen====

Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, če opravljanje dejavnosti z osebnim delom ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela in če ni v nasprotju z načelom pridobivanja dohodka po delu in z drugimi temelji socialistične družbene ureditve.

Zakon ureja pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in lastninske pravice na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom.

Če tako zahteva družbeni interes, se lahko z zakonom določijo dejavnosti, ki se ne morejo opravljati s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov.

====65. člen====

Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov lahko ustanovijo zadrugo in v njej po načelih enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva in skupaj razpolagajo z dohodkom, ki ga doseže zadruga.

Zadruga, katero ustanovijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ima položaj, pravico, obveznosti in odgovornosti kmetijske zadruge, njeni člani pa imajo enak položaj ter enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot člani kmetijske zadruge.

====66. člen====

Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko v skladu s pogodbo in zakonom združujejo svoje delo in delovna sredstva z organizacijami združenega dela v različnih oblikah kooperacije in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja. V okviru tega sodelovanja ti delovni ljudje soupravljajo skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali.

====67. člen====

Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delam s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko na samoupravni podlagi združi svoje delo in dejovna sredstva z delom drugih v okviru pogodbene organizacije združenega dela.

Delovni človek, ki je v pogodbeni organizaciji združenega dela združil svoje delo in sredstva z delom drugih, ima pravico, da kot poslovodja vodi poslovanje pogodbene organizacije in da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju.

Poslovodji in delavcem v pogodbeni organizaciji druženega dela gredo na podlagi njihovega dela sredstva za osebne in skupne potrebe; poslovodji pa na podlagi sredstev, ki jih je združil, tudi del dohodka v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje dela in družbenih sredstev v organizacijah združenega dela.

Del dohodka, doseženega v pogodbeni organizaciji združenega dela, ki preostane po izločitvi sredstev za osebne in skupne potrebe poslovodje in delavcev in dela dohodka za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Delavci upravljajo na podlagi svojega dela skupaj s poslovodjo ta del dohodka kot družbena sredstva.

Pogoje in način ustanovitve in poslovanja pogodbene organizacije združenega dela ter njene pravice, obveznosti in odgovornosti ureja zakon, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje in delavcev pa pogodba v skladu z zakonom. Pogodba ureja tudi način in pogoje združevanja sredstev, ki jih je poslovodja vložil v pogodbeno organizacijo.

Poslovodja pogodbene organizacije združenega dela obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji. Z umikom oziroma izplačilom teh sredstev pa mu prenehajo pravice, ki jih je imel kot poslovodja v pogodbeni organizaciji.

====68. člen====

Zakon določa, v katerih dejavnostih in pod katerimi pogoji sme delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, v skladu z naravo teh dejavnosti in družbenimi potrebami izjemoma in v omejenem obsegu uporabljati dopolnilno delo drugih, ki jih zaposli, ne da bi ustanovil pogodbeno organizacijo združenega dela.

Pogodbo o zaposlitvi sklenejo delovni človek in pri njem zaposleni delavci v skladu s kolektivno pogodbo. ki jo skleneta sindikalna organizacija in ustrezna gospodarska zbornica oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. S kolektivno pogodbo so tem delavcem, ustrezno pravicam delavcev v združenem delu zagotovljene pravica do sredstev za osebne in skupne potrebe in druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost.

Zakon lahko določi da postane del dohodka ki je rezultat presežnega dela delavcev, zaposlenih pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, družbena lastnina in se uporablja za razvoj.

===7. Družbeno planiranje===

====69. člen====

Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da, opirajoč se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti in upoštevajoč ekonomske zakonitosti, samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, da te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti ter na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnege in družbenega razvoja v skladu s skupnimi, na samoupravnih temeljih določenimi interesi in cilji.


====70. člen====

Plani in programi za delo in razvoj temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela, v katerih sestavi so, se sprejemajo in uresničujejo v odnosih sodelovanja in medsebojne odvisnosti, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev v teh organizacijah skladno s samoupravnim sporazumom; pri tem mora biti delavcem zagotovljena pravica, da v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o teh planih in programih.

Temeljne in druge organizacije združenega dela, združene v samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, sprejemajo in uresničujejo svoje plane in programe za delo in razvoj v skladu s skupnimi interesi in cilji oziroma v skladu s skupnimi plani in programi, ki jih sporazumno določijo v okviru teh samoupravnih organizacij in skupnosti.

Organizacije združenega dela samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti usklajujejo svoje plane in programe za delo in razvoj tudi s plani in programi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. s katerimi imajo določene skupne interese in cilje, ki izvirajo iz njihovega sodelovanja in medsebojne odvisnosti v družbeni reprodukciji in jih določajo s samoupravnim sporazumom.

Medsebojne obveznosti, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sporazumno določile za uresničevanje skupnega plana, se v času, za katerega je plan določen, ne morejo enostransko razdirati oziroma spreminjati,

====71. člen====

Na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, mestni in regionalni skupnosti, avtonomni pokrajini, republiki in federaciji ter na podlagi planov in programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj, sprejemajo družbenopolitične skupnosti svoje družbene plane.

Družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti določajo skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje.

====72. člen====

V planih za delo in razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti se smejo predvideti investicije ali drugi cilji in naloge oziroma se jih smejo te organizacije in skupnosti lotiti samo, če so na način, ki ga predpisuje zakon, zagotovljeni materialni in drugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev.

Izvrševanje posebnih nalog za uresničevanje ciljev, ki so določeni v družbenih planih, se sme naložiti določeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti kot obveznost samo z njenim soglasjem. Če pa naj bo izvrševanje takih nalog skupna obveznost več organizacij ali skupnosti ali tudi obveznost organov družbenopolitične skupnosti, določijo te organizacije, skupnosti ali organi sporazumno vzajemne pravice in obveznosti ter svojo skupne in posamično odgovornost za izpolnjevanje take obveznosti.

Če je v družbenem planu na podlagi skupaj ugotovljenih interesov in zastavljenih razvojnih ciljev določeno, da je izvršitev določenih nalog nujna za družbeno reprodukcijo pa s sporazumom med organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ni bilo mogoče zagotoviti sredstev in drugih potrebnih pogojev za njihovo izvršitev, se sme z zakonom v skladu z ustavo naložiti obvezna združitev sredstev v ta namen in se smejo predpisati drugi ukrepi za izvršitev teh nalog.

====73. člen====

Zakoni, predpisi in splošni akti, iz katerih izhajajo obveznosti za proračune in sklade družbenopolitičnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti, če ni prej organ, ki sprejema ustrezni predpis oziroma akt, ugotovil, da so za obveznosti zagotovljena sredstva.

====74. člen====

Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje planov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti ter splošnih ciljev in nalog določenih v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in so dolžni v ta namen ukreniti in storiti, kar je potrebno.

Organi družbenopolitičnih skupnosti so odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov. zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenimi plani.

===8. Družbeni sistem informiranja, družbeno knjigovodstvo, evidenca in statistika===

====75. člen====

Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembni za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih.

Dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja so posebnega družbenega pomena.

====76. člen====

Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organi teh organizacij in skupnosti, kot tudi organi družbenopolitičnih skupnosti, so dolžni organizirati knjigovodstvo in evidenco o dejstvih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti so dolžne dajati organizacijam za družbeno knjigovodstvo, evidenco in statistiko podatke, ki so pomembni za usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, za usmerjanje razvoja in uresničevanje pravic delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi bili obveščeni o pojavih in odnosih, ki so skupnega oziroma splošnega pomena.

====77. člen====

Evidenco in informacijsko-analitične zadeve o razpolaganju z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad pravilnostjo podatkov o razpolaganju s temi sredstvi, nadzorstvo nad zakonitostjo razpolaganja z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad izpolnjevanjem obveznosti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti in druge zadeve družbenega knjigovodstva. ki jih določa zakon, opravlja služba družbenega knjigovodstva. Ta služba opravlja tudi plačilni promet v državi.

Služba družbenega knjigovodstva zagotavlja organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam podatke, na podlagi katerih imajo delovni ljudje in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v matertalno stanje in finančno in materialno poslovanje svojih in drugih organizacij in skupnosti. Pri svojem delu je služba družbenega knjigovodstva samostojna. Služba družbenega knjigovodstva dela po zakonu in drugih predpisih in je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorna za njihovo uporabo.

===9. Lastninskopravna razmerja===

====78. člen====

Občanom je zajamčena lastninska pravica na predmetih, ki so namenjeni za osebno porabo ali za njihove kulturne in druge osebne potrebe. Občani imajo lahko lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih za osebne in družinske potrebe. Stanovanjske hiše in stanovanja ter drugi za osebne potrebe namenjeni predmeti, na katerih ima kdo lastninsko pravico, se smejo uporabljati za pridobivanje dohodka samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.

====79. člen====

Zakon določa meje in pogoje, pod katerimi imajo lahko društva in druge civilne pravne osebe lastninsko pravico na nepremičninah in drugih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov ter ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene, kot tudi pogoje, pod katerimi lahko z njimi razpolagajo.

====80. člen====

Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču ki meri največ deset hektarov na kmečko gospodarstvo.

Zakon lahko določi, da sme kmetijsko obdelovalno zemljišče. na katerem imajo kmetje lastninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več kot deset hektarov na kmečko gospodarstvo.

Zakon določa, v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko kmetje lastninsko pravico na drugem zemljišču ter v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko drugi občani lastninsko pravico na kmetijskem in drugem zemljišču.

Pogoje in meje, v katerih je mogoče pridobivati lastninsko pravico na gozdovih in gozdnem zemljišču, določa zakon.

====81. člen====

Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice.

Pogoje, način in čas prenehanja lastninske pravice na zemljišču, na katerem je pred izdajo občinskega odloka imel kdo lastninsko pravico, ter odškodnino za to zemljišče ureja zakon. Način in pogoje za uporabo takega zemljišča določa občina na podlagi zakona.

====82. člen====

Nepremičnine. na katerih ima kdo lastninsko pravico, je mogoče proti pravični odškodnini razlastiti ali to pravico omejiti, če to zahteva na podlagi zakona ugotovljen splošni interes.

Zakon določa osnove in merila za pravično odškodnino. Z določitvijo teh osnov in meril ter z njihovo uporabo se ne smejo bistveno poslabšati pogoji za življenje in delo, ki jih je imel na podlagi uporabe nepremičnine lastnik, čigar nepremičnina se razlašča.

Pravična odškodnina ne obsega povečane vrednosti nepremičnine, ki je neposredno ali posredno posledica vlaganja družbenih sredstev.

====83. člen====

Lastninsko pravico uresničujejo občani in civilne pravne osebe v skladu z naravo in namenom nepremičnin ter drugih stvari v njihovi lasti in v skladu z družbenim interesom, ki ga določa zakon.

Pogoje za promet z zemljišči in drugimi nepremičninami, na katerih ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon.

====84. člen====

Lastninska pravica na stvareh, ki so posebnega kulturnega pomena, se sme na podlagi zakona omejiti, če to zahteva splošni interes.

1O. Dobrine splošnega pomena

====85. člen====

Zemljišča gozdovi, vode, vodotoki, morje in morska obala, rude in druga naravna bogastva, dobrine v splošni rabi ter nepremičnine in druge stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena so kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to predpisuje zakon.

====86. člen====

Vsako zemljišče, gozd, vodo in vodotok, morje in morsko obalo, rude in druga naravna bogastva je treba izkoriščati v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji s katerimi se zagotavljajo njihovo smotrno izkoriščanje, in drugi splošni interesi.

Zakon določa način upravljanja gozdov, gozdnih zemljišč in nahajališč rud ter način izkoriščanja gozdov, gozdnih zemljišč in rud.

11. Varstvo in zboljševanje človekovega okolja

====87. člen====

Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter preprečevati in odpravljati škodljive posledice, ki z onesnaženjem zraka, tal, vode, vodotokov in morja s hrupom ali kako drugače ogrožajo te vrednote ali spravljajo v nevarnost življenje in zdravje ljudi.

==II. poglavje - Temelji družbenopolitičnega sistema==

===1. Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu===

====88. člen====

Delavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.

Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve organizirani v organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter v razredne in druge družbenopolitične in družbene organizacije.

====89. člen====

Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in v drugih oblikah osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam.

====90. člen====

Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo.

Z ustavo in statutom družbenopolitične skupnosti se določajo skupni interesi in funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev ki jih delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo v družbenopolitičnih skupnostih.

====91. člen====

Upravljanje v organizacijah združenega dela krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihova organiziranost morata biti urejeni tako, da delovni ljudje v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločalo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti.

====92. člen====

Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v družbenopolitičnih skupnostih opravljajo skupščine in njim odgovorni organi.

Sodno funkcijo opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča.

Varstvo ustavnosti je poverjeno ustavnim sodiščem.

====93. člen====

Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave oziroma statuta in zakona.

Državni organi imajo do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samo pravice, določene na podlagi ustave.

====94. člen====

Nihče ne more opravljati samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in ne izvrševati javnih pooblastil, če mu jih niso v skladu z ustavo oziroma statutom in zakonom poverili delovni ljudje ali skupščina družbenopolitične skupnosti.

====95. člen====

Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih ali drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakona oziroma statuta in danih pooblastil in so za njeno izvrševanje odgovorni.

Vsi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom.

Vsak izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je osebno odgovoren za njeno izvrševanje in je lahko odpoklican sli odstavljen; ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti.

Zakon in samoupravni akti določajo vrste in pogoje odgovornosti nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij kakor tudi način in postopek za uresničevanje njihove odgovornosti.

====96. člen====

Delavec, izvoljen oziroma imenovan za samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo katere opravljanje zahteva, da začasno preneha delati v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, ima pravico, da se po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal, vrne na delo v isto organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost na svoje prejšnje delovno mesto ali na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam.

====97. člen====

Delo državnih organov in organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.

Način zagotavljanja javnosti se ureja z zakonom in s samoupravnimi akti.

Zakon in samoupravni akti določajo zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objavljati.

Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.

===2. Samoupravljanje v organizacijah združenega dela===

====98. člen====

Samoupravljanje v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela uresničuje delavec enakopravno in v vzajemni odgovornosti z drugimi delavci v organizaciji z odločanjem na zborih delavcev, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskih svetih, ki jih skupaj z drugimi delavci v organizaciji voli in odpokliče, in z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in nadzorstvom nad delom organov in služb teh organizacij.

Da bi delavec mogel uresničevati svoje samoupravne pravice, ima pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno-finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji.

====99. člen====

Temeljna organizacija in druge organizacije združenega dela imajo delavski svet kot organ, ki upravlja delo in poslovanje organizacije oziroma njemu po položaju in funkciji ustrezen organ upravljanja.

Temeljna organizacija združenega dela z manjšim številom delavcev nima delavskega sveta.

Določene izvršilne funkcije v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela se lahko poverijo izvršilnim organom delavskega sveta.

Organizacije združenega dela, ki združijo delo in sredstva, pa ne organizirajo posebne organizacije, imajo lahko skupen organ za opravljanje zadev skupnega pomena.

====100. člen====

Delavski svet, ki upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela. določa pri opravljanju te funkcije predlog statuta in sprejema druge splošne akte, določa poslovno politiko ter sprejema plan in program za delo in razvoj, določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa za delo in razvoj, voli, imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ oziroma člane teh organov, skrbi za obveščanje delavcev in opravlja druge zadeve, ki jih določajo samoupravni sporazum, statut in drugi samoupravni akti organizacije.

Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sprejema sklepe, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v soglasju z vsako od teh organizacij, tako kot določa samoupravni sporazum o združitvi.

====101. člen====

Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev iz vseh delov delovnega procesa v tej organizaciji.

Sestava delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela mora ustrezati socialni strukturi njene delovne skupnosti.

Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, neposredno izvoljeni na način in po postopku, ki ju določa samoupravni sporazum o združitvi. V delavskem svetu delovne organizacije mora biti zastopana vsaka njena temeljna organizacija združenega dela.

Delegati delajo po smernicah delavcev oziroma delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, ki jih je izvolila, in so jim za svoje delo odgovorni.

V statutu temeljne in druge organizacije združenega dela in v samoupravnem sporazumu o združitvi so določene pravice in obveznosti delegatov in njihova odgovornost delavcem oziroma organom upravljanja teh organizacij.

====102. člen====

Način izvolitve ter pogoje in način odpoklica oziroma razrešitve delavskega sveta in izvršilnega organa v organizaciji združenega dela določata samoupravni sporazum o združitvi ali statut organizacije in zakon.

Člani delavskega sveta oziroma člani izvršilnega organa ne morejo biti izvoljeni več kot za dve leti.

Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti delavski svet oziroma izvršilni organ.

V delavski svet ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ ali kot član kolegijskega poslovodnega organa njemu odgovoren, in tudi ne delavec, ki samostojno opravlja druge s statutom in z zakonom določene vodilne funkcije.

====103. člen====

Vsaka organizacija združenega dela ima poslovodni organ, ki vodi njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa.

Organizacijo združenega dela zastopa in predstavlja njen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa, če statut ali drug samoupravni akt organizacije ne določa drugače.

Poslovodni organ je pri delu samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu organizacije združenega dela.

Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa je za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti organizacije združenega dela odgovoren tudi družbeni skupnosti. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ima pravico in dolžnost, da v skladu z zakonom zadrži izvršitev aktov delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, če meni, da so v nasprotju z zakonom, in o tem obvesti pristojni organ družbenopolitične skupnosti.

====104. člen====

Individualni poslovodni organ in člane kolegijskega poslovodnega organa v organizaciji združenega dela imenuje in razrešuje delavski svet s sklepom.

Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. V temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih določa zakon, in v drugih organizacijah združenega dela sestavljajo razpisno komisijo z zakonom določeno število predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata ter predstavniki družbene skupnosti, imenovani oziroma izvoljeni skladno z zakonom.

Zakon lahko uredi pogoje in način za oblikovanje kolegijskega poslovodnega organa ter pogoje in način za imenovanje njegovih članov.

Mandat individualnega poslovodnega organa in članov kolegijskega poslovodnega organa traja največ štiri leta. Ko jim poteče mandat, so lahko vnovič imenovani v isto funkcijo na način, ki ga predpisuje zakon.

Zakon določa, pod katerimi pogoji se sme poslovodni organ razrešiti, še preden poteče čas, za katerega je bil imenovan. Razrešitev poslovodnega organe lahko predlagata tudi skupščina občine oziroma druge družbenopolitične skupnosti in sindikalna organizacija.

Zakon lahko predpiše posebne pogoje in način imenovanja in razrešitve ter posebne pravice in dolžnosti poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.

====105. člen====

Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela vsebuje določbe: o skupnih zadevah, o koordiniranju delovnega procesa, o usklajevanju planov in programov za delo in razvoj, o združitvi sredstev in njihovem namenu; o sestavi, izvolitvi in delovnem področju skupnih organov upravljanja in njihovih izvršilnih organov, o poslovodnih organih delovne oziroma sestavljene organizacije in o odgovornosti teh organov; o pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti, ki opravlja dela skupnega pomena za združene organizacije: o medsebojnih razmerjih med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornosti v pravnem prometu; o postopku za izločitev posameznih temeljnih organizacij iz delovne organizacije oziroma temeljnih in delovnih organizacij iz sestavljene organizacije. Samoupravni sporazum vsebuje tudi druge določbe, ki so pomembne za skupno delo in poslovanje združenih organizacij in za uresničevanje samoupravnih pravic njihovih delavcev.

Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela je sklenjen, ko ga spreime večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela.

====106. člen====

Organizacija združenega dela ima svoj statut: Statut temeljne organizacije združenega dela sprejmejo na predlog delavskega sveta delavci temeljne organizacije združenega dela z večino glasov vseh delavcev.

Statut delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela sprejmejo na predlog njenega delavskega sveta delavci združenih temeljnih organizacij z večino glasov vseh delavcev v vsaki od teh organizacij.

Statut in drugi samoupravni akti organizacij združenega dela ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi.

====107. člen====

Delavci v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja organizacije in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole.

Organ samoupravne delavske kontrole nadzira: izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov organizacije in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; izpolnjevanje delovnih in samoupravljalskih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.

Organ samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi in svojim mnenjem seznanja delavce, organe in v službe organizacije, pri katerih jih je opazil, in organe, ki imajo v organizaciji pravico in dolžnost, da jih odpravijo, kakor tudi da sodeluje z organi družbenega nadzorstva in kontrole.

Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti organizacije v skladu z zakonom.

====108. člen====

Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij.

Člani delavskega sveta organizacije združenega dela so osebno in materialno odgovorni za sklepe, ki so jih kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli mimo svojih pooblastil. Delegati v delavskem svetu delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela so odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, v kateri so bili izvoljeni.

Člani kolegijskega izvršilnega organa, individualni poslovodni organ in člani kolegijskega poslovodnega organa so odgovorni za svoje delo delavskemu svetu, ki jih je izvolil oziroma imenoval, in delavcem organizacije združenega dela, v kateri opravljajo svoje funkcije. Osebno so odgovorni za svoje odločitve in za izvrševanje sklepov delavskega sveta in delavcev, kot tudi za resnično, pravočasno in popolno obveščanje delavskega sveta in delavcev. Odgovorni so tudi materialno, če nastane škoda z izvrševanjem sklepov, sprejetih na podlagi njihovih predlogov, če so pri dajanju predlogov prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali delavcem.

Poslovodni organ je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovoren tudi za rezultate poslovanja organizacije ter za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa v njej.

Odgovornost člana kolegijskega izvršilnega organa, individualnega poslovodnega organa in člana kolegijskega poslovodnega organa je odvisna od njegovega vpliva na sprejetje ali izvrševanje sklepov.

Matertalno odgovornost in druge vrste odgovornosti ter pogoje za odgovornost urejata zakon in samoupravni akt organizacije združenega dela.

====109. člen====

Določbe o samoupravljanju v organizacijah združenega dela se uporabljajo tudi za delavce v delovnih skupnostih, ustanovljenih za opravljanje del skupnega pomena za več organizacij združenega dela, v skladu z naravo tega dela in skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene.

===3. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih===

====110. člen====

S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti in z njenim statutom, se urejajo zadeve, ki so skupnega pomena za njene člane, način odločanja o njih, delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov interesne skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi in samoupravne organizacije in skupnosti, organizirane v interesno skupnost.

Statut samoupravne interesne skupnosti mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi.

Zakon lahko določi, da mora samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, oziroma njen statut potrditi organ družbenopolitične skupnosti.

====111. člen====

Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti kot člani interesne skupnosti volijo in odpokličejo.

Delegati v skupščini delajo po smernicah članov samoupravne interesne skupnosti, ki so jih izvolili, in so jim za svoje delo odgovorni.

V samoupravni interesni skupnosti, ki jo ustanovijo delavni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero se ustanavlja interesna skupnost, se skupščina organizira tako, da je zagotovljeno njihovo enakopravno odločanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

Skupščina lahko poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni.

====112. člen====

Samoupravni sporazum o ustanovitvi in drugi splošni akti samoupravne interesne skupnosti določajo neposredno odgovornost organov upravljanja interesne skupnosti in delegatov v teh organih članom skupnosti; določajo način, kako člani interesne skupnosti nadzorujejo delo organov upravljanja in strokovnih služb, ter način obveščanja njenih članov o delu teh organov in služb in o vprašanjih, ki se obravnavajo in urejajo v interesni skupnosti.

====113. člen====

Kadar ustava ali statut družbenopolitične skupnosti določa, da delovni ljudje po skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti soodločajo o vprašanjih iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti, se ti delovni ljudje organizirajo v okviru interesne skupnosti oziroma združujejo svoje interesne skupnosti, da bi mogli soodločati o teh vprašanjih v skupščini družbenopolitične skupnosti.

===4. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih===

====114. člen====

Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb samoupravno organizirajo v krajevno skupnost.

V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in zboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela.

Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju in zunaj območja krajevne skupnosti, ki so zainteresirane za sodelovanje oziroma dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb.

Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.

Statut občine določa način in postopek za ustanavljanje krajevnih skupnosti.

Zakon lahko določi načela postopka za ustanavljanje krajevnih skupnosti.

====115. člen====

Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejmejo statut krajevne skupnosti.

Statut krajevne skupnosti določa pravice in dolžnosti krajevne skupnosti, njeno organizacijo, njene organe in razmerja z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter ureja druga vprašanja, ki so pomembna za delo krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.

Krajevna skupnost je pravna oseba.

===5. Občina===

====116. člen====

Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.

V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe ter uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve.

Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev se razen tistih, ki se po ustavi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih, uresničujejo v občini.

Pri uresničevanju svojih skupnih interesov ter pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge temeljne samupravne organizacije in skupnosti, druge oblike samoupravnega združevanja, in v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in drugih organih samoupravljanja.

====117. člen====

Pravice in dolžnosti občine določata ustava in statut občine.

V občini se zlasti: ustvarjajo in razvijajo materialni in drugi pogoji za življenje in delo in za samoupravno zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov; usmerja in usklajuje gospodarski in družbeni razvoj in urejajo razmerja neposrednega pomena za delovne ljudi in občane v občini; organizira opravljanje zadev skupnega in splošnega družbenega pomena in zanje ustanavljajo organi samoupravljanja in organi oblasti; zagotavlja neposredno izvrševanje zakonov, če niso za njihovo izvrševanje po zakonu pristojni organi širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavlja uresničevanje in varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana; zagotavlja uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varuje zakonitost in zagotavlja varnost ljudi in premoženja; ureja uporaba zemljišč in dobrin v splošni rabi; ureja in organizira ljudska obramba; urejajo razmerja na stanovanjsko-komunalnem področju; urejata in zagotavljata varstvo in zboljševanje človekovega okolja; organizira in zagotavlja družbena samozaščita, organizira in zagotavlja družbeno nadzorstvo.

====118. člen====

Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občini kot celoti z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o združevanju sredstev in o njihovi uporabi.

V okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje v občini samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini.

====119. člen====

Občine sodelujejo med seboj po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združujejo sredstva in ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb in se lahko združujejo v mestne ali regionalne skupnosti.

Ustava lahko določi obvezno združitev občin v mestne ali regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti, na katere se prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine in občin.

Občine v mestih se v skladu z ustavo združijo v mestne skupposti kot posebne družbenopolitične skupnosti, ki jim občine v skupnem interesu poverijo določene pravice in dolžnosti. Na te skupnosti se lahko prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine.

===6. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori===

====120. člen====

Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena.

====121. člen====

S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev. ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke; poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena.

Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti.

====122. člen====

Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava.

V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela.

====123. člen====

Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu, lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma.

====124. člen====

Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti. organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov. ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.

V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi.

====125. člen====

Skupščina družbenopolitične skupnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.

====126. člen====

Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo.

====127. člen====

S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev v samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru ter način in pogoji za njuno spremembo.

S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora.

====128. člen====

Pri sklepanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora so udeleženci enakopravni.

Postopek sporazumevanja in dogovarjanja je javen.

===7. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine===

====129. člen====

Samoupravnim pravicam delovnih ljudi in družbeni lastnini se zagotavlja posebno družbeno varstvo.

Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi, sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja.

Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakoni.

====130. člen====

Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kot tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe.

Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene sadnoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.

====131. člen====

Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti uporablja ukrepe in pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.

Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino družbenopolitične skupnosti, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.

Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.

Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije.

===8. Skupščinski sistem===

====132. člen====

Skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti.

Oblilsovanje, organizacijo in pristojnost skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovornih organov ureja ustava oziroma statut in zakon na podlagi enotnih načel, ki jih določa ta ustava.

Sestavo, organizacijo in pristojnost Skupščine SFRJ in njej odgovornih organov v federaciji določa ta ustava.

====133. člen====

Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in za organizirano udeležbo pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti.

V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije:

1) delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela;

2) delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja;

3) delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, ki ga določata ustava in zakon

4) delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.

V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.

V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena iz njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.

====134. člen====

Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno, s tajnim glasovanjem.

Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.

Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.

Člani delegacije se volijo za štiri leta.

V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti voljeni delavci v tej organizaciji, ki po tej ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja.

Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti.

====135. člen====

Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organizacij in skupnosti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. in sicer v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata.

Kandidacijski postopek izvajajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacije sindikata.

Pravica in dolžnost organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovijo tak demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da pri predlaganju in določanju kandidatov svobodno izrazijo svojo voljo. Kandidacijski postopek za delegate aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije izvajajo organi, ki jih določa zvezni zakon. Ta zakon lahko v skladu z načeli, ki jih določa ta ustava, in v skladu z naravo dejavnosti in organizacijo oboroženih sil posebej uredi tudi druga vprašanja v zvezi z izvolitvijo in delom teh delegacij.

====136. člen====

Če se med mandatno dobo skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se njena delegacija vključi v opravljanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom.

====137. člen====

Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju.

Delegacije so dolžne o svojem delu in o delu delegatov v skupščini poročati temeljnim samoupravnim organizacijam oziroma skupnostim in so jim za svoje delo odgovorne.

Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi se sporazumno oblikovale skupne rešitve o vprašanjih iz pristojnosti skupščine in sporazumno urejala druga vprašanja skupnega pomena.

====138. člen====

Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in z drugimi skupnimi interesi ali z interesi v družbenopolitični skupnosti, oziroma delegati teh organizacij in skupnosti v občinski skupščini, delegirajo iz sestave delegacij delegate v ustrezni zbor skupščine družbenopolitične skupnosti na način, ki ga določata ustava oziroma statut in zakon.

Število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skupnostih. Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij družbenega dela oziroma določenih območij.

====139. člen====

V skupščine družbenopolitičnih skupnosti delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, ki so združene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ali kot člani organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva.

Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva z dogovorom določijo listo kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti iz vrst svojih delegacij.

O izvolitvi teh delegatov v občinsko skupščino se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delovni ljudje in občani neposredno, s splošnim in tajnim glasovanjem.

O izvolitvi teh delegatov v skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti se na podlagi liste kandidatov izjavljajo zbori delegatov družbenopolitičnih organizacij v občinskih skupščinah s tajnim glasovanjem.

====140. člen====

Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma opravljati štiriletne funkcije delegata v isti skupščini.

Nezdružljiva je funkcija delegata v skupščini z drugimi funkcijami, ki jih določa zakon, v organih iste družbenopolitične skupnosti.

====141. člen====

Pri zavzemanju stališč do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.

Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo.

====142. člen====

Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani.

Za odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini veljata v načelu enak način in postopek kot za izvolitev delegacij in delegatov.

Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini imajo pravico odstopiti.

====143. člen====

Skupščina v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj; sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte; obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese; daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje; obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo; določa temelje organizacije in pristojnost organov družbenopolitične skupnosti; ustanavlja upravne organe; voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje teh organov ter sodnike; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov; določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov.

====144. člen====

V skupščini se oblikujejo zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih dela, zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih oziroma zbor občin kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v občinah in družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije.

====145. člen====

Delovno področje in način odločanja zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti določa ustava oziroma statut.

Delovno področje zborov se ureja na način, s katerim se zagotavlja, da zbor združenega dela soodloča o vprašanjih, pomembnih za delavce in druge delovne ljudi v družbenem delu, da zbor krajevnih skupnosti oziroma zbor občin soodloča o vprašanjih, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občinah, in da družbenopolitični zbor soodloča o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samaupravnega sistema.

Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz njene pristojnosti samostojno, enakopravno ali na skupni seji vseh zborov.

Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti te skupščine. Ustava in statut družbenopolitične skupnosti lahko določita, da imajo te ali druge določene pravice odločanja v skupščini družbenopolitične skupnosti tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti.

Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.

====146. člen====

Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko razpiše referendum, da se delovni ljudje vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih iz njene pristojnosti ali da potrdijo zakone, predpise in druge splošne akte. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna.

====147. člen====

V republikah in avtonomnih pokrajinah se oblikuje predsedstvo republike oziroma predsedstvo avtonomne pokrajine, ki predstavlja republiko oziroma avtonomno pokrajino in izvršuje druge z ustavo določene pravice in dolžnosti.

====148. člen====

V družbenopolitični skupnosti se oblikuje izvršni svet kot izvršilni organ skupščine oziroma drug ustrežen kolegijski izvršilni organ.

Izvršni svet je odgovoren skupščini za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.

====149. člen====

Skupščina družbenopolitične skupnosti ustanavlja upravne organe.

Upravni organi izvajajo začrtano politiko in izvršujejo zakone predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih svetov, izvajajo smernice skupščin, so odgovorni za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druga strokovna dela za skupščino družbenopolitične skupnosti in izvršni svet.

Upravni organi so v mejah svojih pooblastil samostojni in za svoje delo odgovorni skupščini in izvršnemu svetu.

Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.

Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnim organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, in zagotavljajo medsebojno obveščanje.

====150. člen====

Medsebojni odnosi med upravnimi organi posameznih družbenopolitičnih skupnosti temeljijo na pravicah in dolžnostih, ki jih določa ustava, statut družbenopolitične skupnosti oziroma zakon.

Ustava in zakon določata pravice in dolžnosti republiških oziroma pokrajinskih upravnih organov glede izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter nadzorstva nad njihovim izvrševanjem, kakor tudi njihove pravice in dolžnosti do občinskih upravnih organov pri izvrševanju teh predpisov in splošnih aktov.

====151. člen====

Voljeni in imenovani funkcionarji se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.

Člani predsedstev družbenopolitičnih skupnosti in predsedniki izvršnih svetov so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.

Člani izvršnih svetov, funkcionarji, ki vodijo upravne organe, in drugi funkcionarji ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava ali zakon, so lahko izvoljeni oziroma imenovani dvakrat zaporedoma, izjemoma pa po posebnem postopku, ki ga določa ustava, še za eno mandatno dobo.

====152. člen====

Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti s svojimi akti urejajo določene odnose širšega pomena, da v posamičnih stvareh odločajo o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.

Zakon in odlok občinske skupščine, ki temelji na zakonu, lahko določata način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzorstva v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.

==III. poglavje - Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana==

====153. člen====

Svoboščine in pravice človeka in občana, ki jih določa ta ustava, se uresničujejo v medsebojni solidarnosti ljudi in z izpolnjevanjem dolžnosti in odgovornosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar.

Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične skupnosti, ki jih določa ustava.

Vsakdo je dolžan spoštovati svoboščine in pravice drugih in je za to odgovoren.

====154. člen====

Občani so enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj.

Vsi so pred zakonom enaki.

====155. člen====

Nedotakljiva in neodtujljiva je pravica delovnega človeka in občana do samoupravljanja; z njo se vsakomur zagotavlja, da odloča o svojih osebnih in skupnih interesih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi v vseh drugih oblikah svojega samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja.

Vsakdo je odgovoren za samoupravno odločanje in za izvajanje odločitev.

====156. člen====

Občan, ki je dopolnil osemnajst let, ima pravico voliti in biti voljen za člana delegacije v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in za delegata v skupščini družbenopolitične skupnosti,

Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen v delegacijo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in pravico voliti delegate v skupščine teh skupnosti.

Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen za člana oziroma za delegata v organu upravljanja organizacije.

====157. člen====

Občan ima pravico dajati vloge in predloge telesom in organom družbenopolitičnih skupnosti in drugim pristojnim organom in organizacijam, dobiti odgovor nanje in dajati politične in druge pobude splošnega pomena.

====158. člen====

Vsakdo je dolžan vestno in v interesu socialistične samoupravne družbe opravljati samoupravno, javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena.

====159. člen====

Zajamčena je pravica do dela.

Na podlagi dela pridobljene pravice so neodtujljive. Vsi, ki upravljajo družbena sredstva ali z njimi razpolagajo, in družbenopolitične skupnosti so dolžni ustvarjati čedalje ugodnejše pogoje za uresničevanje pravice do dela.

Družbena skupnost ustvarja pogoje za usposobitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo, in pogoje za njihovo ustrezno zaposlitev.

Zajamčena je pod pogoji, ki jih določa zakon, pravica do materialnega zagotovila med začasno brezposelnostjo.

Delavcu lahko preneha delo proti njegovi volji samo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic iz varstva, ki jih ima človek na podlagi dela.

====160. člen====

Zajamčena je svoboda dela.

Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev. Vsakemu občanu sta pod enakimi pogoji dostopna vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi.

Prepovedano je prisilno delo.

====161. člen====

Delovni človek ima pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost.

====162. člen====

Delavec ima pravico do omejenega delovnega časa. Delovni čas delavca ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu. Zakon lahko predpiše, da sme delovni čas v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati za omejeno dobo več kot 42 ur v tednu, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine.

Zakon lahko določi pogoje za skrajšanje delovnega časa.

Delavec ima pravico do dnevnega in tedenskega počitka, kot tudi do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj osemnajst delovnih dni.

Delavec ima pravico do zdravstvenega in drugega varstva in do osebne varnosti pri delu.

Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno varstvo.

====163. člen====

Pravica delavcev do socialnega zavarovanja se zagotavlja v samoupravnih interesnih skupnostih z obveznim zavarovanjem po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela, in sicer na podlagi prispevka iz osebnega dohodka in prispevka iz dohodka organizacij združenega dela oziroma prispevka iz sredstev drugih organizacij ali skupnosti, v katerih delajo. S tem zavarovanjem si delavec v skladu z zakonom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva in druge pravice v primeru bolezni, materinstva, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, brezposelnosti in starosti ter pravice do drugih oblik socialnega zavarovanja, članom svoje družine pa pravico do zdravstvenega varstva, pravico do družinske pokojnine in druge pravice iz socialnega zavarovanja.

Pravice iz socialnega zavarovanja za delovne ljudi in občane, ki niso obvezno socialno zavarovani, se urejajo v skladu z zakonom po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

====164. člen====

Občanu je zajamčeno, da pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je družbena lastnine; ta mu zagotavlja, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporablja to stanovanje za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb.

Pravico občana do uporabe stanovanja, na katerem ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon.

====165. člen====

Obvezno je najmanj osemletno osnovno šolanje. Materialne in druge pogoje za ustanavljanje in delo šol in drugih zavodov za izobraževanje občanov in za razvoj njihove dejavnosti zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti delovni ljudje, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih v skladu z zakonom.

Občani imajo pravico, da pod enakimi z zakonom določenimi pogoji pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrstah šol in v drugih izobraževalnih zavodih.

====166. člen====

Zajamčena je svoboda misli in opredelitve.

====167. člen====

Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja in javnega izražanja, svoboda združevanja, svoboda govora in javnega nastopanja ter svoboda zborovanja in drugega javnega zbiranja.

Občani imajo pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoja mnenja.

Občani, organizacije in društva lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, izdajajo tisk ter širijo obvestila z drugimi sredstvi obveščanja.

====168. člen====

Občanu je zajamčena pravica, da je obveščen o dogodkih v domovini in po svetu, ki so pomembni za njegovo življenje in delo, in o vprašanjih, pomembnih za skupnost.

Tisk, radio in televizija ter druga sredstva javnega obveščanja in komuniciranja morajo resnično in objektivno obveščati javnost, pa tudi objavljati za javnost pomembna mnenja in obvestila organov, organizacij in občanov.

Zajamčena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes človeka, organizacije ali organa.

====169. člen====

Znanstveno in umetniško ustvarjanje je svobodno. Ustvarjalci znanstvenih in umetniških del ter znanstvenih odkritij in tehničnih izumov imajo moralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Ustvarjalci pa ne smejo uresničevati pravic na svojih stvaritvah v nasprotju z interesi družbe, da se novi znanstveni dosežki in tehnični izumi uporabljajo.

Obseg, trajanje, omejitev, prenehanje in varstvo pravic ustvarjalca na lastnih stvaritvah ter pravice organizacij združenega dela, v katerih so bile te stvaritve dosežene kot rezultat združevanja dela in sredstev, določa zakon.

====170. člen====

Občanu je zajamčeno svobodno izražanje pripadnosti k svojemu narodu oziroma narodnosti, svobodno izražanje nacionalne kulture in svobodna raba svojega jezika in pisave.

Občan se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu oziroma kateri narodnosti pripada, in se tudi ne opredeliti za pripadnost h kakemu narodu oziroma kaki narodnosti.

Protiustavno in kaznivo je kakršnokoli propagiranje ali izvajanje nacionalne neenakopravnosti, kot tudi kakršnokoli razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva in nestrpnosti.

====171. člen====

Pripadniki narodnosti imajo v skladu z ustavo in zakonom pravico rabiti svoj jezik in svojo pisavo pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti, kot tudi v postopku pred državnimi organi in organizacijami, ki izvršujejo javna pooblastila.

Pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavije imajo v skladu z zakonom v vsaki republiki oziroma avtonomni pokrajini pravico do pouka v svojem jeziku.

====172. člen====

Obramba države je nedotakljiva in neodtujljiva pravica in najvišja dolžnost in čast vsakega občana:

====173. člen====

Občan ima pravico in dolžnost sodelovati v družbeni samozaščiti.

====174. člen====

Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna stvar.

Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne pri opravljanju verskih zadev in verskih obredov.

Verske skupnosti smejo ustanavljati samo verske šole za vzgojo duhovnikov.

Protiustavna je zloraba vere in verske dejavnosti v politične namene.

Družbena skupnost lahko materialno podpira verske skupnosti.

Verske skupnosti smejo imeti v mejah, ki jih določa zakon, lastninsko pravico na nepremičninah.

====175. člen====

Človekovo življenje je nedotakljivo.

[[:w:smrtna kazen|Smrtna kazen]] se sme izjemoma predpisati in izreči samo za najhujše oblike hudih kaznivih dejanj.

====176. člen====

Zajamčena je nedotakljivost integritete človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja in drugih pravic osebnosti.

Prepovedano in kaznivo je kakršnokoli izsiljevanje priznanj in izjav.

====177. člen====

Človekova svoboda je nedotakljiva.

Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v primeru in v postopku, ki jih določa zakon.

Odvzem prostosti sme trajati samo, dokler so za to dani zakonski pogoji.

Nezakonit odvzem prostosti je kazniv.

====178. člen====

Oseba, za katero je dan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti in obdržati v priporu samo, kadar je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Pripor odredi z odločbo sodišče; le izjemoma ga sme pod pogoji, ki jih določa zakon, odrediti z odločbo tudi drug z zakonom pooblaščeni organ, vendar največ za tri dni.

Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pismena obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah.

Trajanje pripora mora hiti omejeno na najkrajši potrebni čas.

Po odločbi sodišča prve stopnje sme pripor trajati najdalj tri mesece od dneva priprtja. Ta rok sme vrhovno sodišče z odločbo podaljšati še za tri mesece. Če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se obdolženec izpusti.

====179. člen====

Zajamčeno je spoštovanje človekove osebnosti in človekovega dostojanstva v kazenskem in vsakem drugem postopku, med odvzemom oziroma omejitvijo prostosti, kot tudi med izvrševanjem kazni.

====180. člen====

Vsakdo ima pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem ter državnimi in drugimi organi in organizacijami, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih in interesih.

Vsakomur je zajamčena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, državnih organov in drugih organov in organizacij, s katerimi ti odločajo o njegovi pravici ali na zakonu temelječem interesu.

Pravna pomoč se zagotavlja z odvetništvom kot samostojno družbeno službo in z drugimi oblikami pravne pomoči.

====181. člen====

Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno.

Kazniva dejanja in kazenske sankcije se smejo določiti samo z zakonom.

Kazenske sankcije izreka pristojno sodišče v postopku, ki ga predpisuje zakon.

Nihče ne more veljati za krivega kaznivega dejanja, dokler to ni ugotovljeno s pravnomočno sodbo.

Kdor je bil neupravičeno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico do rehabilitacije in do povračila škode iz družbenih sredstev in druge pravice, ki jih določa zakon.

====182. člen====

Zajamčena je pravica do obrambe.

Nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu za postopek pristojnemu organu, ne sme biti kaznovan, če ni bil po zakonu zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe.

Vsakdo, ki je obdolžen, ima pravico vzeti si zagovornika, ki se mu v skladu z zakonom omogočata obramba in varstvo pravic in interesov obdolženega Zakon določa, v katerih primerih obdolženi mora imeti zagovornika.

====183. člen====

Občanom je zajamčena svoboda gibanja in nastanitve.

Omejevanje svobode gibanja in nastanitve se sme predvideti z zakonom, vendar samo, č je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, preprečilo širjenje nalezljivih bolezni ali zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države.

====184. člen====

Stanovanje je nedotakljivo.

Nihče ne sme brez odločbe, izdane na podlagi zakona, proti stanovalčevi volji vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih preiskovati.

Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali pa član njegove družine oziroma njegov zastopnik.

Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič.

Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno, da neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje, ali če je očitno da se drugače ne bi mogli zavarovati dokazi v kazenskem postopku.

Vsak protipraven vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter njihovo preiskovanje sta prepovedana in kazniva.

====185. člen====

Tajnost pisem in drugih občil je neprekršljiva. Samo zakon lahko predpiše, da se sme na podlagi odločbe pristojnega organa odstopiti od načela, da je tajnost pisem in drugih občil neprekršljiva, če je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost države.

====186. člen====

Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva.

Zakon določa, v katerih primerih imajo občani, ki niso zavarovani, pravico do zdravstvenega varstva iz družbenih sredstev.

====187. člen====

Borcem, vojaškim invalidom in članom družin padlih borcev so zajamčene pravice, s katerimi se zagotavlja njihova socialna varnost, in posebne pravice, ki jih določa zakon.

Vojaškim invalidom so zagotovljene usposobitev za delo, invalidske pravice in druge oblike varstva.

====188. člen====

Mati in otrok uživata posebno družbeno varstvo. Posebno družbeno varstvo uživajo mladoletniki, za katere ne skrbijo starši, in druge osebe, ki ne morejo same skrbeti zase in za varstvo svojih pravic in interesov.

====189. člen====

Občani, ki so nezmožni za delo in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev, imajo pravico do pomoči družbene skupnosti.

====190. člen====

Družina uživa družbeno varstvo. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v zakonski zvezi in družini ureja zakon.

Zakonska zveza se veljavno sklepa s svobodno privolitvijo oseb, ki jo sklepata, pred pristojnim organom. Starši imajo pravico in dolžnost skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok. Otroci so dolžni skrbeti za svoje starše, ki jim je potrebna pomoč.

Otroci, rojeni izven zakonske zveze, imajo enake pravice in dolžnosti kot otroci, rojeni v zakonski zvezi.

====191. člen====

Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih otrok.

Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov.

====192. člen====

Človek ima pravico do zdravega življenjskega okolja.

Družbena skupnost zagotavlja pogoje za uresničevanje te pravice.

====193. člen====

Vsak, kdor uporablja zemljišče, vodo ali druge naravne dobrine, mora to delati tako, da se zagotavljajo pogoji za delo in življenje človeka v zdravem okolju.

Vsakdo je dolžan varovati naravo in njene dobrine, naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike.

====194. člen====

Zajamčena je pravica dedovanja.

Dedovanje ureja zakon.

Nihče ne more na podlagi dedovanja obdržati v lasti več nepremičnin in delovnih sredstev, kot jih določa ustava ali zakon.

Zakon lahko omeji dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti.

====195. člen====

Vsakdo je dolžan pod enakimi pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb.

====196. člen====

Vsakdo je dolžan priskočiti na pomoč drugemu, ki je v nevarnosti, in solidarno z drugimi odvračati splošno nevarnost.

====197. člen====

Vsakdo je dolžan ravnati se po ustavi in zakonu. Zakon določa, pod katerimi pogoji je lahko kaznovan, kdor ne izpolnjuje z ustavo določenih dolžnosti.

====198. člen====

Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori.

Nihče ne sme uporabljati proti drugemu prisile in ne omejevati njegovih pravic, razen v primerih in v postopku, ki jih predpisuje zakon.

====199. člen====

Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa oziroma organizacije, ki opravlja zadeve javnega pomena, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

Škodo mora povrniti družbenopolitična skupnost oziroma organizacija, v kateri se služba ali dejavnost opravlja. Oškodovanec pa ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo storil.

====200. člen====

Državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije uživa v tujini varstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more vzeti državljanstvo, ni ga mogoče izgnati iz države in ne izročiti drugi državi.

Le izjemoma se sme iz države odsotnemu državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima še drugo državljanstvo, na podlagi zveznega zakona vzeti državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Jugoslavije ali če noče izpolnjevati državljanskih dolžnosti.

====201. člen====

Tujci uživajo v Jugoslaviji svoboščine in pravice človeka, ki jih določa ta ustava in imajo druge pravice in dolžnosti, ki jih določata zakon in mednarodna pogodba.

====202. člen====

Zajamčena je pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjani zaradi zavzemanja za demokratične nazore in gibanja, za socialno in narodno osvoboditev, za svobodo in pravice človekove osebnosti ali za svobodo znanstvenega ali umetniškega ustvarjanja.

====203. člen====

S to ustavo zajamčenih svoboščin in pravic ni mogoče vzeti in ne omejiti.

S to ustavo določenih svoboščin in pravic ne sme nihče uporabljati, da bi spodkopaval temelje z njo določene samoupravne demokratične ureditve, ogrožal neodvisnost države, kršil s to ustavo zajamčene svoboščine in pravice človeka in občana, ogrožal mir in enakopravno mednarodno sodelovanje, razpihoval nacionalno, rasno in versko sovraštvo ali nestrpnost ali spodbujal h kaznivim dejanjem; teh svoboščin tudi ne sme uporabljati tako, da bi se žalila javna morala. Zakon določa, v katerih primerih in pod katerimi pogoji ima tej ustavi nasprotna uporaba svoboščin za posledico njihovo omejitev ali prepoved njihove uporabe.

Te svoboščine in pravice se uresničujejo in dolžnosti izpolnjujejo na podlagi te ustave. Način uresničevanja posameznih svoboščin in pravic se lahko predpiše samo z zakonom, in to edinole, če je v tej ustavi tako predvideno ali če je za njihovo uresničevanje to neogibno.

Zagotavlja se sodno varstvo svoboščin in pravic, ki so zajamčene s to ustavo.

==IV. poglavje - Ustavnost in zakonitost==

====204. člen====

Za uresničevanje z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti se zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti.

====205. člen====

Za ustavnost in zakonitost so dolžni skrbeti sodišča, organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij.

Ustavna sodišča zagotavljajo varstvo ustavnosti, kotitudi zakonitost v skladu z ustavo.

Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti.

====206. člen====

Republiška ustava in pokrajinska ustava ne smeta biti v nasprotju z ustavo SFRJ.

Vsi zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo biti v skladu z ustavo SFRJ.

====207. člen====

Vsi predpisi in drugi splošni akti zveznih organov morajo biti v skladu z zveznim zakonom.

Republiški in pokrajinski zakon ter drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravni splošni akti ne smejo biti v nasprotju z zveznim zakonom.

Če je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom, se uporabi začasno, do odločbe ustavnega sodišča, republiški oziroma pokrajinski zakon; če so za izvrševanje zveznega zakona odgovorni zvezna organi, pa zvezni zakon.

Če organ ki odloča o posamičnih stvareh, meni, da zakon, drug predpis ali splošni akt ali samoupravni splošni akt ni v skladu z zveznim zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom, je dolžan začeti postopek pred ustavnim sodiščem.

====208. člen====

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati.

Samoupravni splošni akti se ne smejo uporabljati, dokler niso ustrezno objavljeni.

====209. člen====

Zvezni zakoni, drugi zvezni predpisi in splošni akti začnejo veljati najprej osmi dan po objavi.

Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.

====210. člen====

Mednarodne pogodbe se uporabljajo z dnem, ko začno veljati, če ni v aktu o ratifikaciji ali v pogodbi po pooblastilu pristojnega organa drugače določeno.

Sodišča uporabljajo neposredno samo objavljene mednarodne pogodbe.

====211. člen====

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ne morejo imeti učinka za nazaj.

Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če tako zahteva splošni interes.

Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu oziroma drugem predpisu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon oziroma predpis milejši za storilca.

====212. člen====

Vsi posamični akti in ukrepi upravnih organov in drugih državnih organov, ki opravljajo izvršilne in upravne zadeve, ter posamični akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih te izdajajo v izvrševanju javnih pooblastil, morajo temeljiti na zakonu ali drugem zakonito izdanem predpisu.

====213. člen====

Državni organi ter organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, smejo v posamičnih stvareh odločati o pravicah in obveznostih ali na podlagi zakona uporabljati prisilne ukrepe ali omejitve samo v postopku, ki ga predpisuje zakon in v katerem je vsakomur dana možnost, da brani svoje pravice in interese in da zoper izdani akt vloži pritožbo ali uporabi drugo z zakonom določeno pravno sredstvo.

Upravni organi smejo nalagati posameznimi samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti glede njihovega dela samo, če so z zakonom za to izrecno pooblaščeni, in samo v postopku, ki ga predpisuje zakon.

====214. člen====

Neznanje jezika, v katerem teče postopek, ne more biti ovira za obrambo in uveljavljanje pravic in upravičenih interesov občanov in organizacij.

Vsakomur je zajamčena pravica, da v postopku pred sodiščem ali drugimi državnimi organi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah in obveznostih občanov, uporablja svoj jezik in se v svojem jeziku seznanja z dejstvi.

====215. člen====

Zoper odločbe in druge posamične akte, ki jih izdajo na prvi stopnji sodni, upravni in drugi državni organi, ter zoper takšne akte samoupravnih organizacij in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, se lahko vloži pritožba na pristojni organ.

Zakon sme izjemoma v določenih primerih izključiti pritožbo, če je drugače zagotovljeno varstvo pravic in zakonitosti.

====216. člen====

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi ali samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo o pravicah ali obveznostih, odloča sodišče v upravnem sporu, če za določeno stvar ni z zakonom predvideno sodno varstvo.

Samo z zakonom se lahko izjemoma v upravnih stvareh določenih vrst izključi upravni spor.

==V. poglavje - Sodstvo in javno tožilstvo==

====217. člen====

Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča.

====218. člen====

Sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavljajo ustavnost in zakonitost.

====219. člen====

Sodišča so pri opravljanju sodne funkcije neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih.

====220. člen====

Redna sodišča se ustanavljajo z zakonom.

Pristojnost, sestavo in organizacijo rednih sodišč ter postopek pred temi sodišči ureja zakon.

====221. člen====

Redna sodišča: odločajo v sporih o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, ter o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti; izrekajo kazni in druge ukrepe storilcem kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom; odločajo o zakonitosti posamičnih aktov državnih organov in organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo v sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje v takšnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem, in o drugih razmerjih, če zakon tako določa.

O kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na ljudsko obrambo in varnost države, ter o drugih pravnih zadevah, ki se nanašajo na spore v zvezi s službo v Jugoslovanski ljudski armadi, sodijo vojaška sodišča.

====222. člen====

Redna sodišča spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij, in dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim redloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.

Redna sodišča imajo v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu, vojaška sodišča pa Predsedstvo SFRJ oziroma Predsednika republike kot vrhovnega poveljnika.

====223. člen====

Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom. Samoupravna sodišča za določene vrste sporov se lahko ustanovijo tudi z zakonom.

Pristojnost, sestavo in organizacijo samoupravnega sodišča kot tudi postopek pred tem sodiščem ureja zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča v skladu z zakonom.

====224. člen====

Samoupravna sodišča rešujejo z ustavo in zakonom določene vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, kot tudi spore katere jim poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela samoupravnih interesnih skupnosti in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nastale iz medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo, ali izvirajoče iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.

Reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo lahko občani sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če zakon ne določa drugače.

====225. člen====

Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in kot druga samoupravna sodišča.

====226. člen====

Sodišče združenega dela odloča o tem ali so pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in o zahtevah za varstvo pravice dela z družbenimi sredstvi ter drugih samoupravnih pravic in družbene lastnine in rešuje spore o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela, o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi organizacij združenega dela, o sklepanju in izvajanju samoupravnih sporazumov o združevanju in o medseboinih razmerjih v združenem delu, kot tudi druge z zakonom določene vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij.

Zvezni zakon določa načela o ustanovitvi, pristojnosti in sestavi sodišča združenega dela ter postopek pred tem sodiščem.

====227. člen====

Obravnavanje pred sodiščem je javno.

Zakon določa, v katerih primerih se sme pri obravnavanju izključiti javnost zaradi varovanja tajnosti, varstva morale, v interesu mladoletnika ali zaradi varstva drugih posebnih interesov družbene skupnosti.

====228. člen====

Sodišče sodi zborno.

Zakon lahko določi, da sodi v določenih stvareh sodnik posameznik.

====229. člen====

Pri sojenju sodelujejo sodniki in delovni ljudje ter občani kot sodniki, sodniki porotniki ali porotniki na način, ki ga določa zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča.

Z zakonom se lahko predpiše, da sodijo pri določenih sodiščih v določenih stvareh samo sodniki.

====230. člen====

Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, voli in razrešuje skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti.

Sodniki rednih sodišč se volijo in razrešujejo na način, pod pogoji in po postopku, ki zagotavljajo strokovno sposobnost in moralnopolitično primernost za opravljanje sodniške funkcije in neodvisnost sodnikov pri sojenju.

Sodniki in občani, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, se volijo za določeno dobo in so lahko ponovno izvoljeni.

Sodniki, občani in delovni ljudje, ki sodelujejo pri sojenju v samoupravnem sodišču, se volijo, imenujejo in razrešujejo na način, predpisan z zakonom.

====231. člen====

Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovor za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču, in ne pripreti brez dovoljenja pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti, če se uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju sodniške funkcije.

====232. člen====

Sodnik ne sme opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s sodniško funkcijo.

====233. člen====

O pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper sodno odločbo sme odločiti samo pristojno sodišče.

Zakon oziroma akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določa, kdaj in pod katerimi pogoji je zoper njegovo odločbo dovoljeno pravno sredstvo.

Zakon določa, pod katerimi pogoji je mogoče odločbo samoupravnega sodišča izpodbijati tudi pri rednem sodišču, in ureja izvršbo teh odločb.

====234. člen====

Odločbe sodišč imajo veljavo in so izvršljive v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

====235. člen====

Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti in vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.

Javno tožilstvo opravlja svojo funkcijo na podlagi ustave in zakona, v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena s splošnimi akti njihovih skupščin.

Javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu.

====236. člen====

Vojaško tožilstvo preganja storilce kaznivih dejanj, katera so v pristojnosti vojaških sodišč, uporablja določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti in vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti na način, ki ga predpisuje zvezni zakon.

==VI. poglavje - Ljudska obramba==

====237. člen====

Nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov je varovati in braniti neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo SFRJ določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije.

====238. člen====

Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacije, niti sprejeti ali priznati okupacije Socialistične federativne republike Jugoslavije ali njenega dela. Nihče nima pravice preprečiti občanom socialistične federativne republike Jugoslavije, da se borijo proti sovražniku, ki je napadel državo. Takšna dejanja so protiustavna in se kaznujejo kot izdaja države.

Izdaja države je najhujši zločin zoper ljudstvo in se kaznuje kot hudo kaznivo dejanje.

====239. člen====

Pravice in dolžnosti federacije in njenih organov na področju ljudske obrambe določa ta ustava.

Pravica in dolžnost občin, avtonomnih pokrajin in republik oziroma drugih družbenopolitičnih skupnosti je, da v skladu s sistemom ljudske obrambe vsaka na svojem ozemlju ureja in organizira ljudsko obrambo, da vodi teritorialno obrambo, civilno zaščito in druge priprave za obrambo države ob napadu na državo pa da organizira in vodi splošni ljudski odpor.

Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti izvršujejo pravico in dolžnost obrambe države v skladu z zakonom in z načrti ter odločitvami družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo. Te organizacije in skupnosti so odgovorne za izvršitev omenjenih nalog.

====240. člen====

Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije varujejo neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in s to ustavo določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije tvorijo celoto in jih sestavljata Jugoslovanska ljudska armada kot skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov in teritorialna obramba kot najširša oblika organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora.

Vsak občan, ki z orožjem ali kako drugače sodeluje pri odporu proti napadalcu, je pripadnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije.

====241. člen====

Vojaška obveznost občanov je splošna.

====242. člen====

Pri sestavi starešinskega kadra in postavitvah na višje poveljniške in vodilne položaje v Jugoslovanski ljudski armadi velja načelo čimbolj sorazmerne zastopanosti republik in avtonomnih pokrajin.

====243. člen====

V oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije se v skladu z ustavo SFRJ zagotavlja enakopravnost jezikov [[:w:sl:narod|narodov]] in [[:w:sl:narodnost|narodnosti]] Jugoslavije in njihovih [[:w:sl:pisava|pisav]].

Pri poveljevanju in vojaškem pouku v Jugoslovanski ljudski armadi se lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od jezikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti.

[[Kategorija:Ustave Jugoslavije]]</text>
      <sha1>tqdgkzbnoyud9ffftvdx68ivtb4noop</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pesmi (Simon Jenko)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3779</id>
    <revision>
      <id>224547</id>
      <parentid>223084</parentid>
      <timestamp>2026-09-11T10:47:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-49197-96</username>
        <id>10714</id>
      </contributor>
      <comment>/* II. */</comment>
      <origin>224547</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41258" sha1="9efe40labwtmxro4fzkvhwlg174ft0n" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Pesmi
| poglavje= 
| avtor= Simon Jenko
| opombe= 
| obdelano=4
| spisano=1865
| licenca=javna last
| vir= Ljubljana: Janez Giontini. Priskrbel Marko Stabej, postavil M. Hladnik.
}}

== Uvod ==

&lt;poem&gt;
Dvigni se! ukàz mi reče.
Srce pade mi v oblasti
Silne, prej neznane strasti,
Ki ko živi ogenj peče.

Čut se zlije mi v besede. --
Preč so črne bolečíne,
Strast občutkov divjih mine,
Jasen mir se v prsi vsede.&lt;/poem&gt;

==  Moja pesem ==

&lt;poem&gt;
Moja pesem bo nosíla
Tvojo hvalo križem svet,
'Z ust mladenčev se glasíla
Bo še v času poznih let.

Iz solzá, ki so veséle
Mi rosíle moj obraz,
Rože bodo razcvetéle,
Ko spet pride cvetja čas.

Iz solzá, ki so otožne
Zalivále mi okó,
Pa vijólice pobóžne
Pómlad obrodíla bo.&lt;/poem&gt;

==  Spremenjeno srce ==

&lt;poem&gt;
Kaj ptici je, da žalostno
V grmovji žvrgoléva,
Zakaj več pesmi, kakor prej,
Veselih ne prepéva?

Zakaj po nebu zvézdice
Tak žalostno brlíjo,
I več takó, kakor so prej,
Veselo ne bliščíjo?

Saj ptica speva v eno mér,
Ko nekdaj je, veselo,
Nebó od zvezdic še bliščí,
Ko nekdaj je bliščélo.

Vse tako je, kakor popréj,
Bliščéče i vesélo ;
Le ti srcé, le ti srcé,
Le ti si mi zbolélo!&lt;/poem&gt;

==  Prošnja ==

&lt;poem&gt;
Da te ljubim, ti je znano,
Da me ljubiš, davno vem ;
Kaj ogíbaš se pred máno,
Odgovarjaš le očém?

Pusti strah i moja bodi,
V dar srcé ti podelím ;
Bog nebeški sam naj sodi,
Kaj poklonil sem ti ž njim!&lt;/poem&gt;

==  Pred durmi ==

&lt;poem&gt;
Glásno si pévala,
Strune ubírala,
Nisi pač míslila,
Da sem te čul.

Blizu pri durih bil,
Tvoje sem glase pil,
Ž njimi srce pojíl,
Vbogo srcé.

Kljuko prijémala,
Skor jo pritísnila,
Pa si ni upala
Roka mojà.

Solza je pádala,
Lice namákala,
Nisi je vídila,
Lite zastonj.&lt;/poem&gt;

==  Moč ljubezni ==

&lt;poem&gt;
Brez željé, brez nade
Tekli so mi dnevi,
En pogled od tebe
Doletí me v revi.

Ko se me polástil
Rajski je občutek,
Čisto me prestváril
Eden je trenutek.

Roka v roko sega
Srce k srcu sili,
Novo moč življenja
Čutim v vsakej žili.

Nova moč življenja
Ude mi pretrésa,
Kak je lepa zemlja,
Moja zdaj nebésa!&lt;/poem&gt;

==  Pomlad ==

&lt;poem&gt;
I srce, ti se ne zbudíš!
I jezik, ti ne govoríš!
Zdaj klije tebi dvojni cvet,
Pomladi cvet, čas mladih let.

Poglej, obrni se okrog,
Zelena gora, živ je log;
Povsodi pomladanjski cvet
Vesoljni v svate vabi svet.

Podaj mi ljubica rokó,
Pod milo pojdeva nebó,
Kjer njiva zopet zelení,
Nad njo skrjanec žvrgolí.

Al spet si tukaj, znanec moj?
Le dvigni se, na glas zapoj ;
Ljubezni glas, veselja klic
Naznanja príhod naj cvetíc!&lt;/poem&gt;

==  Po noči ==

&lt;poem&gt;
Póstelja postlana
Mene premaguje,
Glava je zaspana,
Srce pa mi čuje.

Srce moje čuje,
Ko ves svet že spava,
Tebe obiskuje,
I v veselji plava.

Ko v veselji plava,
Misli pesmi zlate,
Tebi jih podava,
Ki jih dela zá-te.

Ki jih delam zá-te,
Ko ljudjé vsi spijo,
Dal jih bom med brate,
Da te razglasíjo.
 
Naj te razglasíjo
Po vsi domovini,
Koderkol' živíjo
Majke Slave sini.&lt;/poem&gt;

==  Slovó ==

&lt;poem&gt;
Ko mesec svetló
Bo spet posijál,
Od ljube slovó
Jaz bodem jemál.

Naj njene očí
V solzàh se topé ;
Pomagati ní,
Če poka srcé.

Poglej jih goré,
Čez njé gre moj pot,
O daleč čez njé,
Predaleč od tod.

Ne vprašaj, zakaj
Mi tu ní strpét' ;
Ne vprašaj, kedáj
Se snideva spet.
 
Mogoče kedàj,
Mogoče nikdár ;
Le roko podàj,
I - Bog te obvar'!&lt;/poem&gt;

==  Po slovesu ==

&lt;poem&gt;
Temán oblak izza goré
Privlekel se je nad poljé,
Nad póljem v srédi je obstál,
Nebó je čez i čez obdál.

To ní oblak izza goré,
To tudí ní ravnó poljé ;
To misel le je žalostna
Na sredi srca mojega.&lt;/poem&gt;

==  Ptici ==

&lt;poem&gt;
Zapoj mi ptičica glasnó,
Zapoj mi pesem žalostno,
Ki bo mi v srce ségala,
Občutkom se prilégala.

Po travnicih sprehajam se,
Prelepe trgam rožice ;
Oj rožice dišé lepó,
Al zá-me duha nimajo.

Ljudjé krog mene se vrsté,
Se smejajo, se veselé ;
Moj duh temán je i molčí,
Nikomur nič ne govorí.

Star sedemnajst še komaj let
Zaničeval že ves sem svet,
I vem, da v srečo to mi ní,
Pa mi srcé tako velí.&lt;/poem&gt;

==  V tihi noči ==

&lt;poem&gt;
Pesem, pojdi miloglasna
V noči plavaj tje do njé,
Ko jo zvezde, luna jasna
S spanja mirnega budé.

Ko zamišljena si pase
S čuti sladkimi srcé,
Pesem, tvoje žale glase
Naj nje usta ponové!&lt;/poem&gt;

==  Namen mojih pesmi ==

&lt;poem&gt;
Ko moje pesmi tiskane
Po belem svetu bodo šle,
Nekteri mož jih bo izbral,
I dragi svoji v dar podal.
Ko tvoj v Ljubljano pride mož,
Tud ti dobila ene boš,
V rudeče usnje vezane
I zlatom bodo rezane.
O beri jih, preberi vse,
Saj tebi so napisane.&lt;/poem&gt;

==  Skrivnost ==

&lt;poem&gt;
Kdor vprašal bo, čegavo čast li pojem,
Zastonj bo vprašal po imenu tvojem ;
Očitno ga izreči nisem smel,
Skrivaj povedati ga nisem tel.&lt;/poem&gt;

==  Obujénke ==

&lt;poem&gt;
Skopal sem globoko jamo,
Kakor, kadar je pokop,
Kadar črni zemlji damo
Velo truplo v tihi grob.

Vso ljubezen sem nekdanjo
V jamo djal s spominom ran,
Kamen sem zavalil ná-njo,
Da je ne pustí na dan.

Al o polnoči gomile
Mrtvim truplom se odpró,
Močne ure čudne sile
Iz grobóv jih priženó.

Noč življenje v ude zlije,
Gíbanje zbudí teles ;
Bleda luna tiho sije,
Gleda mrtvih živi ples.
 
I tako se meni časi
Kamen s srca odvalí,
Ter iz groba se oglasi
Sreča mi nekdanjih dni.

Vstanejo nekdanje sanje
I spomin skelečih ran ;
Moč ljubezni se nekdanje
Spet prikaže mi na dan.&lt;/poem&gt;

===  I. ===

&lt;poem&gt;
Slabo sveča je brléla,
Zunaj dež je curkom líl,
Skupaj mídva sva sedéla,
Nama lep večer je bil.

Sladki smehi iz očésa
Med solzámi govoré,
Telo se drží telesa,
Usta pa se ust držé.

Zunaj je nevihta vila,
Dež na okno je kropíl,
Midva pa sva se ljubíla,
Lep večér je nama bil.&lt;/poem&gt;

===  II. ===

&lt;poem&gt;
Mirno desno si mi dala,
Z levo brísala solzé,
Žalostno se nasmehljala,
Rekla si besede té:

&quot;Če ti mar ni več za mene,
Saj ti rada odpustím,
Pojdi, če te srce žene,
Saj nazaj te ne držím.&quot;

Vem, da si mi odpustila,
Jaz odpustil si ne bom,
Kar takrat si govorila,
Jaz odpustil si ne bom.&lt;/poem&gt;

===  III. ===

&lt;poem&gt;
Zdrava bodi, zdrava bodi,
Zdrava bodi vekoméj!
Tak neumni jezik blodi,
Noga nese me naprej.

Ali srce se ustavlja,
Vse drugače govorí,
Le prisego še ponavlja,
Ne odreči mi velí.

Davno žal je nogam djanja,
Žal jeziku besedí;
Srce vedno le priganja,
Ponoviti blage dní.&lt;/poem&gt;

===  IV. ===

&lt;poem&gt;
Trgal rože sem rudeče,
Tebi venec iž njih vil,
Bodlo trnje me bodeče,
Roko sem s krvjó rosíl.

S tvojega obličja lile
Radost žive so očí,
Pa srcé so mi ranile,
Ko pušica, ki letí.

Jenjale so bolečíne
Ki jih trnje obudí;
Rana v srcu pa ne mine,
Vedno huje krvaví.&lt;/poem&gt;

===  V. ===

&lt;poem&gt;
&quot;Dokler zvezd bo zlata čeda
Razsvetljála božji dom,
Stala moja bo beseda:
Tvoja sem i tvoja bom.&quot;

Zvezde v daljo se ozríte,
I poglejte v nje srcé,
Zvésto meni oznaníte,
Ali res bije še za mé?

Zvezde pa se za oblakom
Mojim skrívajo očém;
Gledam, vprašam jih i čakam,
Al odgovora ne zvém.&lt;/poem&gt;

===  VI. ===

&lt;poem&gt;
V ljubem si ostala kraji,
Jaz pa šel sem daleč preč;
Morebiti sreča naji
Oh, ne združi nikdar več!

Ves čas, kar si mi odvzeta,
Štejem ure, štejem dni;
'Z ur so mesci, 'z dní so leta,
Mescev, let pa konca ní!

Pomlad se na zemljo vrne,
Petje slavcev se zbudí,
V cvetje zemlja se zagrne;
Za-me pa pomladi ní!&lt;/poem&gt;

===  VII. ===

&lt;poem&gt;
Zemlja se zagrne v tmine,
Glava težka mi zaspí,
Duh čez hribe i doline
Na perutih k teb' letí.

Teb' v naročje glavo trudno
Denem, gledam ti v obraz;
Ti pa smeješ se priljudno,
Ko si se nekdanji čas.

Poljubljávaš mlado lice,
K srcu nosiš mi rokó,
Brišeš rádostne solzíce,
Ki mi iz očí tekó.&lt;/poem&gt;

===  VIII. ===

&lt;poem&gt;
&quot;Glej jih zvezde, kak bleščíjo,
K' izza gór se dvígajo,
O ljubezni govoríjo,
Rádostne si mígajo.&quot;

O tačàs so res bliščéle,
Njih prijazni svit je preč;
Ko tačàs, takó vesele
Níkdar mi ne bodo več.

Mrzle z dalje mi brlíjo,
Brez občutka mígajo;
Zvezde nič ne govoríjo,
Zvezde nič ne čútijo!&lt;/poem&gt;

===  IX. ===

&lt;poem&gt;
Tak si lepa, kakor zora,
Ko pripelje beli dan,
Da zbudi zelena gora
Se iz težkih nočnih sanj.

Da glavé dviguje cvetje
In obrača v njo očí;
Da po vejah glasno petje
O ljubezni zadoní.

Draga! bodi zora meni,
Oznanjúj mi lepši čas;
Žalost mi iz prs odženi,
Zbudi v ustih pesmi glas!&lt;/poem&gt;

===  X. ===

&lt;poem&gt;
Čas vrtí se neprestano,
Seka rane i zdraví;
Meni pa nekdanjo rano
Vsak dan zopet ponoví.

V teku, ki tekó ga leta,
Ti se premenila boš
V modro ženo iz dekleta,
Jaz bom iz mladenča mož.

Srce bo se umirílo,
Zginil čas bo sladkih sanj;
Nič ne bo se ohranílo,
Neg solzé v spominu nánj.&lt;/poem&gt;

==  Tujki ==

&lt;poem&gt;
Prosim te, tujka ljubeznjiva,
V mé ne vpiraj temnih očí,
Da se ljubezen nepremagljíva
V mojem srcu ne obudí.

V njem že nosim ljubezen vérno,
Spremlja me zmerom i povsod;
Davno z udanostjo neizmérno
Ljubim naš slovanski rod.

Lepa tujka, kakó boš čutíla
Ti udanost vérno z menoj,
Reci, kakó boš ti ljubila
Narod moj neizmérno z menoj?&lt;/poem&gt;

==  Hitra sprememba ==

&lt;poem&gt;
Čez kratkih mescev pet
Sva videla se spet;
Pobesil jaz očí,
V stran gledala si ti.

I skor da bi se smeh
Polotil bil obeh,
Ker razuméla sva,
Kaj mísliva obá.&lt;/poem&gt;

==  Za slovó ==

&lt;poem&gt;
Za té, za mé najbolje bo,
Devíca ljubeznjíva, 
Da se pozabi, kar je b'lo,
Za vselej se pustíva.

Kaj ti ljubezen moja če,
Ki meni je igrača,
Ki, ko pod nébesom meglé,
Po vetru se obrača.

Jaz tak živím le tje v en dan,
Ne vprašam, kaj me čaka;
Ti si želíš pokojen stan
I skrbnega možaka.

Ne upaj srca prerodít',
Ne v jarem ga upreči;
Oh, ljuba, to ne more bit',
Z menoj ne gre se k sreči!
 
Kar mora bit', naj se zgodí,
Vsak svojo pot hodíva,
Na levo jaz, na desno tí,
Kar b'lo je, pozabíva!&lt;/poem&gt;

==  Pisavec ==

&lt;poem&gt;
Trudil sem se i prevdarjal,
Stiskal i grizljàl peró,
Sem premišljal i se vkvarjal,
Da zapisal bi vrstó.

I ko res sem jo zapisal,
Ter prebral potem jo spet,
Jezen koj sem jo izbrisal,
Bil na tem sem, ko popred.

Preč zagnal sem vso pisavo,
K nji naravnost se podál,
I za čut besedo pravo
Iz očí sem njenih bral.&lt;/poem&gt;

==  Izgubljeni up ==

&lt;poem&gt;
Daj mi sladki up nazaj!
Moj edín tovarš je bil,
Ž njim v nesreči sem sladíl
Dní prihodnje vsaj.

Ko pa tebe sem spoznal,
V tebi spolnjene željé
Mislilo si je srcé --
Preč sem up zagnal.

Kmalu šla si ti za njim. --
Ko polomljeno drevó,
Ki zeleno več ne bo,
Žalosten stojím.

Daj mi sladki up nazaj!
Mnogo še ne štejem let,
Kaj brez njega čem počet'?
Reci, dekle, kaj?&lt;/poem&gt;

==  Vabilo ==

&lt;poem&gt;
Ljúbica, pojd' z menój,
Lepa je noč nocój,
Bova svat'vála.
Luna naj bode mi
Priča molčéča,
K plesu naj gode mi
Voda šuméča,
Zvezde pa zláte
Pridejo v svate;
Nič se nikár ne boj,
Pojdi le pojd' z menój!&lt;/poem&gt;

==  To se vpraša ==

&lt;poem&gt;
Kadar mene se spominjaš,
Vem, da časi me preklinjaš;
Sed puella, quaestio est:
Kdo je kriv, al ti al jest?

Ko zvestost sva prisegála,
Jaz legal sem, ti legála;
Sed puella, quaestio est:
Kdo goljfan je, ti al jest.

Res vtegnilo morebiti
Žal komu bi enkrat biti;
Sed puella, quaestio est:
Kdo bo to, al ti al jest?&lt;/poem&gt;

==  Pred sodnjim stolom ==

&lt;poem&gt;
Kadar bom pred sodnjim stolom stal,
Upam, da me Bog ne bo pogubil;
Sámo, če mi bo odvezo dal,
Da sem tebe tak neumno ljubil.&lt;/poem&gt;

==  Rodoljubki ==

&lt;poem&gt;
Dekle, če si rodoljuba,
Pusti druge, ljubi mene,
In uzroke mi poslušaj,
Ter zapomni, kar ti rečem:
V prsih nosim srce prazno,
Nič na svetu me ne mika,
I ker tak sem, ni mi dano,
Da bi pela pevska žila;
Če pa ti mi kri razgreješ,
Led otajaš okol srca,
Vsaka misel mi bo pesem,
Vsaka pesem bo izvrstna.
I ko vkup bo cela knjiga,
Koj jo pošljem do Ljubljane,
Do bukvarja, da jo tiska
I razpošlje na vse kraje.
Hvalo pele mi Novice,
Hvalo pel mi bode Glasnik,
Bo dokazal, da sem s knjigo
Naše slovstvo obogatil.
 
Táko pojde čast imena
Mojega po vsi deželi,
Zraven slava bo donela
Med Slovenci tudi tebi.
Torej dekle, brž pokaži,
Da te rodoljubje žene
Naše slovstvo obogátit' --
Pusti druge, ljubi mene!&lt;/poem&gt;

==  Zakaj me ne ljubiš? ==

&lt;poem&gt;
Vse misli, ki v prsih sem skrite
Pred drugimi nosil ljudmí,
Vse tebi so davno očite,
Ne ena neznana ti ní;
I vendar, zakaj me ne ljubiš?

Vse trude, skrbí, hrepenenje,
Saj nisem nosil jih za sé;
Posvetil tebi sem življenje,
Poklonil sem tebi srcé;
I vendar, zakaj me ne ljubiš?

Premisli nočí prebujene,
I žalostne dneve preštej,
I sôlze za té porojene
Premisli jih vse, i povej,
Povej mi, zakaj me ne ljubiš?
 
Za rane, za žalost obilo,
Za dní, ki mi temni tekó,
Za ves moj pekèl mi v plačilo
Izpolni vsaj zadnjo željó:
Povej mi, zakaj me ne ljubiš?&lt;/poem&gt;

==  Obrazi ==

&lt;poem&gt;
Vstala je narava
Ter se giblje živa;
Znane čute kaže,
Kar nebo pokriva.

I srcé umeje
Čudne govorice,
Ki jih govorijo
Zvezde i cvetice.

Kamenje budí se
In občutke moje
Z mano čuti, z mano
Glasne pesmi poje.&lt;/poem&gt;

===  I. ===

&lt;poem&gt;
Roži mlado lice
Zarudí ko zarja,
Fantu njeno listje
Tiho spregovarja:

Denes tvoja ljuba
Bo se poročíla,
Mene pa v rumenih
Kíticah nosíla.

Ko ljubezni palo
Bode zagrinjalo,
Moje zadnje perje
Bo na tleh ležalo.&lt;/poem&gt;

===  II. ===

&lt;poem&gt;
&quot;Naj vso svojo silo 
Burja ná-me žene,
Vendar vsako pómlad
Veje so skibidi toiler

Ali črv pod kožo,
Ki redí se z mano,
On za smrt gotovo
Vsekal mi je rano.&quot;

Tak v večernem mraku
Mehka lipa plaka,
Trdi hrast se smeje,
I nje pada čaka.&lt;/poem&gt;

===  III. ===

&lt;poem&gt;
Siv oblak po nebu
Z vetrom dalje plava,
Plava v lepe kraje,
Kjer se vije Sava.

Tam se nad gorami
Našim' bo ustavil,
V zlato se obleko
Zárjino opravil.

I ko njo bo videl,
Ko po vrtu hodi,
Mi jo bo pozdravil:
Draga, zdrava bodi!&lt;/poem&gt;

===  IV. ===

&lt;poem&gt;
Pri zeleni mizi
Moški ino ženske,
Drúščina gospode
Bila je slovenske.

Z druščino možakov
Gospodíčne zale
V našem so jezíku
Gladko vse kramljale.

Ves zavzet sem gledal,
Čudu sem se čudil,
Da iz sanj ležnjívih
Kvišku sem se zbudil.&lt;/poem&gt;

===  V. ===

&lt;poem&gt;
Ko je sonce vstalo,
Dájal sem mu hvalo,
Da na oknu rože
Mi je obsijálo.

Sonce mi je reklo:
&quot;Tebe, rož ni bilo,
Ko mogočno z nebá
Zemlji sem svetílo.

Ti ko rosa zgineš,
Jaz pa bom ostalo,
Grob ti obseválo;
Revež, hrani hvalo!&quot;&lt;/poem&gt;

===  VI. ===

===  VII. ===

&lt;poem&gt;
Zêlen mah obrašča
zrušene zidove,
Veter skoznje diha
Žalostne glasove.

Pôvej, razvalina,
V solncu zatemnéla!
Kaj je moč človeška,
Kaj so njena dela?

In življenje naše,
ki tak hitro teče,
ál so same sanje?
-- Sanje -- jek mi reče.&lt;/poem&gt;

===  VIII. ===

&lt;poem&gt;
Mlad junák po polji
S težkim srcem hodi,
Zvestega konjiča
Na povôdcu vodi.

&quot;Pasi spet se mírno
Travo jej zelêno;
Trud i boj i rane,
Vse je izgubljêno!

Zlómljena je sablja,
Bratje pokopáni,
Kar jih je ostalo,
Tujcem so podáni!&quot;&lt;/poem&gt;

===  IX. ===

&lt;poem&gt;
Ko zaspal bom v smrti,
Ne kopljite jame,
Kjer vrsté se križi;
Tam ni mesta zá-me.

Na visoki Tatri 
Jamo izkopljíte,
Tri drevesa sveta
Ná-njo zasadíte.

Tam moj duh bo gledal
Na vse štiri stráni,
Dokler bela zora
Dneva ne oznani.&lt;/poem&gt;

===  X. ===

&lt;poem&gt;
Mlade hčere truplo
Črna jama krije;
Poleg jame mati 
Bridke solze lije.

Kar oko doseže,
Smeje se narava,
Pomlad po grobovih 
Cvetje razsipava.

V joku svojo zgubo
Človek Bogu toži;
Slavec, drobni slavec
Pa vesele kroži.
&lt;/poem&gt;

===  XI. ===

&lt;poem&gt;
Rosa, hladna rosa
Kámenje močila,
Luna, bleda luna
Ná-nje je svetíla.

Čudno govoríco
Kámenje ogláša,
Piš večérne sape
K meni jo donáša:

&quot;Tod gredé stopila
Je devíca ná-me!&quot;
&quot;&quot;Ná-me tudi, ná-me!&quot;&quot;
Glásov sto povzáme.&lt;/poem&gt;

===  XII. ===
&lt;poem&gt;
O večernej uri
Stal sem poleg Save,
Drla z glasnim šumom
Je z višáv v nižave.

&quot;Mladi fant iz zdrave
Iz straní gorate,
Grem na južne kraje,
Grem med tvoje brate.&quot;

Tak šumečim glasom
Bistri val mi pravi.
Dam mu poročilo:
&quot;Srčno jih pozdravi!&quot;&lt;/poem&gt;

===  XIII. ===

&lt;poem&gt;
Med borovjem temnim
Mlada breza rase,
V lastnem svetu tuja
Stoji sama zá-se.

Tuja dolga leta
Raste sredi lesa,
Vetra moč jo maje,
Listje jej otresa.

Veter nosi listje
Sestram v daljne kraje,
Tam jim o samici
Sporočila daje.&lt;/poem&gt;

===  XIV. ===

&lt;poem&gt;
&quot;Južen veter diše,
Beli sneg se taja,
Mene pa ljubezen
Zmágavna navdaja.

Pomlad naju kliče,
Duša ljubeznjiva,
Zdaj-le se radujva,
Zdaj-le se ljubiva!&quot;

I ne dá se dvakrat
Ljubica poprôsit',
Koj vrabulja z vrabcem
Gnjezdo začne nôsit'.&lt;/poem&gt;

===  XV. ===

&lt;poem&gt;
Leži polje rávno,
V polji rože krasne;
Dvíga se skrjánec,
Poje pesmi glásne.

Pesem glasna stresa
Písane glavíce,
Sestra k sestri stiska
Zarudélo lice.

Šepetánje tájno
Nosi zrak čez njívo,
Sluhu nerazúmno,
Srcú razumljívo.&lt;/poem&gt;

===  XVI. ===

&lt;poem&gt;
Zida drobna mravlja
Varno si mravljiše,
Dan na dan ukvarja
Se za blagor hiše.

Dolgo pot nastopi,
Sto pedí od doma,
Z blagom obložena
Spet domú priroma.

Gnjezdo svoje stavi
Orel na višine,
Svet s perutjo meri
Čez vrhé, globine.&lt;/poem&gt;

===  XVII. ===

&lt;poem&gt;
Log za log se skriva,
Ladja dalje plava.
Duša ljubeznjiva,
Bodi stokrat zdrava!

Donava mogočna
Nosi ladjo mojo,
Moje srce vroče
Pa ljubezen svojo.

I mogočna reka
Nikdar ne usahne,
Pa ljubezen moja
Nikdar ne omahne.&lt;/poem&gt;

===  XVIII. ===

&lt;poem&gt;
&quot;Kadar mlado leto 
Pride z novim cvetjem,
Zopet prideš slavec
Praznovat ga s petjem;

Kake nove pesmi
Nam prineseš v gaje?&quot;
Drobni tič odgovor
Dal mi je skakljáje:

Z mladim cvetom pride
Cvetje, kakor lani,
Jaz pa vam prinesem
Petje, kakor lani.&lt;/poem&gt;

===  XIX. ===

&lt;poem&gt;
Zarja dan pripelje,
Dan darove razne
Saboj nam prinese
Tužne i prijazne.

Žalosti se znébi,
Predno dan ugasne,
Al spomín ohrani
Na trenutke jasne!

To vodilo zlato
Za življenje kratko
Kožo ti ohrani
Dolgo časa gladko.&lt;/poem&gt;

===  XX. ===

&lt;poem&gt;
Ves dan je pri oknu
Ljubica čakála,
Da je bleda luna
Mirno posijala.

&quot;Zunaj mesta z drugo
Ljubico je hodil,
Jo po ravnem polji
Je za roko vodil.&quot;

Tako reče luna,
Za oblak se skrije,
Da solzíc ne vidi,
Ki jih dekle lije.&lt;/poem&gt;

==  Pobratimíja ==

&lt;poem&gt;
Naj čuje zemlja i nebó,
Kar dens pobratimi pojó!
Naj se od ust do ust razlega,
Kar tu med nami vsak prisega:
Da srce zvesto, kakor zdaj,
Ostalo bode vekomaj.

I ko ločitve pride čas,
Na razne poti žene nas;
Tu ná! pobratim roko mojo,
Ti mi podaj desnico svojo,
Da srce zvesto, kakor zdaj,
Ostalo bode vekomaj.

Beseda dana, vez veljá,
Ne zemlje moč, ne moč nebá,
 
I ne peklà ognjena sila
Vezí ne bode razrušila,
Saj srca zvesta, kakor zdaj,
Ostala bodo vekomaj.&lt;/poem&gt;

==  Slovenska zgodovina ==

&lt;poem&gt;
Bridka žalost me prešine,
Ko se spomnim domovine,
Vsemu svetu nepoznane,
Od nikogar spoštovane.

V zlatih črkah v zgodovini
Se beró narodov čini;
Le od našega ni glasa
S prejšnjega ne zdanj'ga časa.

Kdo spominja se nekdanjih 
V revni zemlji pokopanih?
Tiho bori vnuk koraka
Čez grob borega očaka.

I ko ura nam odbije,
Črna zemlja nas pokrije;
Kdo bo še po nas poprašal?
Kdo se z nami bo ponašal?
 
Kako rod za rodom gine,
To povest je domovine,
Vsemu svetu nepoznane,
Od nikogar spoštovane.&lt;/poem&gt;

==  Samo ==

&lt;poem&gt;
Kje nek' zemlja grobe krije,
Kjer junaci domačije
Mirno smrtno spanje spé?
Nihče li ne zna za njé?

Rad na tvojo, hrabri Samo!
Črno bi pokleknil jamo,
Prst poljubil, ki pod njó
Hrabro ti leži teló.

Tam klečé nad tvojo rako
Sebi bi ljubezen tako,
Kakoršno si ti gojíl,
Rad v želeče srce vlil.

V pesmih glas bi svoj povzdignil,
Ž njim Slovene bi navdihnil;
Tvojo vrednost rod spoznal,
Tebe vreden bi postal.&lt;/poem&gt;

==  Adrijansko morje ==

&lt;poem&gt;
Buči, morje adrijansko!
Bilo nekdaj si slovansko,
Ko po tebi hrastov brod
Vozil je slovanski rod.

Ko ob tebi mesta bela
Naših dedov so cvetela,
Ko so jadra njih vojské,
So nosila njih imé.

Molči, morje! kam si djalo,
Al si ladje pokopalo,
Jih razbilo ob pečí,
Da jih videti več ni?

Ní jih morje potopilo,
Ní jih ob pečí razbilo;
Da jih videti ní več,
Tega kriv je tuji meč.&lt;/poem&gt;

==  Naše gore ==

&lt;poem&gt;
Mogočno se dvígajo naše góre,
Ozírajo se na cvetoče poljé,
Pošíljajo toke mu bistrih vodá;
Navzdól se podvízajo hčere gorá,
Pozdrávljajo rod, ki se dviga na dan,
I last imenuje goró ino plan,
Pozdrávljajo ga, na uhó mu bobné:
&quot;Naj volja tak krepka, ko tvoje goré,
Naj moč ti bo taka, ko tvojih je rek,
Ki trgajo jéz, i potrésajo breg;
Al mirno ponôsno srce naj ti bo,
Ko tvoje spomladi poljé je cvetnó!&quot;&lt;/poem&gt;

==  Molitev ==

&lt;poem&gt;
Ti, ki si ustvaril
Nas ko listja, trave,
Pol svetá podaril
Sinom majke Slave,
Čuj nas večni Bog!
Tvoji smo sinovi,
Dela blagoslovi
Naših slabih rok,
Vsmili se sirot,
Oče! z nami bodi,
Kaži pravo pot,
Ki do sreče vodi;
Ti nam daj kreposti,
Da, kar sklene um,
V djanji naš pogum
Skaže brez slabosti!&lt;/poem&gt;

==  Naprej ==

&lt;poem&gt;
Naprej zastava slave,
Na boj junaška krí!
Za blagost očetnjave
Naj puška govorí!

Z orožjem i desnico
Nesemu vragu grom,
Zapisat v krí pravico,
Ki terja jo naš dom.

Draga mati je prosila,
Roke okol vrata vila,
Plákala je moja mila;
Tu ostani ljubi moj!

Z Bogom mati, ljub'ca zdrava!
Mati mi je očetnjava,
Ljub'ca moja čast i slava,
Hajd'mo, hajd'mo zá-nje v boj!&lt;/poem&gt;

==  Na tujem ==

&lt;poem&gt;
Na strmo višavo,
Na goro jaz grem,
Pogledat v daljavo
Prot južnim straném.

Kjer reke so zdrave,
I bele cesté,
Cvetoče planjave,
Pa čvrsti ljudjé.&lt;/poem&gt;

==  Na Sorškem polji ==

&lt;poem&gt;
Pozdravljeno bodi
Sorško poljé,
Kjer moji očaci
V grobih ležé;

Kjer zibel je moja
Stala nekdàj,
Kjer rojstna stojí še
Hiša mi zdaj.

Triglava visoko
Snežno glavó
Še v sinji daljavi
Vidi okó;

Še Sava grmeča
V strugi šumí,
Ko leta nekdanja
Liže pečí.
 
Al sem ti še znanec,
Sorško polje?
Ker dolgo se nisva
Videla že;

I jaz sem premenil
Misli, obraz,
Kar naju ločila
Kraj sta i čas.&lt;/poem&gt;

==  Gôri ==

&lt;poem&gt;
Ti gora, kljubvaš starosti stoletni,
Na tebi ne pozná se časa ost;
Ko vrne se na zemljo čas prijetni,
Nekdanjo zlije čez-te spet mladost.

Cvetoča gledala si ti narode,
Cvetoča videla njih rast i pad;
Čutila nisi ti močí osode,
Še zdaj ko nekdaj ti obraz je mlad.

Ko jaz v gomili črni bom počival,
I zelen mah poraste nad menój,
Veselih časov srečo bo užival,
Imel bo jasne dneve narod moj.

Takrat v cvetoči zopet ti opravi
Pozdrávljala boš pomladanji svet,
Takrat moj narod, gora! mi pozdravi,
Nov rod ponosnih sinov i deklét!&lt;/poem&gt;

==  Po smrti ==

&lt;poem&gt;
Ko bodo v grob me djali,
Sto let bom tiho spal,
Da več ne bodo znali,
Kje križec moj je stal;

Da kar živelo z mano
Nekdanje jih je dní,
V deželo vsi neznano
Počivat bodo šli.

Takrat mi zaigralo
Srcé bo živo spet,
Z orjaško silo gnalo
Nazáj me bo na svet.

Po dragi domovini
Ogledovat bom šel,
Ko sinov naših sini,
Nov rod bo v nji cvetel.
 
Bom gledal, al spolnile
Željé so se mi v tem,
Al mirno v dnu gomile
Naprej počívat' smem?&lt;/poem&gt;
 
== Želja ==

&lt;poem&gt;
Sava znad pečine
Goni bele pene,
Pere stare stene,
I hití v doline.

Kakor moč neznana,
Ki valove žene,
V daljo sili mene
Želja neprestana.

Šel bi čez planjave,
Šel bi čez višine,
Da me žalost mine
I srcá težave!&lt;/poem&gt;

==  V brezupnosti ==

&lt;poem&gt;
Močí, močí mi daj moj Bog!
Da, ko napade me obup,
Ne vklonim silam se nadlog,
Jim stanovitnost stavim vkljub.

Močí, močí mi daj moj Bog!
Tak krepke kakor zid gorá,
Da, če se ruši svet okrog,
Propast me najde še možá! &lt;/poem&gt;
 
== Modrijanom ==

&lt;poem&gt;
Bog vam odpusti,
Modri možjé,
Vaše nauke,
Moje gorjé!

Vaši modrosti
Trap sem verjél,
Leta mladosti
Starec začél.

Doba mladosti
Jemlje slovó,
Mlade norosti
'Z groba gredó.

Vrag naj jo vzame,
Vašo modrost,
Ki mi je vzela
Mojo mladost!&lt;/poem&gt;

==  Naj bo! ==

&lt;poem&gt;
Izgínila komaj mladóst,
Okusil užé sem grenkóst
I žolč pregotove resníce:
Da vsega, kar up nam obéta,
Pozneje, ko prídejo leta,
Ne spólnijo nam polovíce.

Občutkov, ki nežno srcé
Mladenču pojé i topé,
kak polno jih moje je bilo;
Pa kakor danú porodníca
O solncu ob luč je daníca,
Srcé je te čute zgubílo.

I zdaj negotova reží
Prihodnjih osoda mi dní
 
I z upanjem dvom se bojuje;
Al kar je srcé izgubílo,
Saj vem, da ne bo se vrnílo,
Saj vem, da zastonj mi zdihuje.&lt;/poem&gt;

==  Korak v življenje ==

&lt;poem&gt;
Srce trepéče
Od hrepenénja,
V šumni vrtínec
Sili življenja.
Stopil na ladij
Tudi bi eno,
Jádral za srečo
Nerazjasnjêno,
Môrje lažnjivo
Kje so bregovi!
Grozna širjava,
Grom i vetrovi --
Zije slapovje,
Rjove peneče,
Barke razbija,
V brezna jih meče.
Zvezde prijazne,
Pot mi kažíte,
Srečni vetrovi,
Čoln mi vodíte!&lt;/poem&gt;

==  Trojno gorjé ==

&lt;poem&gt;
Gorjé, kdor nima doma,
Kdor ni nikjér sam svoj gospod;
Naj križem svet preroma,
Saj vendar tujec je povsod.

Gorjé, kdor se useda
Za tujo mizo žive dní;
Vsak grižljej mu preséda,
Požírek vsak mu zagrení.

Gorjé, kdor zatajíti
Prisíljen voljo i srcé
Bedakom posodíti
Čas mora, glavo i roké.&lt;/poem&gt;
 
== Sprememba ==

&lt;poem&gt;
Hitro obrača se časa koló,
Naši duhovi ž njim se vrtíjo,
Dan na dan same sebe meníjo,
Sami ne znajo zakaj i kakó.

Tugi žareči me dala v oblást,
Dala me sreča vodnici je slabi;
Zopet pihljaje nada me vabi,
Njeno hladívno okušam že slast.

Miru odpíra se prazno srcé,
Rane zastarane sčásoma celi,
V jasni prihodnosti tužnoveséli
Gine iz srca ognjéno gorjé.&lt;/poem&gt;

==  Želje ==

&lt;poem&gt;
Peruti hotel bi imet',
Preméril bi nezmérni svet,
Poískal rad bi miren kot,
Kjer bil bi sam i svoj gospod.
Ukrótil strastno bi srcé,
Željàm dajál ozké mejé,
I kar dožível sem nekdaj,
Pozábil bi za vekomaj.&lt;/poem&gt;

==  Na grobéh ==

&lt;poem&gt;
Po grobih sem hodil, kjer trava zelêna
'S trohljívosti známenje upa poganja,
Po grobih, kjer starost leží položêna,
Kjer v prahu počíva lepota nekdanja. 

Poglédal sem v jamo nedavna skopáno,
Šest čevljev globoko, tri čevlje širôko, 
Poglédal sem v postel človéku postláno,
Ki meja je mislim letéčim visôko.

Glasove bridké je srcé zdihoválo,
Roké so se s silo na prsih skleníle,
Trohljívosti grozno zaklícal sem hvalo,
Da jek so zamolkel dajále gomíle.&lt;/poem&gt;

==  Slika ==

&lt;poem&gt;
Solnce rumêno
Goro zelêno
Zadnjič poljúbilo je;
V krilo temíne
Hribje, dolíne
Tího zavíli so se.

Tam na iztoku,
V sinjem oboku
Luna prikaže glavó;
Bolj se užíga,
Vedno bolj miga
Zvezdic prijázno zlató.

Vétrec pihljáje
Jézero maje,
 
Rahlo ob bregu šeptá;
V jézeru čeda
Zvézdic se gleda,
V daljni globíni migljá.

Nočna temína,
Slika spomína
Srečnih i žalostnih dni:
Zvezdam bliščéčim,
Zvezdam brléčim
Dnevi enaki ste ví.

Jézero krasno,
Temno al jasno,
Ti si podoba srcá:
V tebi odséva
Vsacega dneva
Svít se mi ali tema.&lt;/poem&gt;

==  Mati ==

&lt;poem&gt;
Dete revno, dete malo,
Kdaj mi bodeš poplačálo
Vse, kar zá-te skrbna mati
Mógla sem i bom prestati?

Sem pod srcem te nosíla,
V bolečínah porodíla,
Zá-te noč i dan skrbéla,
Zá-te sem i bom živéla.

Postel kol'kokrat postlála,
Zibel tvojo sem zibála,
Pesem ti zapela sladko,
Da zaspálo si čez kratko;

Čez-te se potém nagníla,
Srčno Boga sem prosíla:
Oče, hudega ga bráni,
Meni, sebi ga ohráni!
 
Dete malo in ubožno,
Bodi pridno i pobožno,
S tem skrbími boš plačalo,
Dete revno, dete malo!&lt;/poem&gt;

==  Angelj tužnih ==

&lt;poem&gt;
Ko obíde strah duhá,
Angelj stopi iz nebá,
Pride v hali žalostni,
V hali temnovišnjevi.
V levi roci vrč imá,
V vrču solz je do vrhá,
Zliva jih na vse stezé,
Koderkoli človek gré.
Kamor sólze pádajo,
Rožam glave sáhnejo,
Trava hitro se suší,
Zemlja pusta ne rodí.
V desni roci pa imá
Ogledálo iz zlatá,
Pred očí mu ga drží,
Kaže v njem pretekle dní,
Mu v svetlosti jasni spet
Kaže čas prihodnjih let;
Upu srce se odprè,
Duh otožni zjásni se.&lt;/poem&gt;

==  Studenca ==

&lt;poem&gt;
Vštric spod goré zelêne
Izvírata studenca dva,
I kakor pot ju žene,
Hitíta v plan nevtegama.

Na dvoje gresta pota, 
Na dvoje bolj, skoz bolj navzdól;
Končála teke bota,
Al več se vídela nikol.&lt;/poem&gt;

==  Zimski dan ==

&lt;poem&gt;
Solnce se od daleč skriva,
Vrana leta okrog hiše,
Tenek veter zunaj piše,
Tla pa debel sneg pokríva.

Tam na klancu je vse žívo,
Vkup so iz vasi otroci,
Vsak sení v premrli roci
Vozi, i drži se krívo.

Starec zre iz gorke hiše,
I spomín se mu posíli,
Dni premišlja, ki so bili,
I na tihem solze briše.&lt;/poem&gt;

==  Solnčni mrak ==

&lt;poem&gt;
Solnce mrkne, tma nastáne,
I ker dneva luč ne sije,
Ptičji kor se plašen skríje,
Netopír iz dupla plane.

Netopír zdaj gospodúje,
Prvega se ptiča šteje,
Kar pokrívajo jih veje,
Loga pevce zaničúje.

Mesec izpred solnca zgíne,
Zopet svítli dan zasíje: --
Brž vnemó se melodíje,
Netopír beží v otlíne.&lt;/poem&gt;

==  Sanjaču ==

&lt;poem&gt;
Po tihi noči mesec plava,
Mladenič tužen zre v nebó,
Zamišljena njegova glava,
Srcé mu  v prsih je tesnó.

Ne vdajaj se duhovom mraka,
Zaprì srcé, zaprì očí;
Glej mehka postelja te čaka,
Ozdravit' reveža želí.&lt;/poem&gt;

==  Nevesta ==

&lt;poem&gt;
Zvezde se blískajo,
Luna pa svéti,
Godci pa pískajo
Mojem' dekleti.

Snoči je jókala,
Dens ni veséla;
To bo še stókala,
Starca je vzela!&lt;/poem&gt;

==  Narodna (?)==

&lt;poem&gt;
Dolín'ca cvetoča,
V dolín'ci studénček,
Pri njem je deklíč'ca,
Ki vije si vénček.

Prišèl sem si žej'co
Gasít na studénček,
Deklič'ca mi dala
Je srček i vénček.&lt;/poem&gt;

==  Naš maček ==

&lt;poem&gt;
Naš maček je ljub'co imèl,
Vasovat noč vsako je šel;
Prišèl je domú ves zaspán,
Ko mežnar odzvonil je dan.

Zboléla je ljub'ca močnó,
O joj, če več zdrava ne bo!
Naš maček je jókat' začel;
Nobene več miši ni vjel.

I ko mu res vzame jo smrt,
Okoli se plazi potrt,
Življenje sovrážit' začnè __
V soboto obésil se je.

To žalost v eksempelj povém
Neskrbnim vam mladim ljudém:
Če dolgo živét' vam je mar,
Zaljúbit' se níkdar nikár!&lt;/poem&gt;

==  Pogreb ==

&lt;poem&gt;
V zvoniku dvanajst ura bije,
Ravnine, gôre tema krije;
Le v mestu luči še goré,
Le v mestu še ne spé ljudjé.

Piščali, gosli se glasíjo,
Vrsté plesavcev se vrtíjo,
Njih líc nobenega ne znaš,
Ker vsak obraz je čudna laž.

Pred vrata konja pridrdrata,
Kočíjo črno pripeljata;
V kočíi pa mrlič leží,
Svet tacega še videl ni.

Okó, globoko v čelo vdrto,
Je vedno še na pol odprto,
Na ústnicah i na očéh
Še ziblje se hinavski smeh.
 
Obleka mu je tenka svila,
Lasjé dišé mu od kadíla,
Cvetíce ga pokrívajo,
Ki se užé obletajo.

Pred hišo konja zarzgetáta,
Odprejo se visoka vrata,
Za vozom v pare stopi trop,
Da počastí možá pokop.

Devíce, davno že v srpani,
Dekleta letos še ko lani,
Se v prvej vrsti jokajo,
I samski stan preklínjajo.

Potem mladenči se vrstíjo,
V obràz bledí na pol mežíjo,
I v prazne žepe segajo,
Denar okrogli kolnejo.

Za njimi množica neznana
Gre klavrna i vsa zaspana.
V koló obstopi črni grob,
Zapoje tak pogrebcov trop:
 
Le ž njim v pogreba tihe tmine!
O polnoči zmed nas naj zgine,
Zapojte v grob mu iz vseh ust:
Ne vstani več nesrečni Pust!&lt;/poem&gt;

==  Roža ==

&lt;poem&gt;
Sred vasí so lipe trí,
Híšica pri njih stojí.

Híšica leséna je,
Roža zlata v njej cvetè.

Zá-me roža ta cvetè,
Zá-me le, za druge ne.

Kdor bo trgal rožo to,
Dal mi bo rosó glavó.&lt;/poem&gt;

==  Cekin ==

&lt;poem&gt;
Zaslužim si cekín,
K zlatarju se podám,
Cekín mu v roko dam,
Mu rečem i velím:

&quot;Le kuj, le kuj zlatár,
I prav za prstek mlad
Naredi prstan zlat,
Prekúj mi ta denár!

Namestu carja pa
Izreži črki dve,
Da njeno se imé
I moje se pozná.&quot;

Koj k delu gre zlatár,
I prav za prstek mlad
Naredil prstan zlat,
Prekóval je denár.
 
Pa k ljubi se podám,
Objamem jo sladkó,
Jo primem za rokó,
Na prst ji prstan dam.

Pa bral sem v njé očéh
Vprašanje strahom bral:
Zakaj nek nisi dal
Kovati rajši dveh?&lt;/poem&gt;

==  Pri oknu ==

&lt;poem&gt;
Bele cvetíce, ledéne cvetíce,
K vam bom goreče pritísnila lice.
Tajaj led, tajaj led, lice gorkó,
Da mi po cesti pogleda okó.

Vidim sení, kak po cesti svršíjo,
Svate vesele, ki ná-njih sedíjo,
Lep i najlepši pa ženin je mlad;
O da sem morala njega poznát'!

Malo trenutij, pa notri do groba
Drugi zadána bo tvoja zvestoba.
Naj v nje naročji ti sreča cvetè,
Meni za veke izginila je.

Bele cvetíce, ledéne cvetíce,
Vé ohladíte žaréče mi lice!
Večni Bog, mili Bog, drži me tí,
Da mi ubogo srcé ne skopní!&lt;/poem&gt;

==  Lilije ==

&lt;poem&gt;
Lílije trgam,
Lílije bele,
Več mi ne boste
Mladi cvetele.

Več vas na solnce
Ne bom nosíla,
Več vas z vodíco
Hladno rosíla.

Lílije bele,
Le usehníte!
Z mano cvetéle,
Z mano veníte!&lt;/poem&gt;

==  Zadnji večer ==

&lt;poem&gt;
Nocój, le še nocój
Naj mesec bo svetèl,
Ko k meni ljubček moj
Bo zadnjikrat prišèl.

Čez to ravnó poljé
Ino čez travnike
Pa gladke so stezé,
Po njih moj ljubi gre.

Pa psi zalájajo
Po vsej vasi na glas,
Na glas oznánjajo,
Da gre moj ljubi v vas.

Klobúk ima na glav',
Za njím pa listek bel,
Ta listek táko prav'
Da cesar ga bo vzel.
 
Petêlin je zapél,
Daníca je prišlà,
Slovó je dragi vzel,
Jaz sem zajókala.

&quot;Ne jokaj ljubica,
Čez osem kratkih let,
Če bova še živá,
Pa spet se snídeva.&quot;

Oh, psi še lájajo;
Al ljubega več ní,
Pred mojo kamrico
Pa trava zelení.

Prežalostno srcé
Veselja nima več,
Sam Bog nebeški vé,
Kdaj osem let bo preč!&lt;/poem&gt;

==  Mlada Mana ==

&lt;poem&gt;
Lune vpraša solnce rano:
&quot;Je li tebi, sestra, znano,
Kaj da rože v tla so vgnane,
Ki veséle
So cvetéle
Po gredícah mlade Mane?

Ko sem včeraj jutro vstalo,
Njeno okno obsijálo,
Rádostna, s pogledom jasnim
Tam je stala
In igrala
Zadovoljna z vencem krasnim.&quot;

Luna se je nasmejála:
&quot;&quot;Kaj bi tega jaz ne znala!
 
Snoč prišel je mlad učenec
Čez gredíce,
Čez cvetíce;
Vzel je sabo krasni venec.&quot;&quot;&lt;/poem&gt;

==  Lenčica ==

&lt;poem&gt;
Lenčica v bregu ovčíce pase,
Tamkaj za njivo, kjer detelja rase;
Spanje premore ji lepe očí,
V deteljo njena čeda hití.

Hitro je mladi sosed pritekel,
Deklico zbudil, tak ji je rekel:
&quot;Deteljo tí si popasla mojó,
Vzamem ti čedo tvojo zató.

Lenčica milo ga je prosíla,
Pa je sosedu takó govorila:
&quot;&quot;Pusti ovčíce, saj sosed si moj,
Ž njimi jaz vedno sem, ône z menój,&quot;&quot;

&quot;S čedo ostani, čeda pa s tabo;
Tebe vzel in ovčíce bom  sabo,
Da gospodínja moja mi boš,
Moja ženíca, jaz pa tvoj mož.&quot;
 
&quot;&quot;Kaj pa mati stara poreče,
Ki me pustiti nikamor neče?
Reva ne more brez mene živét',
Šteje let že sedemdeset.&quot;&quot;

&quot;Staro boš mater sebój pripeljála,
V gornici ona bode naj spala;
Mídva pa v beli kamrici,
Lépo za naju pripravljeni.&quot;&lt;/poem&gt;

==  Nevabljeni svat ==

&lt;poem&gt;
Ko boš se možíla,
Al boš povabíla
Tud mene, al ne?

Če prav me pozabiš,
Če prav me ne vabiš,
Pa sam bom prišel.&quot;

I ní ga vabila,
Al ga pozabíla,
Al smela ga ní.

Pa kakor govoril,
Tako je res storil,
Prišel je na pir.

Na stran se je vsedel,
Ni pil i ne jedel
Raztrgani svat.
 
Nevesta pijače
I bele pogače
Ponudi mu v dar.

&quot;Pogače ne maram,
Za vino ne baram,
Le sama ga pij!&quot;

Še prstan si sname:
&quot;Ta prstan ní zá-me,
Ná, možu ga daj!&quot;

I šel je iz hiše,
Nevesta pa briše
Rudeče očí.

Ljudjé pa so jeli
I pili i peli,
Veseli bilì.
&lt;/poem&gt;

==  Zimski večer ==

&lt;poem&gt;
Pojdi Minka, zápri duri,
Peč s panjači mi podkuri.

Luč mi v leščerbi napravi,
Stol moj k peči sem postavi.

Semkaj hčerka sédi k meni,
I kolovrat svoj zaženi.

Pravi mi o bratu svojem,
Ob edinem sinu mojem,

Kak nam je rokó podajal,
Ko od doma je odhajal.

Ti si solzna zdihovála,
Mati je na glas jokála.
 
Šel od nas je v kraje tuje,
Koder vojska smrt gostuje.

Dokaj je minulo časa,
Da o njem ni bilo glasa.

Tretje leto list poslani
Nam njegovo smrt oznani.

Od takrat je tvoja mati
Bila néhala jokáti.

Legla je, pa ni več vstala,
V Bogu osmi dan zaspala.&lt;/poem&gt;

==  Zaklad ==

&lt;poem&gt;
&quot;Le hitro na delo roké,
Pod sívo to skalo ležé
Velíki, neznani zakladi,
Rumenega kupi zlatá
I belega čudo srebrá
V globoko zakópani kadi.

Marija, ki srenja te ta
Dobrótnico milo pozná,
Nam bodi nocój pomočníca!
Če dvignemo srečno zaklad, 
Pa kakor je koli bogàt,
Od vsega ti bo polovíca.&quot;

Tak prosi i kliče drhál,
Poprime kopaje se tal,
Z lopátami, krampi pritíska.
 
&quot;Že nekaj zvenčí pod zemljó
Le zdaj še udarím krepkó!&quot;
I suho zlato se zabliska.

&quot;Okoli železne kadí
Vrzímo debéle vrví,
Da v zemlji posoda se gane,
Na desno, na levo še stran
Kopljímo, da zdajci na dan
Bogati dobiček nam vstane.

Kopáli na vsako smo plát,
Otvézena silna je kad;
Zdaj vprímo, tiščímo, vlecímo!
Če slehrni počil bi ud,
Obilo poplačan bo trud,
Saj vemo, zakaj se potimo.&quot;

Močneje vsakteri se vprè,
Da kad se zaziblje, zmajè,
Ter dviga se, dvigne, ustavi;
Pa sila pomnóžena vsa
Potegne na ravne jo tla,
Na trato jo varno postavi. 
&quot;Al kaj, ko pa naše vse ni!
Bedaki, neumneži mi,
Storíti enako obljubo!
Čemú bo Maríi zlató,
Devíci prečisti srebró?
Molítev le jemlje za ljubo.

Zatorej bolj pametno bo,
Med nami bogato blagó
Pravično naj bi se delilo&quot; --
Pa groza! odpré se prepàd,
I kad jim požrè i zaklàd,
Delítve več treba ni bilo.&lt;/poem&gt;

==  Knezov  zet ==

&lt;poem&gt;
Pač lep je mladi vrtnar bil,
Ki rože v vrtu je sadíl,
In rad je delal, bil vesél,
Pa tako pesem si je pél:
Najlepšo rožo bom izbrál,
In svoji ljubici jo dal;
Saj bodem, če sem tudi kmet,
Enkrat še vendar knezov zet.

Pri oknu stal je gospodár,
In slišal, kaj je pel vrtnár;
Po udih stresel ga je mraz,
Od jeze bil mu bled obraz.
Le semkaj, semkaj, moj vrtnár!
Tak klical ga je gospodár,
Vrtnár si bil doslej ti moj,
Denès pa greš na lov z menój.
 
Le vzemi puško rísano,
I z mano pojdi na goró,
Da ustrelíva tam volká,
Ki trga mlada jágnjeta.

Ko solnce šlo je za goró,
Prižgalo zvezde je nebó,
Skovír na gori je zapél,
Nekdó slovó od svéta vzel.
Po Kolpi plaval je mrlìč,
Nad Kolpo je odvával ptìč.

Odbíje ura polnočí,
Po starem gradu vse že spí,
Hčí knezova le še ne spí,
Pri nji še svetla luč gorí.
Na vrtu pa stojí nekdó,
Premílo prosi, presladkó:
Le pojdi, ljubica z menój,
Da poročíva se nocój;
Ko poči zor, ti moja boš,
I jaz za vekomaj tvoj mož.
Tak milo prosi, tak sladkó,
Da zmoti módro ji glavó.
 
Obléče krilo svileno,
Z ruménim zlatom vdélano.
Čez krilo pa srebrni pas,
I rožo déne v kito las,
Ki jo vrtnár je včeraj dal,
Ko je pod njenim oknom stal.

Grad beli tího zapustí,
Za ljubim svojim pohití
Oh pojdi sem, ne mudi se!
Glas znani v dalji čuti je.
Če teče bolj, če bolj hití,
Klic vedno dalje se glasí.
Počákaj, ljubček moj, postój,
Postój, ne beži pred menój!
Le híti, híti, ljubica!
Saj že na koncu pota sva.

I ko do Kolpe prihití,
Na strmem bregu obstojí.
Iz vode glas se je glasíl
Tak žalosten i táko míl,
Da príme s čudno jo močjó
V globoko zvabi jo vodó.
 
Skovír skovíkati začel,
Nekdó pa votlo je zapél:
Če bil sem tudi reven kmet,
Zdaj sem pa vendar knezov zet!&lt;/poem&gt;

==  Morski duhovi ==

&lt;poem&gt;
Pri gradu tik mórja pa stražnik stojí,
Ob glavi razljúčena burja mu vije,
Šuménje valóv na ušesa mu bije,
Ob skali na bregu se voda pení.

Al strah, al te groza ni, revni voják?
Morjé je neznanih duhóv domovína,
O pólnoči se jim odprè globočína,
I čudno težák i napôlnjen je zrak.

I temna meglà se podí čez vodó,
Se dviga i miga i težka se niža,
Dirjáje oddálja i zopet se bliža --
Vetrovje potíhne, morjé je mirnó.

Iz temne meglé pa množína duhóv
Posúje se v školjkah od zláta bliščéčih,
Prijézdi na ribah srebrnosvetéčih,
Ter vije se čudno k glasóvom rogóv.
 
Kak hiter, kak jasen, kak čuden je ples,
Ki suče čez mórje se mirno i plano,
I petje človeškim ušesom neznano
Razléga k vihránju se jasnih telés.

Rajánje zastane i petje nehá,
Pa kakor na krasu povzdígne se burja,
Ter vije viharna i brije do morja,
Tak dvigne se trop i tak k bregu vihrá.

Vojáka zagrabi množína duhóv,
Peréscu enako od tal ga pobere,
Nevíhti enako po morju ž njim dere,
Pogrézne ž njim v brezdno se drznih valóv.

Duhovi imájo tam doli svoj grad,
Steklene so stene, srebrna so vrata,
Dvorana je v gradu, v nji miza je zlata,
Za mizo postávljen pa préstol je zlat.

Na zlatem prestólu pa cesar sedí,
Na desno posádil si hčerko je zalo,
Ni taki lepoti še solnce sijálo,
Človéško okó je še vídelo ni.
 
Vojáka popríme prečudna oblást,
Srcé se mu širi i huje mu bije,
Rudeča vročíca mu lica zalije,
Pretrésa vse ude neznana mu slast.

Nezbrane mu misli po glavi vršé;
Kar z zlatega stola devíca se dvigne,
Smehljáje mu živim očésom pomigne,
I svoje prebéle podá mu roké.

I zbora nevídnega glas zadoní,
Plesavke s plesavci se v krog zavrtíjo,
Da v čutih se rajskih jim srca topíjo,
Obleka šumí i ves svet se vrtí.

Voják cesaríčino stisne čez pas:
Jaz tvoj sem, ti moja, nič naju ne loči,
Ti moja na véke, al srce mi poči --
Pa čuj, kako znan se razlega mu glas!

Glas kládiva v gradu enó zabrenčí,
Voják se prestraši, očí si pomane,
Pred njim pa patrolja tovaršev obstane,
Ter druzemu stražo tik morja zročí.&lt;/poem&gt;

[[Kategorija: Simon Jenko]]</text>
      <sha1>9efe40labwtmxro4fzkvhwlg174ft0n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>224548</id>
      <parentid>224547</parentid>
      <timestamp>2026-09-11T11:10:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>61</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-49197-96|~2026-49197-96]] ([[User talk:~2026-49197-96|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-57269-0|~2026-57269-0]]</comment>
      <origin>223084</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41251" sha1="qn0am7mpyp1wgk342k9h7ucrxi3xw1s" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Pesmi
| poglavje= 
| avtor= Simon Jenko
| opombe= 
| obdelano=4
| spisano=1865
| licenca=javna last
| vir= Ljubljana: Janez Giontini. Priskrbel Marko Stabej, postavil M. Hladnik.
}}

== Uvod ==

&lt;poem&gt;
Dvigni se! ukàz mi reče.
Srce pade mi v oblasti
Silne, prej neznane strasti,
Ki ko živi ogenj peče.

Čut se zlije mi v besede. --
Preč so črne bolečíne,
Strast občutkov divjih mine,
Jasen mir se v prsi vsede.&lt;/poem&gt;

==  Moja pesem ==

&lt;poem&gt;
Moja pesem bo nosíla
Tvojo hvalo križem svet,
'Z ust mladenčev se glasíla
Bo še v času poznih let.

Iz solzá, ki so veséle
Mi rosíle moj obraz,
Rože bodo razcvetéle,
Ko spet pride cvetja čas.

Iz solzá, ki so otožne
Zalivále mi okó,
Pa vijólice pobóžne
Pómlad obrodíla bo.&lt;/poem&gt;

==  Spremenjeno srce ==

&lt;poem&gt;
Kaj ptici je, da žalostno
V grmovji žvrgoléva,
Zakaj več pesmi, kakor prej,
Veselih ne prepéva?

Zakaj po nebu zvézdice
Tak žalostno brlíjo,
I več takó, kakor so prej,
Veselo ne bliščíjo?

Saj ptica speva v eno mér,
Ko nekdaj je, veselo,
Nebó od zvezdic še bliščí,
Ko nekdaj je bliščélo.

Vse tako je, kakor popréj,
Bliščéče i vesélo ;
Le ti srcé, le ti srcé,
Le ti si mi zbolélo!&lt;/poem&gt;

==  Prošnja ==

&lt;poem&gt;
Da te ljubim, ti je znano,
Da me ljubiš, davno vem ;
Kaj ogíbaš se pred máno,
Odgovarjaš le očém?

Pusti strah i moja bodi,
V dar srcé ti podelím ;
Bog nebeški sam naj sodi,
Kaj poklonil sem ti ž njim!&lt;/poem&gt;

==  Pred durmi ==

&lt;poem&gt;
Glásno si pévala,
Strune ubírala,
Nisi pač míslila,
Da sem te čul.

Blizu pri durih bil,
Tvoje sem glase pil,
Ž njimi srce pojíl,
Vbogo srcé.

Kljuko prijémala,
Skor jo pritísnila,
Pa si ni upala
Roka mojà.

Solza je pádala,
Lice namákala,
Nisi je vídila,
Lite zastonj.&lt;/poem&gt;

==  Moč ljubezni ==

&lt;poem&gt;
Brez željé, brez nade
Tekli so mi dnevi,
En pogled od tebe
Doletí me v revi.

Ko se me polástil
Rajski je občutek,
Čisto me prestváril
Eden je trenutek.

Roka v roko sega
Srce k srcu sili,
Novo moč življenja
Čutim v vsakej žili.

Nova moč življenja
Ude mi pretrésa,
Kak je lepa zemlja,
Moja zdaj nebésa!&lt;/poem&gt;

==  Pomlad ==

&lt;poem&gt;
I srce, ti se ne zbudíš!
I jezik, ti ne govoríš!
Zdaj klije tebi dvojni cvet,
Pomladi cvet, čas mladih let.

Poglej, obrni se okrog,
Zelena gora, živ je log;
Povsodi pomladanjski cvet
Vesoljni v svate vabi svet.

Podaj mi ljubica rokó,
Pod milo pojdeva nebó,
Kjer njiva zopet zelení,
Nad njo skrjanec žvrgolí.

Al spet si tukaj, znanec moj?
Le dvigni se, na glas zapoj ;
Ljubezni glas, veselja klic
Naznanja príhod naj cvetíc!&lt;/poem&gt;

==  Po noči ==

&lt;poem&gt;
Póstelja postlana
Mene premaguje,
Glava je zaspana,
Srce pa mi čuje.

Srce moje čuje,
Ko ves svet že spava,
Tebe obiskuje,
I v veselji plava.

Ko v veselji plava,
Misli pesmi zlate,
Tebi jih podava,
Ki jih dela zá-te.

Ki jih delam zá-te,
Ko ljudjé vsi spijo,
Dal jih bom med brate,
Da te razglasíjo.
 
Naj te razglasíjo
Po vsi domovini,
Koderkol' živíjo
Majke Slave sini.&lt;/poem&gt;

==  Slovó ==

&lt;poem&gt;
Ko mesec svetló
Bo spet posijál,
Od ljube slovó
Jaz bodem jemál.

Naj njene očí
V solzàh se topé ;
Pomagati ní,
Če poka srcé.

Poglej jih goré,
Čez njé gre moj pot,
O daleč čez njé,
Predaleč od tod.

Ne vprašaj, zakaj
Mi tu ní strpét' ;
Ne vprašaj, kedáj
Se snideva spet.
 
Mogoče kedàj,
Mogoče nikdár ;
Le roko podàj,
I - Bog te obvar'!&lt;/poem&gt;

==  Po slovesu ==

&lt;poem&gt;
Temán oblak izza goré
Privlekel se je nad poljé,
Nad póljem v srédi je obstál,
Nebó je čez i čez obdál.

To ní oblak izza goré,
To tudí ní ravnó poljé ;
To misel le je žalostna
Na sredi srca mojega.&lt;/poem&gt;

==  Ptici ==

&lt;poem&gt;
Zapoj mi ptičica glasnó,
Zapoj mi pesem žalostno,
Ki bo mi v srce ségala,
Občutkom se prilégala.

Po travnicih sprehajam se,
Prelepe trgam rožice ;
Oj rožice dišé lepó,
Al zá-me duha nimajo.

Ljudjé krog mene se vrsté,
Se smejajo, se veselé ;
Moj duh temán je i molčí,
Nikomur nič ne govorí.

Star sedemnajst še komaj let
Zaničeval že ves sem svet,
I vem, da v srečo to mi ní,
Pa mi srcé tako velí.&lt;/poem&gt;

==  V tihi noči ==

&lt;poem&gt;
Pesem, pojdi miloglasna
V noči plavaj tje do njé,
Ko jo zvezde, luna jasna
S spanja mirnega budé.

Ko zamišljena si pase
S čuti sladkimi srcé,
Pesem, tvoje žale glase
Naj nje usta ponové!&lt;/poem&gt;

==  Namen mojih pesmi ==

&lt;poem&gt;
Ko moje pesmi tiskane
Po belem svetu bodo šle,
Nekteri mož jih bo izbral,
I dragi svoji v dar podal.
Ko tvoj v Ljubljano pride mož,
Tud ti dobila ene boš,
V rudeče usnje vezane
I zlatom bodo rezane.
O beri jih, preberi vse,
Saj tebi so napisane.&lt;/poem&gt;

==  Skrivnost ==

&lt;poem&gt;
Kdor vprašal bo, čegavo čast li pojem,
Zastonj bo vprašal po imenu tvojem ;
Očitno ga izreči nisem smel,
Skrivaj povedati ga nisem tel.&lt;/poem&gt;

==  Obujénke ==

&lt;poem&gt;
Skopal sem globoko jamo,
Kakor, kadar je pokop,
Kadar črni zemlji damo
Velo truplo v tihi grob.

Vso ljubezen sem nekdanjo
V jamo djal s spominom ran,
Kamen sem zavalil ná-njo,
Da je ne pustí na dan.

Al o polnoči gomile
Mrtvim truplom se odpró,
Močne ure čudne sile
Iz grobóv jih priženó.

Noč življenje v ude zlije,
Gíbanje zbudí teles ;
Bleda luna tiho sije,
Gleda mrtvih živi ples.
 
I tako se meni časi
Kamen s srca odvalí,
Ter iz groba se oglasi
Sreča mi nekdanjih dni.

Vstanejo nekdanje sanje
I spomin skelečih ran ;
Moč ljubezni se nekdanje
Spet prikaže mi na dan.&lt;/poem&gt;

===  I. ===

&lt;poem&gt;
Slabo sveča je brléla,
Zunaj dež je curkom líl,
Skupaj mídva sva sedéla,
Nama lep večer je bil.

Sladki smehi iz očésa
Med solzámi govoré,
Telo se drží telesa,
Usta pa se ust držé.

Zunaj je nevihta vila,
Dež na okno je kropíl,
Midva pa sva se ljubíla,
Lep večér je nama bil.&lt;/poem&gt;

===  II. ===

&lt;poem&gt;
Mirno desno si mi dala,
Z levo brísala solzé,
Žalostno se nasmehljala,
Rekla si besede té:

&quot;Če ti mar ni več za mene,
Saj ti rada odpustím,
Pojdi, če te srce žene,
Saj nazaj te ne držím.&quot;

Vem, da si mi odpustila,
Jaz odpustil si ne bom,
Kar takrat si govorila,
Jaz odpustil si ne bom.&lt;/poem&gt;

===  III. ===

&lt;poem&gt;
Zdrava bodi, zdrava bodi,
Zdrava bodi vekoméj!
Tak neumni jezik blodi,
Noga nese me naprej.

Ali srce se ustavlja,
Vse drugače govorí,
Le prisego še ponavlja,
Ne odreči mi velí.

Davno žal je nogam djanja,
Žal jeziku besedí;
Srce vedno le priganja,
Ponoviti blage dní.&lt;/poem&gt;

===  IV. ===

&lt;poem&gt;
Trgal rože sem rudeče,
Tebi venec iž njih vil,
Bodlo trnje me bodeče,
Roko sem s krvjó rosíl.

S tvojega obličja lile
Radost žive so očí,
Pa srcé so mi ranile,
Ko pušica, ki letí.

Jenjale so bolečíne
Ki jih trnje obudí;
Rana v srcu pa ne mine,
Vedno huje krvaví.&lt;/poem&gt;

===  V. ===

&lt;poem&gt;
&quot;Dokler zvezd bo zlata čeda
Razsvetljála božji dom,
Stala moja bo beseda:
Tvoja sem i tvoja bom.&quot;

Zvezde v daljo se ozríte,
I poglejte v nje srcé,
Zvésto meni oznaníte,
Ali res bije še za mé?

Zvezde pa se za oblakom
Mojim skrívajo očém;
Gledam, vprašam jih i čakam,
Al odgovora ne zvém.&lt;/poem&gt;

===  VI. ===

&lt;poem&gt;
V ljubem si ostala kraji,
Jaz pa šel sem daleč preč;
Morebiti sreča naji
Oh, ne združi nikdar več!

Ves čas, kar si mi odvzeta,
Štejem ure, štejem dni;
'Z ur so mesci, 'z dní so leta,
Mescev, let pa konca ní!

Pomlad se na zemljo vrne,
Petje slavcev se zbudí,
V cvetje zemlja se zagrne;
Za-me pa pomladi ní!&lt;/poem&gt;

===  VII. ===

&lt;poem&gt;
Zemlja se zagrne v tmine,
Glava težka mi zaspí,
Duh čez hribe i doline
Na perutih k teb' letí.

Teb' v naročje glavo trudno
Denem, gledam ti v obraz;
Ti pa smeješ se priljudno,
Ko si se nekdanji čas.

Poljubljávaš mlado lice,
K srcu nosiš mi rokó,
Brišeš rádostne solzíce,
Ki mi iz očí tekó.&lt;/poem&gt;

===  VIII. ===

&lt;poem&gt;
&quot;Glej jih zvezde, kak bleščíjo,
K' izza gór se dvígajo,
O ljubezni govoríjo,
Rádostne si mígajo.&quot;

O tačàs so res bliščéle,
Njih prijazni svit je preč;
Ko tačàs, takó vesele
Níkdar mi ne bodo več.

Mrzle z dalje mi brlíjo,
Brez občutka mígajo;
Zvezde nič ne govoríjo,
Zvezde nič ne čútijo!&lt;/poem&gt;

===  IX. ===

&lt;poem&gt;
Tak si lepa, kakor zora,
Ko pripelje beli dan,
Da zbudi zelena gora
Se iz težkih nočnih sanj.

Da glavé dviguje cvetje
In obrača v njo očí;
Da po vejah glasno petje
O ljubezni zadoní.

Draga! bodi zora meni,
Oznanjúj mi lepši čas;
Žalost mi iz prs odženi,
Zbudi v ustih pesmi glas!&lt;/poem&gt;

===  X. ===

&lt;poem&gt;
Čas vrtí se neprestano,
Seka rane i zdraví;
Meni pa nekdanjo rano
Vsak dan zopet ponoví.

V teku, ki tekó ga leta,
Ti se premenila boš
V modro ženo iz dekleta,
Jaz bom iz mladenča mož.

Srce bo se umirílo,
Zginil čas bo sladkih sanj;
Nič ne bo se ohranílo,
Neg solzé v spominu nánj.&lt;/poem&gt;

==  Tujki ==

&lt;poem&gt;
Prosim te, tujka ljubeznjiva,
V mé ne vpiraj temnih očí,
Da se ljubezen nepremagljíva
V mojem srcu ne obudí.

V njem že nosim ljubezen vérno,
Spremlja me zmerom i povsod;
Davno z udanostjo neizmérno
Ljubim naš slovanski rod.

Lepa tujka, kakó boš čutíla
Ti udanost vérno z menoj,
Reci, kakó boš ti ljubila
Narod moj neizmérno z menoj?&lt;/poem&gt;

==  Hitra sprememba ==

&lt;poem&gt;
Čez kratkih mescev pet
Sva videla se spet;
Pobesil jaz očí,
V stran gledala si ti.

I skor da bi se smeh
Polotil bil obeh,
Ker razuméla sva,
Kaj mísliva obá.&lt;/poem&gt;

==  Za slovó ==

&lt;poem&gt;
Za té, za mé najbolje bo,
Devíca ljubeznjíva, 
Da se pozabi, kar je b'lo,
Za vselej se pustíva.

Kaj ti ljubezen moja če,
Ki meni je igrača,
Ki, ko pod nébesom meglé,
Po vetru se obrača.

Jaz tak živím le tje v en dan,
Ne vprašam, kaj me čaka;
Ti si želíš pokojen stan
I skrbnega možaka.

Ne upaj srca prerodít',
Ne v jarem ga upreči;
Oh, ljuba, to ne more bit',
Z menoj ne gre se k sreči!
 
Kar mora bit', naj se zgodí,
Vsak svojo pot hodíva,
Na levo jaz, na desno tí,
Kar b'lo je, pozabíva!&lt;/poem&gt;

==  Pisavec ==

&lt;poem&gt;
Trudil sem se i prevdarjal,
Stiskal i grizljàl peró,
Sem premišljal i se vkvarjal,
Da zapisal bi vrstó.

I ko res sem jo zapisal,
Ter prebral potem jo spet,
Jezen koj sem jo izbrisal,
Bil na tem sem, ko popred.

Preč zagnal sem vso pisavo,
K nji naravnost se podál,
I za čut besedo pravo
Iz očí sem njenih bral.&lt;/poem&gt;

==  Izgubljeni up ==

&lt;poem&gt;
Daj mi sladki up nazaj!
Moj edín tovarš je bil,
Ž njim v nesreči sem sladíl
Dní prihodnje vsaj.

Ko pa tebe sem spoznal,
V tebi spolnjene željé
Mislilo si je srcé --
Preč sem up zagnal.

Kmalu šla si ti za njim. --
Ko polomljeno drevó,
Ki zeleno več ne bo,
Žalosten stojím.

Daj mi sladki up nazaj!
Mnogo še ne štejem let,
Kaj brez njega čem počet'?
Reci, dekle, kaj?&lt;/poem&gt;

==  Vabilo ==

&lt;poem&gt;
Ljúbica, pojd' z menój,
Lepa je noč nocój,
Bova svat'vála.
Luna naj bode mi
Priča molčéča,
K plesu naj gode mi
Voda šuméča,
Zvezde pa zláte
Pridejo v svate;
Nič se nikár ne boj,
Pojdi le pojd' z menój!&lt;/poem&gt;

==  To se vpraša ==

&lt;poem&gt;
Kadar mene se spominjaš,
Vem, da časi me preklinjaš;
Sed puella, quaestio est:
Kdo je kriv, al ti al jest?

Ko zvestost sva prisegála,
Jaz legal sem, ti legála;
Sed puella, quaestio est:
Kdo goljfan je, ti al jest.

Res vtegnilo morebiti
Žal komu bi enkrat biti;
Sed puella, quaestio est:
Kdo bo to, al ti al jest?&lt;/poem&gt;

==  Pred sodnjim stolom ==

&lt;poem&gt;
Kadar bom pred sodnjim stolom stal,
Upam, da me Bog ne bo pogubil;
Sámo, če mi bo odvezo dal,
Da sem tebe tak neumno ljubil.&lt;/poem&gt;

==  Rodoljubki ==

&lt;poem&gt;
Dekle, če si rodoljuba,
Pusti druge, ljubi mene,
In uzroke mi poslušaj,
Ter zapomni, kar ti rečem:
V prsih nosim srce prazno,
Nič na svetu me ne mika,
I ker tak sem, ni mi dano,
Da bi pela pevska žila;
Če pa ti mi kri razgreješ,
Led otajaš okol srca,
Vsaka misel mi bo pesem,
Vsaka pesem bo izvrstna.
I ko vkup bo cela knjiga,
Koj jo pošljem do Ljubljane,
Do bukvarja, da jo tiska
I razpošlje na vse kraje.
Hvalo pele mi Novice,
Hvalo pel mi bode Glasnik,
Bo dokazal, da sem s knjigo
Naše slovstvo obogatil.
 
Táko pojde čast imena
Mojega po vsi deželi,
Zraven slava bo donela
Med Slovenci tudi tebi.
Torej dekle, brž pokaži,
Da te rodoljubje žene
Naše slovstvo obogátit' --
Pusti druge, ljubi mene!&lt;/poem&gt;

==  Zakaj me ne ljubiš? ==

&lt;poem&gt;
Vse misli, ki v prsih sem skrite
Pred drugimi nosil ljudmí,
Vse tebi so davno očite,
Ne ena neznana ti ní;
I vendar, zakaj me ne ljubiš?

Vse trude, skrbí, hrepenenje,
Saj nisem nosil jih za sé;
Posvetil tebi sem življenje,
Poklonil sem tebi srcé;
I vendar, zakaj me ne ljubiš?

Premisli nočí prebujene,
I žalostne dneve preštej,
I sôlze za té porojene
Premisli jih vse, i povej,
Povej mi, zakaj me ne ljubiš?
 
Za rane, za žalost obilo,
Za dní, ki mi temni tekó,
Za ves moj pekèl mi v plačilo
Izpolni vsaj zadnjo željó:
Povej mi, zakaj me ne ljubiš?&lt;/poem&gt;

==  Obrazi ==

&lt;poem&gt;
Vstala je narava
Ter se giblje živa;
Znane čute kaže,
Kar nebo pokriva.

I srcé umeje
Čudne govorice,
Ki jih govorijo
Zvezde i cvetice.

Kamenje budí se
In občutke moje
Z mano čuti, z mano
Glasne pesmi poje.&lt;/poem&gt;

===  I. ===

&lt;poem&gt;
Roži mlado lice
Zarudí ko zarja,
Fantu njeno listje
Tiho spregovarja:

Denes tvoja ljuba
Bo se poročíla,
Mene pa v rumenih
Kíticah nosíla.

Ko ljubezni palo
Bode zagrinjalo,
Moje zadnje perje
Bo na tleh ležalo.&lt;/poem&gt;

===  II. ===

&lt;poem&gt;
&quot;Naj vso svojo silo 
Burja ná-me žene,
Vendar vsako pómlad
Veje so zelene;

Ali črv pod kožo,
Ki redí se z mano,
On za smrt gotovo
Vsekal mi je rano.&quot;

Tak v večernem mraku
Mehka lipa plaka,
Trdi hrast se smeje,
I nje pada čaka.&lt;/poem&gt;

===  III. ===

&lt;poem&gt;
Siv oblak po nebu
Z vetrom dalje plava,
Plava v lepe kraje,
Kjer se vije Sava.

Tam se nad gorami
Našim' bo ustavil,
V zlato se obleko
Zárjino opravil.

I ko njo bo videl,
Ko po vrtu hodi,
Mi jo bo pozdravil:
Draga, zdrava bodi!&lt;/poem&gt;

===  IV. ===

&lt;poem&gt;
Pri zeleni mizi
Moški ino ženske,
Drúščina gospode
Bila je slovenske.

Z druščino možakov
Gospodíčne zale
V našem so jezíku
Gladko vse kramljale.

Ves zavzet sem gledal,
Čudu sem se čudil,
Da iz sanj ležnjívih
Kvišku sem se zbudil.&lt;/poem&gt;

===  V. ===

&lt;poem&gt;
Ko je sonce vstalo,
Dájal sem mu hvalo,
Da na oknu rože
Mi je obsijálo.

Sonce mi je reklo:
&quot;Tebe, rož ni bilo,
Ko mogočno z nebá
Zemlji sem svetílo.

Ti ko rosa zgineš,
Jaz pa bom ostalo,
Grob ti obseválo;
Revež, hrani hvalo!&quot;&lt;/poem&gt;

===  VI. ===

===  VII. ===

&lt;poem&gt;
Zêlen mah obrašča
zrušene zidove,
Veter skoznje diha
Žalostne glasove.

Pôvej, razvalina,
V solncu zatemnéla!
Kaj je moč človeška,
Kaj so njena dela?

In življenje naše,
ki tak hitro teče,
ál so same sanje?
-- Sanje -- jek mi reče.&lt;/poem&gt;

===  VIII. ===

&lt;poem&gt;
Mlad junák po polji
S težkim srcem hodi,
Zvestega konjiča
Na povôdcu vodi.

&quot;Pasi spet se mírno
Travo jej zelêno;
Trud i boj i rane,
Vse je izgubljêno!

Zlómljena je sablja,
Bratje pokopáni,
Kar jih je ostalo,
Tujcem so podáni!&quot;&lt;/poem&gt;

===  IX. ===

&lt;poem&gt;
Ko zaspal bom v smrti,
Ne kopljite jame,
Kjer vrsté se križi;
Tam ni mesta zá-me.

Na visoki Tatri 
Jamo izkopljíte,
Tri drevesa sveta
Ná-njo zasadíte.

Tam moj duh bo gledal
Na vse štiri stráni,
Dokler bela zora
Dneva ne oznani.&lt;/poem&gt;

===  X. ===

&lt;poem&gt;
Mlade hčere truplo
Črna jama krije;
Poleg jame mati 
Bridke solze lije.

Kar oko doseže,
Smeje se narava,
Pomlad po grobovih 
Cvetje razsipava.

V joku svojo zgubo
Človek Bogu toži;
Slavec, drobni slavec
Pa vesele kroži.
&lt;/poem&gt;

===  XI. ===

&lt;poem&gt;
Rosa, hladna rosa
Kámenje močila,
Luna, bleda luna
Ná-nje je svetíla.

Čudno govoríco
Kámenje ogláša,
Piš večérne sape
K meni jo donáša:

&quot;Tod gredé stopila
Je devíca ná-me!&quot;
&quot;&quot;Ná-me tudi, ná-me!&quot;&quot;
Glásov sto povzáme.&lt;/poem&gt;

===  XII. ===
&lt;poem&gt;
O večernej uri
Stal sem poleg Save,
Drla z glasnim šumom
Je z višáv v nižave.

&quot;Mladi fant iz zdrave
Iz straní gorate,
Grem na južne kraje,
Grem med tvoje brate.&quot;

Tak šumečim glasom
Bistri val mi pravi.
Dam mu poročilo:
&quot;Srčno jih pozdravi!&quot;&lt;/poem&gt;

===  XIII. ===

&lt;poem&gt;
Med borovjem temnim
Mlada breza rase,
V lastnem svetu tuja
Stoji sama zá-se.

Tuja dolga leta
Raste sredi lesa,
Vetra moč jo maje,
Listje jej otresa.

Veter nosi listje
Sestram v daljne kraje,
Tam jim o samici
Sporočila daje.&lt;/poem&gt;

===  XIV. ===

&lt;poem&gt;
&quot;Južen veter diše,
Beli sneg se taja,
Mene pa ljubezen
Zmágavna navdaja.

Pomlad naju kliče,
Duša ljubeznjiva,
Zdaj-le se radujva,
Zdaj-le se ljubiva!&quot;

I ne dá se dvakrat
Ljubica poprôsit',
Koj vrabulja z vrabcem
Gnjezdo začne nôsit'.&lt;/poem&gt;

===  XV. ===

&lt;poem&gt;
Leži polje rávno,
V polji rože krasne;
Dvíga se skrjánec,
Poje pesmi glásne.

Pesem glasna stresa
Písane glavíce,
Sestra k sestri stiska
Zarudélo lice.

Šepetánje tájno
Nosi zrak čez njívo,
Sluhu nerazúmno,
Srcú razumljívo.&lt;/poem&gt;

===  XVI. ===

&lt;poem&gt;
Zida drobna mravlja
Varno si mravljiše,
Dan na dan ukvarja
Se za blagor hiše.

Dolgo pot nastopi,
Sto pedí od doma,
Z blagom obložena
Spet domú priroma.

Gnjezdo svoje stavi
Orel na višine,
Svet s perutjo meri
Čez vrhé, globine.&lt;/poem&gt;

===  XVII. ===

&lt;poem&gt;
Log za log se skriva,
Ladja dalje plava.
Duša ljubeznjiva,
Bodi stokrat zdrava!

Donava mogočna
Nosi ladjo mojo,
Moje srce vroče
Pa ljubezen svojo.

I mogočna reka
Nikdar ne usahne,
Pa ljubezen moja
Nikdar ne omahne.&lt;/poem&gt;

===  XVIII. ===

&lt;poem&gt;
&quot;Kadar mlado leto 
Pride z novim cvetjem,
Zopet prideš slavec
Praznovat ga s petjem;

Kake nove pesmi
Nam prineseš v gaje?&quot;
Drobni tič odgovor
Dal mi je skakljáje:

Z mladim cvetom pride
Cvetje, kakor lani,
Jaz pa vam prinesem
Petje, kakor lani.&lt;/poem&gt;

===  XIX. ===

&lt;poem&gt;
Zarja dan pripelje,
Dan darove razne
Saboj nam prinese
Tužne i prijazne.

Žalosti se znébi,
Predno dan ugasne,
Al spomín ohrani
Na trenutke jasne!

To vodilo zlato
Za življenje kratko
Kožo ti ohrani
Dolgo časa gladko.&lt;/poem&gt;

===  XX. ===

&lt;poem&gt;
Ves dan je pri oknu
Ljubica čakála,
Da je bleda luna
Mirno posijala.

&quot;Zunaj mesta z drugo
Ljubico je hodil,
Jo po ravnem polji
Je za roko vodil.&quot;

Tako reče luna,
Za oblak se skrije,
Da solzíc ne vidi,
Ki jih dekle lije.&lt;/poem&gt;

==  Pobratimíja ==

&lt;poem&gt;
Naj čuje zemlja i nebó,
Kar dens pobratimi pojó!
Naj se od ust do ust razlega,
Kar tu med nami vsak prisega:
Da srce zvesto, kakor zdaj,
Ostalo bode vekomaj.

I ko ločitve pride čas,
Na razne poti žene nas;
Tu ná! pobratim roko mojo,
Ti mi podaj desnico svojo,
Da srce zvesto, kakor zdaj,
Ostalo bode vekomaj.

Beseda dana, vez veljá,
Ne zemlje moč, ne moč nebá,
 
I ne peklà ognjena sila
Vezí ne bode razrušila,
Saj srca zvesta, kakor zdaj,
Ostala bodo vekomaj.&lt;/poem&gt;

==  Slovenska zgodovina ==

&lt;poem&gt;
Bridka žalost me prešine,
Ko se spomnim domovine,
Vsemu svetu nepoznane,
Od nikogar spoštovane.

V zlatih črkah v zgodovini
Se beró narodov čini;
Le od našega ni glasa
S prejšnjega ne zdanj'ga časa.

Kdo spominja se nekdanjih 
V revni zemlji pokopanih?
Tiho bori vnuk koraka
Čez grob borega očaka.

I ko ura nam odbije,
Črna zemlja nas pokrije;
Kdo bo še po nas poprašal?
Kdo se z nami bo ponašal?
 
Kako rod za rodom gine,
To povest je domovine,
Vsemu svetu nepoznane,
Od nikogar spoštovane.&lt;/poem&gt;

==  Samo ==

&lt;poem&gt;
Kje nek' zemlja grobe krije,
Kjer junaci domačije
Mirno smrtno spanje spé?
Nihče li ne zna za njé?

Rad na tvojo, hrabri Samo!
Črno bi pokleknil jamo,
Prst poljubil, ki pod njó
Hrabro ti leži teló.

Tam klečé nad tvojo rako
Sebi bi ljubezen tako,
Kakoršno si ti gojíl,
Rad v želeče srce vlil.

V pesmih glas bi svoj povzdignil,
Ž njim Slovene bi navdihnil;
Tvojo vrednost rod spoznal,
Tebe vreden bi postal.&lt;/poem&gt;

==  Adrijansko morje ==

&lt;poem&gt;
Buči, morje adrijansko!
Bilo nekdaj si slovansko,
Ko po tebi hrastov brod
Vozil je slovanski rod.

Ko ob tebi mesta bela
Naših dedov so cvetela,
Ko so jadra njih vojské,
So nosila njih imé.

Molči, morje! kam si djalo,
Al si ladje pokopalo,
Jih razbilo ob pečí,
Da jih videti več ni?

Ní jih morje potopilo,
Ní jih ob pečí razbilo;
Da jih videti ní več,
Tega kriv je tuji meč.&lt;/poem&gt;

==  Naše gore ==

&lt;poem&gt;
Mogočno se dvígajo naše góre,
Ozírajo se na cvetoče poljé,
Pošíljajo toke mu bistrih vodá;
Navzdól se podvízajo hčere gorá,
Pozdrávljajo rod, ki se dviga na dan,
I last imenuje goró ino plan,
Pozdrávljajo ga, na uhó mu bobné:
&quot;Naj volja tak krepka, ko tvoje goré,
Naj moč ti bo taka, ko tvojih je rek,
Ki trgajo jéz, i potrésajo breg;
Al mirno ponôsno srce naj ti bo,
Ko tvoje spomladi poljé je cvetnó!&quot;&lt;/poem&gt;

==  Molitev ==

&lt;poem&gt;
Ti, ki si ustvaril
Nas ko listja, trave,
Pol svetá podaril
Sinom majke Slave,
Čuj nas večni Bog!
Tvoji smo sinovi,
Dela blagoslovi
Naših slabih rok,
Vsmili se sirot,
Oče! z nami bodi,
Kaži pravo pot,
Ki do sreče vodi;
Ti nam daj kreposti,
Da, kar sklene um,
V djanji naš pogum
Skaže brez slabosti!&lt;/poem&gt;

==  Naprej ==

&lt;poem&gt;
Naprej zastava slave,
Na boj junaška krí!
Za blagost očetnjave
Naj puška govorí!

Z orožjem i desnico
Nesemu vragu grom,
Zapisat v krí pravico,
Ki terja jo naš dom.

Draga mati je prosila,
Roke okol vrata vila,
Plákala je moja mila;
Tu ostani ljubi moj!

Z Bogom mati, ljub'ca zdrava!
Mati mi je očetnjava,
Ljub'ca moja čast i slava,
Hajd'mo, hajd'mo zá-nje v boj!&lt;/poem&gt;

==  Na tujem ==

&lt;poem&gt;
Na strmo višavo,
Na goro jaz grem,
Pogledat v daljavo
Prot južnim straném.

Kjer reke so zdrave,
I bele cesté,
Cvetoče planjave,
Pa čvrsti ljudjé.&lt;/poem&gt;

==  Na Sorškem polji ==

&lt;poem&gt;
Pozdravljeno bodi
Sorško poljé,
Kjer moji očaci
V grobih ležé;

Kjer zibel je moja
Stala nekdàj,
Kjer rojstna stojí še
Hiša mi zdaj.

Triglava visoko
Snežno glavó
Še v sinji daljavi
Vidi okó;

Še Sava grmeča
V strugi šumí,
Ko leta nekdanja
Liže pečí.
 
Al sem ti še znanec,
Sorško polje?
Ker dolgo se nisva
Videla že;

I jaz sem premenil
Misli, obraz,
Kar naju ločila
Kraj sta i čas.&lt;/poem&gt;

==  Gôri ==

&lt;poem&gt;
Ti gora, kljubvaš starosti stoletni,
Na tebi ne pozná se časa ost;
Ko vrne se na zemljo čas prijetni,
Nekdanjo zlije čez-te spet mladost.

Cvetoča gledala si ti narode,
Cvetoča videla njih rast i pad;
Čutila nisi ti močí osode,
Še zdaj ko nekdaj ti obraz je mlad.

Ko jaz v gomili črni bom počival,
I zelen mah poraste nad menój,
Veselih časov srečo bo užival,
Imel bo jasne dneve narod moj.

Takrat v cvetoči zopet ti opravi
Pozdrávljala boš pomladanji svet,
Takrat moj narod, gora! mi pozdravi,
Nov rod ponosnih sinov i deklét!&lt;/poem&gt;

==  Po smrti ==

&lt;poem&gt;
Ko bodo v grob me djali,
Sto let bom tiho spal,
Da več ne bodo znali,
Kje križec moj je stal;

Da kar živelo z mano
Nekdanje jih je dní,
V deželo vsi neznano
Počivat bodo šli.

Takrat mi zaigralo
Srcé bo živo spet,
Z orjaško silo gnalo
Nazáj me bo na svet.

Po dragi domovini
Ogledovat bom šel,
Ko sinov naših sini,
Nov rod bo v nji cvetel.
 
Bom gledal, al spolnile
Željé so se mi v tem,
Al mirno v dnu gomile
Naprej počívat' smem?&lt;/poem&gt;
 
== Želja ==

&lt;poem&gt;
Sava znad pečine
Goni bele pene,
Pere stare stene,
I hití v doline.

Kakor moč neznana,
Ki valove žene,
V daljo sili mene
Želja neprestana.

Šel bi čez planjave,
Šel bi čez višine,
Da me žalost mine
I srcá težave!&lt;/poem&gt;

==  V brezupnosti ==

&lt;poem&gt;
Močí, močí mi daj moj Bog!
Da, ko napade me obup,
Ne vklonim silam se nadlog,
Jim stanovitnost stavim vkljub.

Močí, močí mi daj moj Bog!
Tak krepke kakor zid gorá,
Da, če se ruši svet okrog,
Propast me najde še možá! &lt;/poem&gt;
 
== Modrijanom ==

&lt;poem&gt;
Bog vam odpusti,
Modri možjé,
Vaše nauke,
Moje gorjé!

Vaši modrosti
Trap sem verjél,
Leta mladosti
Starec začél.

Doba mladosti
Jemlje slovó,
Mlade norosti
'Z groba gredó.

Vrag naj jo vzame,
Vašo modrost,
Ki mi je vzela
Mojo mladost!&lt;/poem&gt;

==  Naj bo! ==

&lt;poem&gt;
Izgínila komaj mladóst,
Okusil užé sem grenkóst
I žolč pregotove resníce:
Da vsega, kar up nam obéta,
Pozneje, ko prídejo leta,
Ne spólnijo nam polovíce.

Občutkov, ki nežno srcé
Mladenču pojé i topé,
kak polno jih moje je bilo;
Pa kakor danú porodníca
O solncu ob luč je daníca,
Srcé je te čute zgubílo.

I zdaj negotova reží
Prihodnjih osoda mi dní
 
I z upanjem dvom se bojuje;
Al kar je srcé izgubílo,
Saj vem, da ne bo se vrnílo,
Saj vem, da zastonj mi zdihuje.&lt;/poem&gt;

==  Korak v življenje ==

&lt;poem&gt;
Srce trepéče
Od hrepenénja,
V šumni vrtínec
Sili življenja.
Stopil na ladij
Tudi bi eno,
Jádral za srečo
Nerazjasnjêno,
Môrje lažnjivo
Kje so bregovi!
Grozna širjava,
Grom i vetrovi --
Zije slapovje,
Rjove peneče,
Barke razbija,
V brezna jih meče.
Zvezde prijazne,
Pot mi kažíte,
Srečni vetrovi,
Čoln mi vodíte!&lt;/poem&gt;

==  Trojno gorjé ==

&lt;poem&gt;
Gorjé, kdor nima doma,
Kdor ni nikjér sam svoj gospod;
Naj križem svet preroma,
Saj vendar tujec je povsod.

Gorjé, kdor se useda
Za tujo mizo žive dní;
Vsak grižljej mu preséda,
Požírek vsak mu zagrení.

Gorjé, kdor zatajíti
Prisíljen voljo i srcé
Bedakom posodíti
Čas mora, glavo i roké.&lt;/poem&gt;
 
== Sprememba ==

&lt;poem&gt;
Hitro obrača se časa koló,
Naši duhovi ž njim se vrtíjo,
Dan na dan same sebe meníjo,
Sami ne znajo zakaj i kakó.

Tugi žareči me dala v oblást,
Dala me sreča vodnici je slabi;
Zopet pihljaje nada me vabi,
Njeno hladívno okušam že slast.

Miru odpíra se prazno srcé,
Rane zastarane sčásoma celi,
V jasni prihodnosti tužnoveséli
Gine iz srca ognjéno gorjé.&lt;/poem&gt;

==  Želje ==

&lt;poem&gt;
Peruti hotel bi imet',
Preméril bi nezmérni svet,
Poískal rad bi miren kot,
Kjer bil bi sam i svoj gospod.
Ukrótil strastno bi srcé,
Željàm dajál ozké mejé,
I kar dožível sem nekdaj,
Pozábil bi za vekomaj.&lt;/poem&gt;

==  Na grobéh ==

&lt;poem&gt;
Po grobih sem hodil, kjer trava zelêna
'S trohljívosti známenje upa poganja,
Po grobih, kjer starost leží položêna,
Kjer v prahu počíva lepota nekdanja. 

Poglédal sem v jamo nedavna skopáno,
Šest čevljev globoko, tri čevlje širôko, 
Poglédal sem v postel človéku postláno,
Ki meja je mislim letéčim visôko.

Glasove bridké je srcé zdihoválo,
Roké so se s silo na prsih skleníle,
Trohljívosti grozno zaklícal sem hvalo,
Da jek so zamolkel dajále gomíle.&lt;/poem&gt;

==  Slika ==

&lt;poem&gt;
Solnce rumêno
Goro zelêno
Zadnjič poljúbilo je;
V krilo temíne
Hribje, dolíne
Tího zavíli so se.

Tam na iztoku,
V sinjem oboku
Luna prikaže glavó;
Bolj se užíga,
Vedno bolj miga
Zvezdic prijázno zlató.

Vétrec pihljáje
Jézero maje,
 
Rahlo ob bregu šeptá;
V jézeru čeda
Zvézdic se gleda,
V daljni globíni migljá.

Nočna temína,
Slika spomína
Srečnih i žalostnih dni:
Zvezdam bliščéčim,
Zvezdam brléčim
Dnevi enaki ste ví.

Jézero krasno,
Temno al jasno,
Ti si podoba srcá:
V tebi odséva
Vsacega dneva
Svít se mi ali tema.&lt;/poem&gt;

==  Mati ==

&lt;poem&gt;
Dete revno, dete malo,
Kdaj mi bodeš poplačálo
Vse, kar zá-te skrbna mati
Mógla sem i bom prestati?

Sem pod srcem te nosíla,
V bolečínah porodíla,
Zá-te noč i dan skrbéla,
Zá-te sem i bom živéla.

Postel kol'kokrat postlála,
Zibel tvojo sem zibála,
Pesem ti zapela sladko,
Da zaspálo si čez kratko;

Čez-te se potém nagníla,
Srčno Boga sem prosíla:
Oče, hudega ga bráni,
Meni, sebi ga ohráni!
 
Dete malo in ubožno,
Bodi pridno i pobožno,
S tem skrbími boš plačalo,
Dete revno, dete malo!&lt;/poem&gt;

==  Angelj tužnih ==

&lt;poem&gt;
Ko obíde strah duhá,
Angelj stopi iz nebá,
Pride v hali žalostni,
V hali temnovišnjevi.
V levi roci vrč imá,
V vrču solz je do vrhá,
Zliva jih na vse stezé,
Koderkoli človek gré.
Kamor sólze pádajo,
Rožam glave sáhnejo,
Trava hitro se suší,
Zemlja pusta ne rodí.
V desni roci pa imá
Ogledálo iz zlatá,
Pred očí mu ga drží,
Kaže v njem pretekle dní,
Mu v svetlosti jasni spet
Kaže čas prihodnjih let;
Upu srce se odprè,
Duh otožni zjásni se.&lt;/poem&gt;

==  Studenca ==

&lt;poem&gt;
Vštric spod goré zelêne
Izvírata studenca dva,
I kakor pot ju žene,
Hitíta v plan nevtegama.

Na dvoje gresta pota, 
Na dvoje bolj, skoz bolj navzdól;
Končála teke bota,
Al več se vídela nikol.&lt;/poem&gt;

==  Zimski dan ==

&lt;poem&gt;
Solnce se od daleč skriva,
Vrana leta okrog hiše,
Tenek veter zunaj piše,
Tla pa debel sneg pokríva.

Tam na klancu je vse žívo,
Vkup so iz vasi otroci,
Vsak sení v premrli roci
Vozi, i drži se krívo.

Starec zre iz gorke hiše,
I spomín se mu posíli,
Dni premišlja, ki so bili,
I na tihem solze briše.&lt;/poem&gt;

==  Solnčni mrak ==

&lt;poem&gt;
Solnce mrkne, tma nastáne,
I ker dneva luč ne sije,
Ptičji kor se plašen skríje,
Netopír iz dupla plane.

Netopír zdaj gospodúje,
Prvega se ptiča šteje,
Kar pokrívajo jih veje,
Loga pevce zaničúje.

Mesec izpred solnca zgíne,
Zopet svítli dan zasíje: --
Brž vnemó se melodíje,
Netopír beží v otlíne.&lt;/poem&gt;

==  Sanjaču ==

&lt;poem&gt;
Po tihi noči mesec plava,
Mladenič tužen zre v nebó,
Zamišljena njegova glava,
Srcé mu  v prsih je tesnó.

Ne vdajaj se duhovom mraka,
Zaprì srcé, zaprì očí;
Glej mehka postelja te čaka,
Ozdravit' reveža želí.&lt;/poem&gt;

==  Nevesta ==

&lt;poem&gt;
Zvezde se blískajo,
Luna pa svéti,
Godci pa pískajo
Mojem' dekleti.

Snoči je jókala,
Dens ni veséla;
To bo še stókala,
Starca je vzela!&lt;/poem&gt;

==  Narodna (?)==

&lt;poem&gt;
Dolín'ca cvetoča,
V dolín'ci studénček,
Pri njem je deklíč'ca,
Ki vije si vénček.

Prišèl sem si žej'co
Gasít na studénček,
Deklič'ca mi dala
Je srček i vénček.&lt;/poem&gt;

==  Naš maček ==

&lt;poem&gt;
Naš maček je ljub'co imèl,
Vasovat noč vsako je šel;
Prišèl je domú ves zaspán,
Ko mežnar odzvonil je dan.

Zboléla je ljub'ca močnó,
O joj, če več zdrava ne bo!
Naš maček je jókat' začel;
Nobene več miši ni vjel.

I ko mu res vzame jo smrt,
Okoli se plazi potrt,
Življenje sovrážit' začnè __
V soboto obésil se je.

To žalost v eksempelj povém
Neskrbnim vam mladim ljudém:
Če dolgo živét' vam je mar,
Zaljúbit' se níkdar nikár!&lt;/poem&gt;

==  Pogreb ==

&lt;poem&gt;
V zvoniku dvanajst ura bije,
Ravnine, gôre tema krije;
Le v mestu luči še goré,
Le v mestu še ne spé ljudjé.

Piščali, gosli se glasíjo,
Vrsté plesavcev se vrtíjo,
Njih líc nobenega ne znaš,
Ker vsak obraz je čudna laž.

Pred vrata konja pridrdrata,
Kočíjo črno pripeljata;
V kočíi pa mrlič leží,
Svet tacega še videl ni.

Okó, globoko v čelo vdrto,
Je vedno še na pol odprto,
Na ústnicah i na očéh
Še ziblje se hinavski smeh.
 
Obleka mu je tenka svila,
Lasjé dišé mu od kadíla,
Cvetíce ga pokrívajo,
Ki se užé obletajo.

Pred hišo konja zarzgetáta,
Odprejo se visoka vrata,
Za vozom v pare stopi trop,
Da počastí možá pokop.

Devíce, davno že v srpani,
Dekleta letos še ko lani,
Se v prvej vrsti jokajo,
I samski stan preklínjajo.

Potem mladenči se vrstíjo,
V obràz bledí na pol mežíjo,
I v prazne žepe segajo,
Denar okrogli kolnejo.

Za njimi množica neznana
Gre klavrna i vsa zaspana.
V koló obstopi črni grob,
Zapoje tak pogrebcov trop:
 
Le ž njim v pogreba tihe tmine!
O polnoči zmed nas naj zgine,
Zapojte v grob mu iz vseh ust:
Ne vstani več nesrečni Pust!&lt;/poem&gt;

==  Roža ==

&lt;poem&gt;
Sred vasí so lipe trí,
Híšica pri njih stojí.

Híšica leséna je,
Roža zlata v njej cvetè.

Zá-me roža ta cvetè,
Zá-me le, za druge ne.

Kdor bo trgal rožo to,
Dal mi bo rosó glavó.&lt;/poem&gt;

==  Cekin ==

&lt;poem&gt;
Zaslužim si cekín,
K zlatarju se podám,
Cekín mu v roko dam,
Mu rečem i velím:

&quot;Le kuj, le kuj zlatár,
I prav za prstek mlad
Naredi prstan zlat,
Prekúj mi ta denár!

Namestu carja pa
Izreži črki dve,
Da njeno se imé
I moje se pozná.&quot;

Koj k delu gre zlatár,
I prav za prstek mlad
Naredil prstan zlat,
Prekóval je denár.
 
Pa k ljubi se podám,
Objamem jo sladkó,
Jo primem za rokó,
Na prst ji prstan dam.

Pa bral sem v njé očéh
Vprašanje strahom bral:
Zakaj nek nisi dal
Kovati rajši dveh?&lt;/poem&gt;

==  Pri oknu ==

&lt;poem&gt;
Bele cvetíce, ledéne cvetíce,
K vam bom goreče pritísnila lice.
Tajaj led, tajaj led, lice gorkó,
Da mi po cesti pogleda okó.

Vidim sení, kak po cesti svršíjo,
Svate vesele, ki ná-njih sedíjo,
Lep i najlepši pa ženin je mlad;
O da sem morala njega poznát'!

Malo trenutij, pa notri do groba
Drugi zadána bo tvoja zvestoba.
Naj v nje naročji ti sreča cvetè,
Meni za veke izginila je.

Bele cvetíce, ledéne cvetíce,
Vé ohladíte žaréče mi lice!
Večni Bog, mili Bog, drži me tí,
Da mi ubogo srcé ne skopní!&lt;/poem&gt;

==  Lilije ==

&lt;poem&gt;
Lílije trgam,
Lílije bele,
Več mi ne boste
Mladi cvetele.

Več vas na solnce
Ne bom nosíla,
Več vas z vodíco
Hladno rosíla.

Lílije bele,
Le usehníte!
Z mano cvetéle,
Z mano veníte!&lt;/poem&gt;

==  Zadnji večer ==

&lt;poem&gt;
Nocój, le še nocój
Naj mesec bo svetèl,
Ko k meni ljubček moj
Bo zadnjikrat prišèl.

Čez to ravnó poljé
Ino čez travnike
Pa gladke so stezé,
Po njih moj ljubi gre.

Pa psi zalájajo
Po vsej vasi na glas,
Na glas oznánjajo,
Da gre moj ljubi v vas.

Klobúk ima na glav',
Za njím pa listek bel,
Ta listek táko prav'
Da cesar ga bo vzel.
 
Petêlin je zapél,
Daníca je prišlà,
Slovó je dragi vzel,
Jaz sem zajókala.

&quot;Ne jokaj ljubica,
Čez osem kratkih let,
Če bova še živá,
Pa spet se snídeva.&quot;

Oh, psi še lájajo;
Al ljubega več ní,
Pred mojo kamrico
Pa trava zelení.

Prežalostno srcé
Veselja nima več,
Sam Bog nebeški vé,
Kdaj osem let bo preč!&lt;/poem&gt;

==  Mlada Mana ==

&lt;poem&gt;
Lune vpraša solnce rano:
&quot;Je li tebi, sestra, znano,
Kaj da rože v tla so vgnane,
Ki veséle
So cvetéle
Po gredícah mlade Mane?

Ko sem včeraj jutro vstalo,
Njeno okno obsijálo,
Rádostna, s pogledom jasnim
Tam je stala
In igrala
Zadovoljna z vencem krasnim.&quot;

Luna se je nasmejála:
&quot;&quot;Kaj bi tega jaz ne znala!
 
Snoč prišel je mlad učenec
Čez gredíce,
Čez cvetíce;
Vzel je sabo krasni venec.&quot;&quot;&lt;/poem&gt;

==  Lenčica ==

&lt;poem&gt;
Lenčica v bregu ovčíce pase,
Tamkaj za njivo, kjer detelja rase;
Spanje premore ji lepe očí,
V deteljo njena čeda hití.

Hitro je mladi sosed pritekel,
Deklico zbudil, tak ji je rekel:
&quot;Deteljo tí si popasla mojó,
Vzamem ti čedo tvojo zató.

Lenčica milo ga je prosíla,
Pa je sosedu takó govorila:
&quot;&quot;Pusti ovčíce, saj sosed si moj,
Ž njimi jaz vedno sem, ône z menój,&quot;&quot;

&quot;S čedo ostani, čeda pa s tabo;
Tebe vzel in ovčíce bom  sabo,
Da gospodínja moja mi boš,
Moja ženíca, jaz pa tvoj mož.&quot;
 
&quot;&quot;Kaj pa mati stara poreče,
Ki me pustiti nikamor neče?
Reva ne more brez mene živét',
Šteje let že sedemdeset.&quot;&quot;

&quot;Staro boš mater sebój pripeljála,
V gornici ona bode naj spala;
Mídva pa v beli kamrici,
Lépo za naju pripravljeni.&quot;&lt;/poem&gt;

==  Nevabljeni svat ==

&lt;poem&gt;
Ko boš se možíla,
Al boš povabíla
Tud mene, al ne?

Če prav me pozabiš,
Če prav me ne vabiš,
Pa sam bom prišel.&quot;

I ní ga vabila,
Al ga pozabíla,
Al smela ga ní.

Pa kakor govoril,
Tako je res storil,
Prišel je na pir.

Na stran se je vsedel,
Ni pil i ne jedel
Raztrgani svat.
 
Nevesta pijače
I bele pogače
Ponudi mu v dar.

&quot;Pogače ne maram,
Za vino ne baram,
Le sama ga pij!&quot;

Še prstan si sname:
&quot;Ta prstan ní zá-me,
Ná, možu ga daj!&quot;

I šel je iz hiše,
Nevesta pa briše
Rudeče očí.

Ljudjé pa so jeli
I pili i peli,
Veseli bilì.
&lt;/poem&gt;

==  Zimski večer ==

&lt;poem&gt;
Pojdi Minka, zápri duri,
Peč s panjači mi podkuri.

Luč mi v leščerbi napravi,
Stol moj k peči sem postavi.

Semkaj hčerka sédi k meni,
I kolovrat svoj zaženi.

Pravi mi o bratu svojem,
Ob edinem sinu mojem,

Kak nam je rokó podajal,
Ko od doma je odhajal.

Ti si solzna zdihovála,
Mati je na glas jokála.
 
Šel od nas je v kraje tuje,
Koder vojska smrt gostuje.

Dokaj je minulo časa,
Da o njem ni bilo glasa.

Tretje leto list poslani
Nam njegovo smrt oznani.

Od takrat je tvoja mati
Bila néhala jokáti.

Legla je, pa ni več vstala,
V Bogu osmi dan zaspala.&lt;/poem&gt;

==  Zaklad ==

&lt;poem&gt;
&quot;Le hitro na delo roké,
Pod sívo to skalo ležé
Velíki, neznani zakladi,
Rumenega kupi zlatá
I belega čudo srebrá
V globoko zakópani kadi.

Marija, ki srenja te ta
Dobrótnico milo pozná,
Nam bodi nocój pomočníca!
Če dvignemo srečno zaklad, 
Pa kakor je koli bogàt,
Od vsega ti bo polovíca.&quot;

Tak prosi i kliče drhál,
Poprime kopaje se tal,
Z lopátami, krampi pritíska.
 
&quot;Že nekaj zvenčí pod zemljó
Le zdaj še udarím krepkó!&quot;
I suho zlato se zabliska.

&quot;Okoli železne kadí
Vrzímo debéle vrví,
Da v zemlji posoda se gane,
Na desno, na levo še stran
Kopljímo, da zdajci na dan
Bogati dobiček nam vstane.

Kopáli na vsako smo plát,
Otvézena silna je kad;
Zdaj vprímo, tiščímo, vlecímo!
Če slehrni počil bi ud,
Obilo poplačan bo trud,
Saj vemo, zakaj se potimo.&quot;

Močneje vsakteri se vprè,
Da kad se zaziblje, zmajè,
Ter dviga se, dvigne, ustavi;
Pa sila pomnóžena vsa
Potegne na ravne jo tla,
Na trato jo varno postavi. 
&quot;Al kaj, ko pa naše vse ni!
Bedaki, neumneži mi,
Storíti enako obljubo!
Čemú bo Maríi zlató,
Devíci prečisti srebró?
Molítev le jemlje za ljubo.

Zatorej bolj pametno bo,
Med nami bogato blagó
Pravično naj bi se delilo&quot; --
Pa groza! odpré se prepàd,
I kad jim požrè i zaklàd,
Delítve več treba ni bilo.&lt;/poem&gt;

==  Knezov  zet ==

&lt;poem&gt;
Pač lep je mladi vrtnar bil,
Ki rože v vrtu je sadíl,
In rad je delal, bil vesél,
Pa tako pesem si je pél:
Najlepšo rožo bom izbrál,
In svoji ljubici jo dal;
Saj bodem, če sem tudi kmet,
Enkrat še vendar knezov zet.

Pri oknu stal je gospodár,
In slišal, kaj je pel vrtnár;
Po udih stresel ga je mraz,
Od jeze bil mu bled obraz.
Le semkaj, semkaj, moj vrtnár!
Tak klical ga je gospodár,
Vrtnár si bil doslej ti moj,
Denès pa greš na lov z menój.
 
Le vzemi puško rísano,
I z mano pojdi na goró,
Da ustrelíva tam volká,
Ki trga mlada jágnjeta.

Ko solnce šlo je za goró,
Prižgalo zvezde je nebó,
Skovír na gori je zapél,
Nekdó slovó od svéta vzel.
Po Kolpi plaval je mrlìč,
Nad Kolpo je odvával ptìč.

Odbíje ura polnočí,
Po starem gradu vse že spí,
Hčí knezova le še ne spí,
Pri nji še svetla luč gorí.
Na vrtu pa stojí nekdó,
Premílo prosi, presladkó:
Le pojdi, ljubica z menój,
Da poročíva se nocój;
Ko poči zor, ti moja boš,
I jaz za vekomaj tvoj mož.
Tak milo prosi, tak sladkó,
Da zmoti módro ji glavó.
 
Obléče krilo svileno,
Z ruménim zlatom vdélano.
Čez krilo pa srebrni pas,
I rožo déne v kito las,
Ki jo vrtnár je včeraj dal,
Ko je pod njenim oknom stal.

Grad beli tího zapustí,
Za ljubim svojim pohití
Oh pojdi sem, ne mudi se!
Glas znani v dalji čuti je.
Če teče bolj, če bolj hití,
Klic vedno dalje se glasí.
Počákaj, ljubček moj, postój,
Postój, ne beži pred menój!
Le híti, híti, ljubica!
Saj že na koncu pota sva.

I ko do Kolpe prihití,
Na strmem bregu obstojí.
Iz vode glas se je glasíl
Tak žalosten i táko míl,
Da príme s čudno jo močjó
V globoko zvabi jo vodó.
 
Skovír skovíkati začel,
Nekdó pa votlo je zapél:
Če bil sem tudi reven kmet,
Zdaj sem pa vendar knezov zet!&lt;/poem&gt;

==  Morski duhovi ==

&lt;poem&gt;
Pri gradu tik mórja pa stražnik stojí,
Ob glavi razljúčena burja mu vije,
Šuménje valóv na ušesa mu bije,
Ob skali na bregu se voda pení.

Al strah, al te groza ni, revni voják?
Morjé je neznanih duhóv domovína,
O pólnoči se jim odprè globočína,
I čudno težák i napôlnjen je zrak.

I temna meglà se podí čez vodó,
Se dviga i miga i težka se niža,
Dirjáje oddálja i zopet se bliža --
Vetrovje potíhne, morjé je mirnó.

Iz temne meglé pa množína duhóv
Posúje se v školjkah od zláta bliščéčih,
Prijézdi na ribah srebrnosvetéčih,
Ter vije se čudno k glasóvom rogóv.
 
Kak hiter, kak jasen, kak čuden je ples,
Ki suče čez mórje se mirno i plano,
I petje človeškim ušesom neznano
Razléga k vihránju se jasnih telés.

Rajánje zastane i petje nehá,
Pa kakor na krasu povzdígne se burja,
Ter vije viharna i brije do morja,
Tak dvigne se trop i tak k bregu vihrá.

Vojáka zagrabi množína duhóv,
Peréscu enako od tal ga pobere,
Nevíhti enako po morju ž njim dere,
Pogrézne ž njim v brezdno se drznih valóv.

Duhovi imájo tam doli svoj grad,
Steklene so stene, srebrna so vrata,
Dvorana je v gradu, v nji miza je zlata,
Za mizo postávljen pa préstol je zlat.

Na zlatem prestólu pa cesar sedí,
Na desno posádil si hčerko je zalo,
Ni taki lepoti še solnce sijálo,
Človéško okó je še vídelo ni.
 
Vojáka popríme prečudna oblást,
Srcé se mu širi i huje mu bije,
Rudeča vročíca mu lica zalije,
Pretrésa vse ude neznana mu slast.

Nezbrane mu misli po glavi vršé;
Kar z zlatega stola devíca se dvigne,
Smehljáje mu živim očésom pomigne,
I svoje prebéle podá mu roké.

I zbora nevídnega glas zadoní,
Plesavke s plesavci se v krog zavrtíjo,
Da v čutih se rajskih jim srca topíjo,
Obleka šumí i ves svet se vrtí.

Voják cesaríčino stisne čez pas:
Jaz tvoj sem, ti moja, nič naju ne loči,
Ti moja na véke, al srce mi poči --
Pa čuj, kako znan se razlega mu glas!

Glas kládiva v gradu enó zabrenčí,
Voják se prestraši, očí si pomane,
Pred njim pa patrolja tovaršev obstane,
Ter druzemu stražo tik morja zročí.&lt;/poem&gt;

[[Kategorija: Simon Jenko]]</text>
      <sha1>qn0am7mpyp1wgk342k9h7ucrxi3xw1s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>A) Basni in prilike (A. M. Slomšek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11594</id>
    <revision>
      <id>224546</id>
      <parentid>224543</parentid>
      <timestamp>2026-09-10T20:38:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-49014-37</username>
        <id>10711</id>
      </contributor>
      <comment>/* 34. Smertni hlapci in dekle. */</comment>
      <origin>224546</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127558" sha1="qrf40oh29qixaf9p7e79p5mq71sigk4" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= Slomšekove basni, prilike in povesti
| naslednji= I. Kratke povesti za mladino (A. M. Slomšek)
| naslov= SLOMŠEKOVE BASNI, PRILIKE IN POVESTI
A) Basni in prilike
| poglavje= 
| avtor= Anton Martin Slomšek
| vir = [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='contributor%3dslom%c5%a1ek'&amp;pageSize=20&amp;page=2&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-HT739SY6 dLib]
| spisano= Ana Vrenko
| izdano= Družba sv. Mohorja, 1878 
| licenca= javna last
}}


== Za uvod ==

Resnica ljubi lepo obleko.

(Drob. 1850.)

Bili so svoje dni hud pridgar v nekem razuzdanem kraji, ki so ljudem toliko šerke pravili, da jim je po kosteh gomeznelo. Poslušavci se jih boje in malokdo k njim k spovedi gre. Še hujše se iz leče obnašajo in se zanikernim ljudem grozijo, ljudje se pa jihovega pihanja naveličajo in pridge celo opustijo. Od leta do leta srenja hujša prihaja; seme božjih navkov na skalo pada.

Žalostno grejo pastir v nedeljo na večer v svoj sadonosnik, premišljevaje plemenito drevje in obilen zlahni sad, katerega rodi, hudobnega ljudstva pa hudobno djanje, pri katerem nobenega poboljšanja ni.

Iskaje najboljšega sadja najdejo, da lepo sadje
le pod zelenim in košatim perjem raste; kder perja ni,
sadje od solnčne vročine vsahne, ali se od hudega
vetra posuši.

Vidiš! pridgarju na misel pade, plemenito drevo me modro uči, resnice mojega navka v čedno perje besede in prijetnih prilik zaviti; resnica ljubi lepo obleko, da se je ljudje ne splašijo. —

Jeli so pohlevno pridgovati; vsako nedeljo in
s
svetek so kako čedno priliko povedali. Ljudje so jih tudi jeli radi poslušati in so doma lepe prilike pravili, katere so v cirkvi slišali. V kratkem je bila cirkev poslušavcem pretesna.

Tako gola resnica požeri in se mora posladiti. Tudi bolniki rajši sladke zdravila pijejo, kakor grenek pelinovec.

==1. Lev in merkovica.==
(Drob. 1846.)

Pravijo, da je zverina svoje dni pod nekim košatim dohom semenj imela. Kraljevi lev v sredi tovaršije v senci sedi, merkovica pa po vejah skaklja, in se spakuje, ter začne želod v leva lučati. Lev jo ostro pogleda, kakor da bi jo z očmi predreti hotel, pa besede ne zine. Merkovico groza obleti, ali hitro se potolaži, rekoč: „Pač dobro, da do mene ne moreš&quot; — in zopet leva draži, ter želod po njem meče. Merkovica še enkrat verze, in lev zarnjove, da se je zemlja potresla, merkovica pa od strahu z veje padla.

Trepetaje levu pod tacami kuči in smerti čaka, da jo bo raztergal. Vsa zverina stermi in gleda. „Ne boš me više dražila ne&quot; — se merkovici oroslan zagrozi; „pa vendar nisi vredna. da bi te raztergal&quot; — pravi, in merkovico izpusti. Vsa zverina se oroslan prikloni in svojega vsmiljenega kralja počasti.

Navk. Abotno je, mogočne dražiti; lehko ubogega v šako dobijo. Lepo je za mogočne, nad revami se ne maščevati; najmogočneji so, kadar radi odpustijo.

== 2. Veverci in merkovica. ==
(Drob. 1846.)

Pozno v jesen ste veverci pod nekim orehom skak-ljaje hrane iskale. Krivec pohlidi, in lep oreh na tla pade. Hitro skočite oreh pobrat. Vsaka bi ga rada imela. „Moj je, pravi perva; jaz sem ga perva vgledala.&quot; — „„Moj je, trdi druga; jaz sem ga perva pobrala.&quot;&quot; Tako se kregate in za oreh pipljete. Merkovica pa mimo pride, in popraša rekoč: ,,Prijateljci! kaj pa imate?&quot; — Začnete ji praviti in truščati, da ene in druge ne zastopi. „Meni dajte oreh hranit, in ena po samem, potem pa druga svojo pravdo pove; pravico vama bom naredila.&quot; Merkovica tožbo poslušaje oreh razkole, jederce sne, dokler se veveroi pravdate. Pravda doteče, luščine pa prazne. Merkovica vsaki pravico spozna: pervi ki je oreh vgledala, drugi kije oreh pobrala. Vsaki prazno luščino verze, in gre smeje svoj pot. Ve-verci imate vsaka svojo pravico, pa prazno luščino. 

Navk. Boljšajo kratka sprava, kakor dolga pravda.

== 3. Vran in lesica. ==
(Drob. 1846.)

Vran iz okna sir vkrade, in ž njim na vejo zleti; pod drevesom lesica čepi, po siru sline cedi, in ga hoče od vrana dobiti. „Oj prelep si ti, vran! najlepše med pticami poješ. Že zdavnej te nisem cula; zapoj, zapoj mi eno prav lepo.&quot; Vran se zadere, sir mu pa iz kljuna lesici v gobec pade. Lesica sir hitro poje, in se vranu smeji. Vbogi vran, preveč pohvaljen je goljufan.

Črez neke dni se zopet za logom srečata, kder vran na dobu vkraden sir obera. „Ho, ho, — reče vran — ne boš me više vkanila.&quot; — „Oj kaj še! odgovori lesica. Se mi ne plača^ s teboj pečati se; zakaj na sveti ni večega bedaka, ne zijaka, kakor si ti, vran. Tvoje perje černo ko saje, tvoje petje najgerši vreš, in pa tvoja jed gerda, da se mi gabi. Najbolj zaveržen ptič si vran.&quot; „Molči, ti hudoba ti! To pa ni za prestati, za svojo žlahto se moram poskusiti; čaj ti, čaj, jezičnica!&quot; — Tako se vran kregati začne in od jeze odskakuje; sir pa med tem zopet lesici v zobe zleti.

Navk. Prevelika hvala in prehuda graja človeku škoduje; najboljše je, vse po resnici in pravici.'

== 4. Ribica in pastarička. ==
(Drob. 1846.)

Velika povodnja je bila, in povalila veliko travnikov. Voda pada, in ribica na travniku v jamici zaostane. Bolj ko voda vsehnuje, huje se ribica premetuje, in od velike žalosti se clo na suho verže. — Pa-staričica priskaklja, prijazno z repecem mahlja, in ribico lepo tolaži: „Kaj boš toliko po kalni vodi žalovala, je djala; le glej, kako je na suhem gmetno, kako lepo solnce sije, kako zelena travica raste, kako čedno rožice cvetijo; le pri meni bodi vesela!&quot; — „Oh, kaj ti veš, česar je meni potreba, je ribica odgovorila. Brez vode mi ni živeti.&quot; To izgovori, in umerje.

Navk. Vbogemu lepe besede malo pomagajo, ako mu ne postrežeš, kar premoreš.

== 5. Muhe. ==
(Drob. 1846.)

Muhe so v neki taberni, kder so ravno rajali, prav dobro živele, pile in jedle, kar rade, pod stropom letale in poslušale godce. Vsa ta dobrota jim pa še ni bila zadosti. Grejo si še veče dobrote iskat, vsaka po svoji glavi. Perva hoče po gladkih tleh laziti. Plesavci se privertijo, in muho zmanejo. — Druga se vsede na kupico vina, tri kapljice poserklja; omoti se ji, in v vinu se vtopi. — Tretja se dekletu na lice vsede: deklina jo zgrabi, ji habe popiplje, da sirota ne more letati več, in gladu na tleh pogine. — Šterta se clo nekemu pertenemu gospodu v usta vsede, ki jo ves jezen izpljune in poceplja. — Žalosten konec nezadovoljnosti!

Navk. Tako se ljudem godi, katerim nikoli zadosti ni.

== 6. Kozel. ==
(Drob. 1846.)

Planinec' kozla kupi, in ga k svojim ovcam zapre, ter vsem skupaj polaga. Pa borne ovce pri kozlu slabo shajajo; kadar je ovčar ovcam položil, in jim dobre kerme dal, jih je kozel tako dolgo butal, da jih je od jaslij spravil, sam pa najboljšo pičo požerl. Ovcam le malo izberkov pusti, katerih se še najedle niso. Ovčar kozla izpazi, kako dela, ga na verv priveze; in kar zdaj ovcam kerme ostane, kozel dobi.

Navk. Kdor drugim dobrega ne privošči, posled-njič sam sebi škoduje. Zavidnik je škorpijon, ki sam sebe grize.

== 7. Hojka in kostanj. ==
(Drob. 1846.)

Bilo je rožnega cveta, in cvetelo je kostanjevo drevo v svoji največi lepoti. Celo drevo je bilo v enem cvet ji, belo ko sneg; le tam pa tam je kako zeleno pe-resce izmed cvetja lukalo; in celo drevo je bilo gledati kakor najgorši brajdelc, ali pa svatovski venec.

Žalostna je hojka blizo nja stala, globoko izdiho-vala, kolikorkrat je veter po njenih temnozelenih vejah potegnil. Djala je kostanju: „Sosed, kako lep si pač ti! Kako slaba sem pa jaz poleg tebe! Po tebi se rad vsak človek ogleda, tvoje cvetje daleč okoli diši, brez števila bučelic po tvojem cvetji leta, in veselo šumljaje sterdi nabera; tudi ptičica rada na tvojih vejah prebiva. Sama lepota in dragota te je. Na me se nihče še ne ozre!&quot;

Tako je hojka kostanj hvalila, ker bi rada sama taka bila. Na to ji je kostanj djal: „Sestra! nikar me ne prelivali, da sem gorši od tebe; hitro mine rožencvet, moje cvetje bo odletelo, tudi poletja bo skoraj kraj, in hudi jesenski vetrovi me bodo otresli, ljudje me s prik-Ijami otepli, vzeli mi sadje in listje. Ves gol bom ostal brez cvetja in zelenja; nobeden me več obrajtal ne bo. Ti pa neprenehoma lepo zeleno oblečena, ravna ko sveča stojiš, se po zimi in po leti ne premeniš. Naj si ravno ne cvetiš, je tvoja glava zmirom s čednim zelenjem opletena; in v terdi zimi pridejo radi ljudje po tvojega zelenja za božič, jaslice božje olepšat, kadar na meni nobene lepote videti ni. Nikar mi toraj moje lepote ne oponašaj; rad bi s teboj menil.&quot; —

Navk. Bog je dal vsakemu stanu njegovo dobroto, njegovo lepoto, veselje, kakor žalost; vsaki naj za svojo Boga zahvali, in pa zadovoljen naj bo!

== 8. Pajek in muha. ==
(Drob. 1847.) ''1''

Pajek je pridno svojo mrežo prel, kar muha mimo priberni in pajeka kregati začne: „Kdo ti je rekel ravno cesto s svojo nesrečno mrežo zaveščati? Ceste morajo proste biti in ravnih potov nimaš pravice zapletati.&quot; Pajek odgovori: »Stvarnik me je naučil mreže presti, v njegovi šoli sem se privadil ravna pota zapletati.&quot; Muha pravi: „Si se naučil v šoli vstvarjenja tako modro plesti, prosim, nauči me, da bom tudi jaz kaj modrega znala.&quot; „Prav rad ti povem, reče pajek, samo dobro pomni moje navke. Kdor hoče prav srečno živeti, mora modro glavo, pa žlahno serce imeti. Dobro gledaj, kamor prideš, da v zanjke ne zajdeš; obojih ok nikoli ne zatisni: to je moj pervi navk. Drugi navk je: Varno hodi in dobro poglej, kamo stopiš. Kdor je moder, modro hodi, bedak za bedakom blodi. Le za pogledom naj stopa noga, ne pa oko za nogoj, kadar že ovisiš. Tretji in najpotrebneji navk bodi: Bolj varno, ko se ti zdi, bolj se varuj; več ko se ti obeča, manj se zanašaj. Modri se nesreče varuje, in modro izogne; bedak brez skerbi stopi, in v nesrečo lopi, ter si pomagati več ne ve. Toraj vbogaj me, in varno letaj, dobro poglej, kamo noge vtekneš; pomisli poprej, ko se vsedeš. Moje mreže so noroglavskim letavkam, moje zanjke bedakom nastavljene; moja preja samo neumnežem nevarna.&quot;

Muha vsa polna posluha, se navkom čudi, in jih hvali rekoč: „Pač lepo, lepo si mi povedal. Take pridge pa Še nisem čula.&quot; Pajek pa odgovori: „Navke samo poslušati in hvaliti, še ni dovolj: potreba jih je tudi dopolniti.&quot;

Muha se lepo zahvali, in vzeme slovo; pa tudi dobre svete hitro pozabi. Urno se suka, leta in smuka, kakor poprej od kraja do kraja tako dolgo, da se v mrežo vlovi. Pajek mrežo potegne, muha se pa jezi, in serd nad grozovitnežem kuha, ki ji kosti podrobi, rekoč: „Saj sem ti pravil in te učil: pa me nisi hotela vbogati. Zdaj si sama poskušaš, kar nisi drugim verjela.&quot; Pajek muho obsodi, in jo požre. —

''1 Natisnjena tudi y Vel. ber.''

== 9. Sekire in drevje. ==
(Drob. 1847.)

Peljali so svoje dni iz neke kovačnice poln voz sekir skoz neko dobravo na semenj. Solnce je sijalo, in dervnice lepo izbraščene so se od solnca toliko lesketale, da je bila drevja strah pred tim smertnim orožjem. „Kdo nas bo rešil? te sekire nas bojo vse posekale,&quot; je djalo drevje, in po vetrn majaje se, milo zdi-bovalo. Na to se star hrast oglasi in pravi: „Nebojte se! dokler nobeno nas tem sekiram toporišča ne da, nam ne morejo škodovati, naj si bojo še tako izbruščene.&quot;

Noben zvunanji sovražnik, naj še tako mogočen bo, nam ne zamore škodovati, ako mu mi sami toporišča, to je priložnosti, ne damo.

Izdajavec je le v našem serci doma.

== 10. Grilce in mravljice. ==
(Drob. 1847.)

O žetvi svoje dni je bila velika vročina. Grilce sladko v senci počiva, čivka in poje; mravljica pa težko zerno mimo privleče, se trudi in ga z veliko težavo dalej spravlja. Grilčetu se mravljica vsmili; reče ji: „Joj, joj, kaj pa ti je potreba, v toliki vročini se toliko pehati. Zdaj je senca toliko dobra, in nam hladek daja, ti pa po solnci komaraš, toliko, da se ne vgonobiš ! Glej, kako sem v senci židane volje! Bali le! in pri meni ohladi se, dokler vročina mine.&quot;

Skerbna mravljica mu je odgovorila: „Vsako delo ima svoj čas, in vsaka reč pod solncem mine. Kdor jo zamudi , nazaj je več ni. Potreba je delati in naberati, dokler imamo kaj najti; kadar že najti kaj ni, bi iskala zastonj. Kadar sila pritisne, je pobirati prepozno. Moj prijatelj, ne pozabi, da nam le v žetvi dobri stvarnik živeža najti daja dovolj; zato moram delati in se pehati,^naj se za zimo preskerbim. Po zimi bo hladek in čas za počivati, pa zavživati, kar si po leti naberem. Le glej, ti leni grilec, ki po leti po senci prepevaš, da po zimi gladu jokal ne boš ! Zamuda je rada huda, in se popraviti ne da. Kdor za prihodnje dni ne skerbi, vreden ni, da bi živel dolgo zdrav in vesel.

Še eno bom ti povedala. Premisli, kako pridna je zemlja, ki nas redi. Neprenehoma tečejo vrelci, potoki in reke. Kakor solnce teče, nam mati zemlja živeža daja. Po zimi v svojem krilu pripravlja, kar po leti obrodi. Vinska terta, sadunosno drevje nam dolgo poprej zeleni, ko žlahni sad dozori. Vse se mora pripraviti: tebe pa kaj ne skerbi, česar boš v prihodnje živel? Misliš, da je zadosti, da zdaj živeža imaš? Za prihodnje je skerbeti in delati potrebno. Kar je minulo, naše ni; kar je pričejoče, mimo leti, le prihodnje nas še pričaka, če se na prihod pripravimo. Grilče se sramuje, in mravljico prosi: „ Prijateljica, povej mi, kako se za prihodnost prav poskerbi?&quot; Mravlja mu odgovori: „Po pameti nabiraj takih reči, ki so kaj vredne; lepo jih hranuj, da se ti ne pokvarijo. Potem boš lehko dolgo počival, in veselo vžival, kar si s kratkim trudom nabral.&quot; Tako mu mravljica pove, in leze s svojim zernom domov.

== 11. Osel in oroslan. ==
(Drob. 1847.)

Lev in osel sta se sprehajala, in od daleč tropo volkov ugledala. Osel se začne nevsmiljeno dreti in rigati, ter misli s svojim riganjem sovražnike splašiti, in jih v bege spraviti. Volkovi oslovo jehtanje spoznajo in se mu na ves glas smeje; ter vedo da je oslov krič veči, kakor njegova moč.

Lev, ki svojega pajdaša tako grozovitno vrešati čuje, mu pravi: „Prijatelj, kaj si pa toliko kričal?&quot; „Bratej, mu osel reče, videl sem tropo volkov, in bi jih bil rad odpodil; pa čudo, da se še vmeknili niso; pa le poglej, kako hitro tebe zapazijo, ne vse prekuce bežijo.&quot; Lev se mu nasmehlja rekoč: „Ali še ne poznaš zavihanih volkov, kako so premeteni?&quot; Kriča ne obrajtajo, le samo moči se boje: dokler psi lajajo, se jim smejijo; le toliko se vgibljejo, da jih ne vgriznejo. —Tako se tudi vojak ne boji krika, ne jeka, ampak le meča; tudi modrega ni gromenja strah, ampak le strele. Prazen je vreš in rotenje, ako ni sile in moči. Modri ne po-rajta ropota, ampak gleda na tiho moč čverstega moža, ki malo govori, pa veliko stori. — Osel z dolgimi ušesi pomiga, in gre tiho svoj pot.

== 12. Volki in ovce. ==
(Drob. 1847.)

Pravijo, da so volki in ovce svoje dni med seboj mir naredili, ob časi, kadar je bilo ovc veliko, pa tudi pridnih pesov zadosti, ki so ovce varovali. V poroštvo ''1'' svojega poprijaznjenja so dali volki svoje mlade ovcam varovat, ovce pa svoje pese volkom ohranjevat.''2'' Po malem so mladi volki pri čredi odrastli, in začno razsajati in tuliti. Mahoma stari volki pridero, in vsi serditi ovce dolžijo, da njih mlade dražijo, in jih hudo imajo. Volki popadejo ovce in jih raztergajo, ker ni bilo pesov, ki bi jih bili branili.

Volk ovco razterga, če se ji ravno sladka, in kadar prisega, da jo rad ima, si ravno najhujše zobe brusi. Tako tudi zapeljivec zna, ki je iz pekla doma, se prilizovati , iz same ljubezni pridiiševati. Beži, da te ne vjame!

''1 V izv. stoji: za poroka.
2 V izv. stoji: dale za ohranit.''

== 13. Tern in vinska terta. ==
(Drob. 1848.) ''3''

O lepem mladem leti je v zglavji nad vinogradom košat tern belo cvetel in se na solnci ogreval. Svoje lepote pijan v vinograd gleda, vinsko terto zaničuje rekoč: „Zakaj se pa ti lepše ne oblečeš, visoko hvaljena terta ? Te ni sram, da tako borna v vinogradu čepiš in solze prelivaš? Gotovo ti merzi, da sem lepši kakor ti, kadar vidiš, kako deea krog mene skačejo in dekleta moje dišave serkljajo; tebe pa nobeno ne pogleda.

Vinska terta na vse to molči in pohlevno poterpi. Brez vsega bahanja je pohlevno oovetela. In kadar v jeseni grozdje dozori, pridejo stari in mladi zobat in vinski terti hvalo prepevat rekoč: „ Preljuba vinska terta, veselje naš'ga serca!&quot; Na tern se nihče ne ogleda. „Sosed! mu zdaj vinska terta reče, povej mi, kateri naju zdaj več velja? Tvoja prerana hvala te je hitro zapustila, tvoje košato cvetje je kiselce rodilo, in tvojega ternja, se vse izogiblje. Mojega ponižnega cvetja sad, sladko grozdje, oveseljuje otroke, oživlja možake, in vsakdo me rad ima.&quot;

Samosvoja hvala ti ne bo prida dala; le ponižnost nam daje pravo vrednost.

''3 Tudi v Vel. ber''

== 14. Kozel in zvonec. ==
(Drob. 1848.)

„Naj bi le zvonec na vrati nosil, bi pač veselo zvonil, in si kratek čas delal&quot; — je kozel djal, in ni mogel dočakati zvonca na vrat, ves žalosten in nevoljen. Ovčarju na misel pride, kozlu, ki je visoko glavo nosil, kravji zvonec na vrat privezati. Kozel zvoni in klopoče, da ga ušesa bolijo, povsod mora pervi hoditi, in čedo po nevarnih stezah voditi. Pogosto bi si rad v tihi senci počival; ali kakor hitro se vleže in zvonec vtihne, hitro ga ovčar nažene, da čredi zvoni. Kad bi se zvonca iznebil in poslednji med drobnicoj bil, pa ni več mogel.

Tako si pogosto človek želi svojo nesrečo; in česar se največ veseli, mu žalost prinese. Po visokih in imenitnih službah želeti, varno ni.

== 15. Jež in lesica. ==
(Drob. 1849.)

Bila je huda zima, da je drevje pokalo. Vsaka zver se v svoj koteč stiska. Medved v svojem berlogi počiva, zajec pod svojim germorn čepi, in lesica v svoji votlini kosti obira, ki si jih je od daleč nanosila; le vbogi jež s svojo ostro suknjo ne more strehe dobiti. Vsakdo se ga boji.

Ves zmerznjen lesici na prag prileze in prelepo prosi, naj ga pod streho vzeme, da ga od velikega mraza konec ne bo. — Hodi le dalej, veli lesica, bila bi nama luknja pretesna; poišči si lepšega prostora. — Imejte vsmiljenje, dobra mamka, prosi jež; ne bom vam nobene nadlege delal. Lepo čedno se bom v kotec stisnil, pa tiho djal, da le na toplem bom: saj vidite, da sem strehe potreben. Ead bom vbogal, karkoli mi porečete.

Lesica, če ravno sama zvita, se da preprositi in ježa pod streho vzeme. Ene dni sta se lepo imela; bil jima je kratek čas. Ko se pa jež svojega stanu privadi, se začne stegati in pikati vbogo lesico s svojo ternasto kožo. Lesica se jela pritoževati: Kaj ne veš, kako si mi obetal? Jež se pa le iztega in lesico vbada rekoč: Starka! če ti ni prav, pa drugom idi. — Lesica se vmika, dokler more; poslednjič pobegne; jež si je celo luknjo osvojil.

Tako se starim godi, ki svojim mladim prehitro gospodariti dajo. —Pride se marsikdo za zeta ponujat; ves ponižen, ko jež, obljube daja, sneha se starim prilizuje, dokler gospodinja ni. Kakor hitro pa oblast dobi, jim je hiša pretesna. Tako dolgo mladi stare pikajo, da si morajo na poslednje dni ptuje strehe iskati. — Ali, kdor očeta ali mater do praga privleče, njega bojo otroci črez prag vergli! 

== 16. Bučela in ovca. ==
(Drob. 1849.)

Imaš, o človek, večo dobrotnico med živalmi,- kakor nas bučele ? vpraša bučeliea. O ja! človek odgovori. — Koga pa? čibela pobara. — Ovca je meni še veča dobrotnica; njena ovna mi je potrebna, tvoja sterd le sladka; kar je za potrebo, pa več velja, kakor gola slad-kota. Še eno ti povem, zakaj ovco več ob raj tam, ko bučelico. Ovčica mi volno radovoljno da, čebelica pa pika. Kdor pa z voljo da, dvakrat da. 

Kar roka daja, naj jezik ne jemlje! 

== 17. Lorber in rožmarin. ==
(Drob. 1850.)

Košato je rastlo lavorovo drevce v cvetočem vertu, zraven lavora je rastel v svoji ponižni lepoti zelen rožmarin. Lorber se začne bahati in zaničevati rožmarin rekoč: „Kako si majhen in malovreden paglavec, moj rožmarin; sram me je, da poleg mene stojiš! Le mene poglej, kako visoko glavo nosim in veličasten verh deržim. Moje zelene vejce venčajo vojvoda, ki rodove in ljudstva premaga. Toliko moje perje velja. Koliki sirotej si zraven mene pa ti!&quot;

„Tvoje perje, brate moj, je pa tudi bodeče, ponižno rožmarin odgovori. Od tvojega perja na glavi premagavca se rada prelita kerv cedi nedolžno pobitih ljudi. Iz mojih zelenih verhov se pa čistim mladenčem in devicam venci pleto; kadar pošteno h poroki gredo, jih na glavi imajo. In če vmerje nedolžen mladeneč, ali pa čista devica, se jima zelen rožmarin v roko poda, v serčen spomin, da sta premagala srečno sovražnika svojega serca: zapeljivost sveta. Je, lavor, tvoje perje veličastno znamenje premage drugih ljudi, je moj veršiček vesel spomin premaganja samega sebe; in ravno to največ velja. 

Lorber: Srečni so, katere jaz venčam; ves svet jih hvali in časti, se jim priklanja, od njih po širokem slovi.

Rožmarin: Pa tudi svet pred njimi trepeče in se njihove jeze boji; pravo živo ljubezen takih malokdo vživa. Zveličane pa so one pravične duše, katere jaz venčam; najslajše prijaznosti se veselijo; kdor jih pozna, jih tudi za ljubo ima.

Lorber: Kdor moj venec nosi, njemu ljudstvo nasproti gre, ga z veličastnim: „Živio!&quot; pozdravlja, in v domače mesto pelja.

Rožmarin: Ali kadar premagavcu ljudstva njegovi veselo: Živio! vpijejo, veliko jezer premaganih milo zdihuje, se veliko nesrečnih solzi. Pravični pa, katere jaz venčam , vživajo sladek mir svoje vesti; v lepi zastop-nosti s svojimi žive, vsak pošten človek se jih veseli. —

Lorber: Imena lirah rili vitez ev, katere jaz venčam, se z zlatom v kamen zapišejo, njim v čast visoki kipi stoje!

Rožmarin: V kratkem se poderejo kipi, mah zaraste njih zlato ime; po malem mine tudi njih spomin. Imena premagavcev pa, katere jaz ovenčam, v bukvah življenja zapisane so, in se svetijo tamo v nebesih.

Lorber: Visoke glave, katere jaz opletam, se pogosto na tron posadijo: zlata krona se jim za plačo na glavo da.

Rožmarin: V kratkih letih jim pa drugi krono vzame; gotovo jo verze z glave jim smert.

Mojim ovenčanim prijatljem božjim angeli nezven-ljivo krono prineso, katere jim nihče vekomaj vzel ne bo. — Na te besede lorber omolkno; da so resnične tajiti ne more. Žlahni rožmarin pa lepše zeleni, ker je za sveto nedolžnost govoril. —

Preljubi mladenči in device! vaša lepota bodi zelen rožmarin. Le sami sebe premagujte, hudo poželjenje strahujte, nedolžno serce varujte, in veča bo vaša čast tamkaj na božji pravici, kakor vojvoda posvetna hvala, katerega glava lavorov venec ima, pa se hudemu pože-Ijenju v sužnost preda. Kdor sam sebe čedno premaga, on pred Bogom največ velja: zelen rožmarin je njega častit spomin.

== 18. Pajek in miška. ==
(Drob. 1851.)

Miška razvajena sladkih reči, je rada letala sladkote iskat. Suho zernje ni ji več dišalo, za škorjico kruha marala ni; le sladke smetane se ji poljubi, in mleka piti miški diši. Vse kote preišče, vse sklede poliže in piskro iztekne, poslednjič košček slanine ovoha, katera je v lonci nastavljena bila. Veselo poskoči in se v lonec prekucne, al iz lonca nazaj ne more, in dobra slanina ji več ne dišci. Vsa plaha po temnem lonci skaka, plazi po vseh krajih, pa iz smertne globočine reva uiti ne more. „Oh nesrečna sladkarija, miška milo izdihuje, kamo si me zapeljala! Lehko je v nesrečo priti, težko iz nesreče uiti; meni zdaj pa celo nemogoče!&quot; Tako miška svojo željčnost obžaluje in trepetaje v koti čepi.

Z visocega stropa velik pajek po svoji niti k miški v lonec prileze, vbogo jetnico obiskat in se počasi na dno temnega lonca vsede. „Dobro došli, blagi prijatelj! miška pozdravi; bom saj tovarša svoje nesreče imela, in svojo revo ložej terpela, ako sva dva.&quot; „Ne bo dal!&quot; pajek miški veli. „Tako abotni avši, ko si ti, ne bom tovarš. Jaz pota iz lonca zgubil nisem, kakor ti. Le počil si bom, in zopet pojdem, od kodar sem prišel. Ti si pravo pot zapustila; prav ti je, če boš za to glavo zgubila. Kdor ne pomisli, kamo gre, po tem nazaj ne ve, in sam sebe vjame, kakor si se ti.&quot; Pajek se vzdigne, in po ravno tisti vervi gre iz lonca na strop, po kateri je prišel.

Kakor vjeti miški, se mladini godi, ki se v mladih letih razvadi. Sladkim in tat sta si brata, in nesreča je njih tovaršica.

== 19. Lastovka in mravlje. ==
(Drob. 1851.)

„Kaj pa delate?&quot; mlada lastovka pridne mravlje pobara. „Za zimo spravljamo,&quot; ji mravljice odgovorijo. „Tako je prav,&quot; lastovica reče, in brez odloga poberati začne mertve pajeke, suhe muhe, in jih v svoje gnjezdo nosi. Pokaj pa ti bode vse to? stara lastovica mlado pobara. „Za zimo, ljuba mamica! le tudi vi nabirajte, kakor skerbne mravlje vidite,&quot; ji mlada odgovori. „ Pusti pozemeljskim mravljam pozemeljsko blago naberati, stara mladi pravi. Kar se njim spodobi, nama ne sodi. Naji je Stvarnik za kaj višega poklical. Bo najno leto minulo, v ptuje kraje poletive. Popotnice bove pospalo, dokler naji mlada vigred k novemu življenju ne obudi. K čemu nama bo tamo nabrano blago?&quot;

Potreba je, v mladosti z mravljami za starost spravljati, pa tudi, kakor lastovke, na večnost ne pozabiti!

== 20. Mlade posterve. ==
(Drob. 1852.)

Troje mladih, posterv je s svojoj materjoj v kamnitem kotu pod pečevjem v bistri vodi bivalo; germovje krog pečevja je vodo pokrivalo in ribicam senco delalo. Bilo jim je nekako prežalostno in dolgočasno prebivališče. Malo spodaj je pa solnce lepo sijalo in se veselo po vodi vtrinjalo. „Mati! so ribice djale, zakaj ne plavamo navzdol, kder ljubo solnce tako prijazno sije; neprenehoma v tem žalostnem kotu tičimo? Spodaj bo drobneji pesek po dublini, in pa veliko bolj veselo v sijavni vodi!&quot; Mati ribicam pravi: „Ni vse tako dobro in čedno, kakor se vam dozdeva. Kes, da tamodolej solnce prijazno sije, in se tudi mnogo dobrih červičekov po peski najde, ali ravno pod bregom v votlini požrešen som stanuje, ki vsako ribico požre, katera mu blizo priplava. Ne hodimo torej v nevaren kraj, če nas ravno mika.

Jednega dne gre stara posterv iz doma, živeža iskat; pa še poprej ko se odpravi, ribicam ostro naroča rekoč: „Ne hodi mi nobena izpod tega zaraščenega skalovja; lepo tiho doma bodite, dokler se zopet povernem.&quot; Ki-bice materi obljubijo, doma varovati in izpod kamenja ne lukati.

Ko pa mati odide, reče čez eno dobo najstareja ribic: „Mame tako dolgo domov ni, me pa moramo pod tim vmazanim kamenjem toliko časa kučati. Kaj pa je, ako malo na solnce po vodi plavamo? Saj pri nas ni požrešne ribe, katera bi nas požerla. „Dve mlaji pa niste hotele, rekoč: „Kaj bi mati rekli, ako bi nas zunaj našega doma našli?&quot; Kaj pa, pravi stareja, saj ni matere doma! Mamica nas ne vidijo, in kadar nazaj pridejo, hitro pod naše kamenje šinemo, prej ko nas vgledajo in zvejo, da smo zunaj bile.&quot; To postervica izgovorila in na solnčni prostor odplavala, kder ji je toliko dopadlo, da je tudi mlajše sestre za seboj zvala. Srednja ribica hitro ža starejšoj potegne, ter veselo ž njoj po vodi igra. Najmanjša sestrica je pa mater vbogala in lepo doma za kamenjem skrita ostala.

Ko ste si ribici po gladki vodi kratek čas delale, mlajša po dolnej reki pogleda, kako solnce lepo sije, in reče stareji: „Le poglej sestra, kako veselo in gmetno je tamo na obsjani reki!&quot; Starejša pravi: „Kaj pa bi bilo, če dalej greve; saj se nama ni zalega zgodilo, kar sve z doma šle, da ravno so mati prepovedali. Le za en časek greve; velik som naju ne bo videl. „Mlajša posterv si pa ni upala; starejša sama navzdol poplava in po sijavnih valovih raja. Skokoma pa velika suka iz globočine nad njo švigne in postervo celo požre.

Kadar stara posterv domov pride, in svoje najstarejše hčerke žive ne najde, je po njej silo močno žalovala, in dvema mlajšerna še bolj ostro prepovedovala, iz kamenitega kota ne hoditi.

Zopet je od doma šla, in stareja posterv, katera je že bila prepoved materno prelomila in se zunaj doma pohajala, si zopet vmisli, po sijavnih valovih poplesati.

„Bali tudi ti, sestrica, reče najmlaji, bove po verhu plavale in si za kratek čas poigrale.&quot; Mlajša postervica je pa stareji odgovorila: „Ali si že pozabila, kako je nevsmiljena suka najno sestra požerla, da je ni več domov?&quot; Stareja pa pravi: „Nikar se ne boj; saj mene greve do tistega globnjaka, v kojem požrešna suka preži; hočeve se varovati in bolj zgorej ostati.&quot; Nak! je naj-mlaja ribica djala, ne grem ne; mati so prepovedali, naj bi si ravno požrešne šuke ne bilo.&quot; —

Ribica svoje mlajše sestrice ne posluša, ne porajta prepovedi materne, in iz kota na ravno širino odplava. Igraje in premetaje se, červeka vgleda, ki se po vodi maja kavsne po červu in ga hoče požreti, ali červek na terneku se ribici v požeralnik zasadi. Naglo bi se rada izrešila in domov povernila; ali prekanjen ribič jo na vervici derži in iz vode na suho potegne, jo izsneme in v svoj puterh potisne, v kojem je vjete ribe nosil.

Po potu na dom stara posterv ribiča od daleč zapazi, in strah jo je, da bi ne bil katero njenih otrok vlovil. Potukne se, in, ko v svoje skalovje prihiti, ji najmlajša ribica žalostno toži, kako je starejša od doma šla, se okoli potepat, in je več ni. Stara posterv je pa ostalo hčerko od te dobe trikrat bolj ljubila, ker je mater tako zvesto vbogala!

Deca! taka se otrokom godi, kateri svojih starišev ne vbogajo radi; peklenski som zapeljivosti jih požre.

== 21. Stari škorjanec in njegovi mladiči. ==
(Drob. 1852.)

Kadar je svoje dni pšenica dozorela in se rumeno klasje šibilo, je djala starka svojimnegodnim mladičem: „Deca! skoro bodo pšenico žeti začeli, in potreba se nam bo seliti, da nas ljudje ne zasačijo. Le tanko na uho vlecite, kaj se bodo pogovorili, kadar gospodar na polje pride gledat, in mi vse čisto povejte, kadar od potoka domu pridem. To je starka naročila in je za potok šinila. Kmalu potem dojdeta gospodar in njegov sin, sterneno gledat. „Lepoglej, sinko! je oča djal, pšenica je dozorela. Kaj bi odlagali žetvo? Idi le in pa prijatelje povabi, naj nam pridejo jutre pomagat, da poženjemo.&quot;

Ko starka domov prileti, začno&quot; mladiči cvičati in od strahu ferfrati, rekoč, da bodo prihodnje jutro pšenico poželi in zajeli nje vbožčeke. „Ne bojte se, deca! je starka djala; če bo gospodar na prijatelje čakal, bo pšenica še dolgo stala. Gotovo še jutre želi ne bodo, le dobro pazite, kaj se še bodo pomenili. Drugo jutro zopet starka po svoji navadi za potok leti. Solnce je celi dan močno pripekalo; gospodar čaka prijateljev, pa jih ni; zakliče torej sina, rekoč: „Naši prijatelji s« gerdi počakeži; kdo ve, če pridejo. Teci in pa žlahto, strica, teto in pa svaka naprosi, naj nam pridejo pomagat, jutre pšenico požet.&quot; Ko je starka zopet priletela, so se mladiči vnovič od groze tresli, rekoč: „Zdaj je gospodar po žlahto poslal; mati! hitite, da vbežimo, prej da nas pri žetvi vlove.&quot; „Strici in tetice nas še ne bodo pregnali; žlahti se ne mudi, svoji žlahti pomagat, le po smerti za doto skerbi. Ni nam še sile,&quot;&quot; je starka djala, in se brez skerbi drugo jutro zopet za vodo poda. Prav je imela; kajti tretje jutro ni bilo strica, ne tete, ne svaka.

Zdaj se je gospodar čakanja naveličal, zaklical sina in mu je djal: „To je pa zdaj pregerdo ! Ni se na druge zanašati. Hodi, moj sin, nabrusi meni en serp, sebi enega; jutre hočeva sama žeti, da nama pšenica ne izpade.&quot;— Ko je starka to začula. je djala: „Zdaj, otroci! zdaj bo resnica, potreba se je vgeniti in ni več čakati.&quot;

Po taki priliki so svoje dni stari modri mlade učili, naj bi sami pridni bili in se na druge ne zanašali.

== 22. Jagnje in magarec. ==
(Drob. 1852)

„Oj kako slaba je moja osoda in koliko terpljenja me še v prihodnosti čaka!&quot; rigal je in tožil magarec (osel) jagnjetu, kije poleg njega stalo. „Ves gol, medel in pol zmerzel moram pod pojatoj ležati, kder hladni veter po meni piha in me vsako hudo vreme poišče. Cel dragi dan moram tovore težko na dvorišče nositi, in šebetva zelenja mi ne položijo; ti pa toliko dobro imaš, in tako topel, mehek kožušček nosiš.&quot;

„Pokaj se pritožuješ? ''1'' je magareu jagnje odgovorilo; moja tuga je veliko veča od tvoje.&quot; Pri teh besedah se jagnje milo oberne, kakor bi se razjokalo. „Poglej! je dalej reklo, vsako dobo imam dočakati, da gospodar po mene pride in me v mesnico vleče; lehko da se bom jutre vsorej že na njegovi mizi hladilo. Ti pa še lehko veliko let včakaš, če hočeš priden biti in pa pokoren. Ne bodi ti žal za mojo osodo; vem da boš salate na na svojem herbtu prinesel, katero bodo z mojim hertiščem pojedli.&quot; — Jagnje milo dalej bleketa, osel pa dobri poduk premišljevaje, bolj zadovoljno živi.
Gostokrat srečo drugih pisano gledamo, ker ne vemo, da smo bolj srečni od onih.

''1 V izv. stoji: so ti švaraš?''

== 23. Koklja in piske. ==
(Drob. 1853.)

V ogradi za hišoj je koklja piščeta vodila. Piske so veselo čivkale: tik, tik, tik. Koklja je skerbno skakala in svoje mlade učila: tak, tak! „Deca le varno krog mene šetajte, skakajte in dobre volje čivkajte: pa od mene nikar ne hodite. Kakor hitro zakričim, le naglo pod moje habe zletite. Kanjuh, hudoben ptič, kakor bi vstrelil, prismuči, in vas vsako pobere, ktero ne bo vbogalo.

Piščeta brez skerbi pikajo: tik, tik, tik! in se od matere razgubijo. Koklja zavpije: tak, tak! Piske pod penite materi zlete; pa edno si zamudi. Kanjuh pri-smukne, zgrabi pišče in odleti. Eevče čivka, pa ga ni, ki bi ga rešil.

„Ali vam nisem pravila!&quot; mati ostalim piščetom reče. „Tako se vsem godi, kteri očeta in matere ne vbogajo. Hudobni svet jih zgrabi in pogubi.&quot;


== 24. Vijolica in tern. ==
(Drob. 1853.)

Košato je za mejoj cvetoč tern stal; lepo skrito je vijolica pod ternom dišala in cvetela. Tern je pa vijolici bahato djal: „Pokaj te le ljudje tak radi iščejo in tak za ljubo imajo? Saj te še lehko najti ni, ker pod ger-movjem in za mejami čepiš, ti majhna paglavka, ti!&quot; Ponižno je dišeča vijolica napuhnežu odgovorila: „V tihoti in v nizkoti ohranim jaz svoje dragote in lepote, ktere tako daleko okrog lepo diše, da me vsi željno iščejo, in kder me najdejo, me radi vnedra denejo; tebe se vsakdo izogne, te iz polja in ledin poseka in zažge. Pač boljše je, na skrivnem žlahno dišati in čedno cveteti, kakor ljudi ošabno pikati in potem pa v ognji zgoreti.&quot; Tak' se ponižnost ljubi; prevzetnost je na zgubi.

== 25. Star lesjak in mlada kokoš. ==
(Drob. 1853.)

Star, ves suh lesjak od daleč mlado kokoš vgleda, in sline se mu po njej cede; pa kaj, da je doiti ne more, ker kokoš pred njim beži. „Počakaj me, preljuba moja! saj ti zalega ne včinim; imam ti lepega povedati. Nikar se me ne boj!&quot; tako priserčno zvit lisjak mlado puto zove. Modra kokoš pa sovražnika dobro spozna in mu beže odgovori: „ Jaz že zadosti vem, in tvojih skrivnostij izvedovati ''1'' nočem. Mati so me učili, da prevelika radovednost mladino rada oslepi in vgonobi.&quot;

Tako je puta zalezovavcu odgovorila, in jo še hitreje vlila, pa tudi srečno ušla. Lesjak se žalostno za njo ozira, in zastonj sline cedi.

Tudi ptičar prav sladko poje, kadar ptice lovi; pa kadar jih v svojo mrežo dobi, jih nevsmiljeno podavi. Dekleta! varujte se, in sladkunom ne verjamite! Na jeziku nosijo med pa v serci brusijo meč; le pobeg bo vas nesreče rešil!

''1 Izv. : zvedeti.''

== 26. Kača in raca. ==
(Drob. 1853)

Kača lepo pisana je za potokom ležala, gledaje drobne piškurje, kako veselo na dnu potoka skakajo. Raca un-kraj potoka kobaca, in na kačuro želčno mižurka, da bi jo pozobala. Po malem pa kačura z brega v vodo potegne, se piškurjem pridruži in ž njimi obrača, kakor bi riba bila, pa ribico za ribicoj požre. Raca pa kače željno čaka, da bi hudobi plačala.

Kadar se kača rib nasiti in vsa tolsta iz vode prileze, se ji raca prismeji, rekoč: „Ti nevsmiljena tatica, si se nedolžnim ribicam prikradla, in si se jih nažerla; jaz sem pa tebe čakala, da bi presita mi uiti ne mogla. Kakor si ti ribicam delala, bom jaz s teboj storila. Le noter v moj želodec!&quot;

Raca je debelo kačo požerla, nam pa dober navk zapustila, kteri veli: Kakor se posojuje, tako se po-vračuje.

== 27. Vedro in vodnjak. ==
(Drob. 1853.) 

Vedro se je naveličalo, vodo zajemati, in vodnjaku ali štirni zabavlja, rekoč: „Ti nimaš nobenega dnu, kakor se meni zdi. Tolikokrat moram po vode priti; zajemam, pa nikoli pozajeti ne morem; ali bom brez nehanja tebi tako težko služilo ? Kaj misliš, da sem tvoj bedak, vodnjak!&quot; Vodnjaku to zabavljanje močno zamerzi, kterega mora nedolžen čuti. Huda suša pritisne in voda posahne.

Dekla po vodo pride, in vedro v vodnjak spusti; pa ker vode ni, ga po blati valja in obrača. „0 joj!&quot; vedro izdih nje; „kaj bodo ljudje rekli, kadar me bodo vso blatno vglcdali?&quot; Vodnjak pa vedru pravi: Ljudje ti bodo resnico povedali, ktero nas skušnja uči: „Kdor resnico taji, in dobrote ne spozna, on bo po blati gazil.&quot;

== 28. Sraka in pavovo perje. ==
(Vel. ber.)

Pripoveduje se, da si je sraka pavovega perja nabrala, katero se sveti kakor čisto zlato, kadar ga solnce posije. Hitro se ž njim olišpa in našopiri, in tako na-kinčana bahato med srake, svoje tovaršice, gre; toda vsa napihnjena svojih družic ne pogleda. Zaničevaje svoj stan, zapusti sraka svoje sestrice in se prevzetno pavom v tovaršijo vrine. Pavi svojo lastino hitro spoznajo, ptujki posojeno perje izpulijo, in na pol golo za-ženo, od kodar se je pritepla. Vsa zasramovana in oklju-vana se med svoje sestre privleče; ali tudi srake jo začno čerteti, jo pikati in preganjati, tako da je sirota še svoje lastno perje zgubila in se poslednjič od vseh za-veržena nikamor podati ne ve.

Navk. Oblači se pametno le po svojem stanu; no posnemaj šege, ktera tebi ne gre. Ne vtikaj se med gospodo, ako si kmet, in ne sramuj se svojega stana. Ošabnost zaničevanje prinaša ; ''1'' le ponižno po-
hlevščino vse rado ima.

Prevzetija se povsod spodtika, 
In sramota se za njoj pomika.

''1 Izv : prinese''

== 29. Vrabeljni in kos. ==
(Vel. ber )

Pozno v jesen je bilo, prijazno solnce sijalo, živi-nica se mirno po travnikih pase, in na polji še mnogoterega žita romene stave stoje. Tropa vrabičev prismuči, in se na košato germovje vseda, v kojem si černi kos ali košič červičev išče.

Vsi zidane volje se pogovarjajo, in kadar vgledajo kosa, se mu smejijo, in najbolj zgovorni med njimi ga zabavlja rekoč: „Oj ti ubogi tumpec, kako sam v germu kučiš in dolgi čas prodajaš, se nesnage živiš, in bi ti lehko ravno tako dobro bilo, ko nam. Pogledaj, kako mi delamo, od njive do njive, iz stave na stavo letamo, in smo želte pšenice siti, ali pa drobnega prosa. Je žito s polja, jo vdarimo v skednje; in ako so v shrambe poshrani, ga tudi najdemo. Kaj ne, da nam je dobro ? Kako pa ti revež medliš, — in, gerde červe pobiraš!&quot;

Kos lepo modro besedljivcu odgovori: „Kaj bote vi mene zazmehovali, kteri brez vsega dela živite, s praznim čenčanjem dragi Čas tratite, ljudem pa kradete in se s ptivjim blagom gostite! Rajši pošteno živim, kakor bi se po tatinski z vami gostil.&quot;

Vrabec pa pravi: ,,Grlej ga no! saj nismo mi sami taki. Pri vrabcih je tako stara navada, da smo neprenehoma zidane volje. Tudi ti jo z nami potegni; boš videl, kako bo veselo!&quot; — „Odlazite mi zapeljivci; vaša slaba tovaršija bi bila moja nesreča. Vesel in zadovoljen sem s tem, kar imam, in vaše sreče ne potrebujem.&quot;

Smeje se vrabci vzdignejo in naravnost v skedenj na pšenico zletijo. Kmetič jim je pa mreže nastavil, in ko se ravno prav dobro pasejo, mreže potegne, jih zasači in vse podavi; samo eden je ušel, uni besedljivec, pa si je revež v pobegu nogo ulortiil. Ves žalosten po eni nogi v germ do kosa prikima rokoč: „Oh nesrečna slaba tovaršija! Oj da bi jo, pregrešno dobro voljo! — Ti si pač moder, kos da v hudobne družbe ne greš! —

Navk. Za smehom hudobnih pride jok.

== 30. Človeški udi se spuntajo. ==
(Vel. ber.)

Svoje dni — tako se pripoveduje — so vsi udi človeškega trupla se naveličali želodcu služiti, in se spuntajo rekoč: „Pokaj bi mi težko delali in njemu pripravljali, on pa brez dela sladko užival?&quot; Nogi niste hotele več nositi, roki ne delati, ne zobi grizti; tudi nos se je vihal in povohati branil. „Saj smo vsi udi enaki, so djali, vsi bomo uživali in po enako veselo živeli.&quot;

Pervi dan svoje nepokorščine so še prav dobro shajali, čversti in pa dobre volje so bili. Drugi dan že začn6 slabeti, tretji dan onemagovati; četerti dan so bili tako nevečni, da se niso mogli zmeziti, in peti dan je bilo puntarjem za umreti.

Puntarski udi pozovejo deržavni zbor, se posvetovat in svojo vlado postavit; ali na revo! Oči so tako vpadie in oslabele, da niso zamogle reči razločiti; noge so omahovale in niso bile v stanu trupla nositi; roke so se slabosti tresle; in tudi jezik, poprej najhujši pod-pihovavec, se ni mogel po ustih obračati. Truplo je za cestoj obležalo in pojemalo.

Sedaj se glava oglasi, rekoč: „Prevzetni puntavci, sedaj vidite, kamo ste prišli! želodcu niste hoteli odraj-tovati, kar mu gre, pa tudi vam nima dati moči, koje potrebujete; vi mu nočete pomagati, zato vam tudi on pomagati ne more.&quot; „Eesnična je ta, poterdijo udi, prav želodec ima, da nas k delti priganja.&quot; Voljno vsak ud za svoj posel seže, vsi dajajo radi, česar želodec poterja, in v kratkem so vsi udi okrevali in močni bili.

Taka se vsaki deržavi godi, v koji je delavcev, pa tudi vladavcev potreba. Podložniki plačujejo davke, gosposka jim daja pa moč. Enemu brez drugega ni živeti mogoče; Bog je tako naredil.

== 31. Deklica in kresnica. ==
(Drob. 1846.)

Po leti o kresi je na večer v mraki modra pestema Marjana na verti sedela, in mladi deklici Naniki zvezde kazala, ki so ravno na jasnem nemi berleti jele. Na-glomaNanika pesterni uide, in za svetlo stvarico dirja, ki z bledo lučjo krog leta, dokler jo vjame in Marjani prinese pokazat. V izbo greste; zakaj hladno je prihajalo, in pri luči hoče Nanika lepo reč pogledati, ktero jevjela. Kako pa pri luči svojo pest odpre — na! — majhena muha ji po dlani lazi. Zamerzi se ji in jo zaverže. Marjana Naniko poduči, da je to le kresna muha. ki se v temi sveti, na svetlem pa otemni in reče: „Taka kresnica je deklica vsaka, ki si truplo zalo oblači in lišpa, serce pa gerdo umazano ima; Bog bo tudi vse take dekleta zavergel, kakor si ti kresno muho zavergla. 

Navk. Deklici je vsak posveten podoben, ki le po časnem blagu grabi, tega pa pozabi, kar je nad nami. Naj bi tudi mi svojo zmoto spoznali, kakor Nanika, da imamo namesto čistega zlata le prah! 

== 32. Rožice za dekleta. ==
(Drob. 1846.)

Blizo kresa je bilo, in dedek pod košato jabelko v sadunosniku sedijo, Marjetica pa krog za plotom rožice bere. „Dedek! glejte, glejte, kako velika roža tamkaj na gredi lepo rumeno cveti, njo bi rada&quot; — veli Marjetica. „Solnčnica je; le naj cveti, — rečejo dedek — njo boš drugokrat dobila.&quot;

O poldne hudo vreme pride, burja hoče drevje potreti, in ploha polje odnesti; na večer se spet zvedri, in Marjetica gre z dedekom na vert gledat. Peljajo deklico za plot in ji žlabno vijolico pokažejo, ki je v tihi senci dišala. „Oj, kako lepo diši; le povohajte dedek!&quot; njim reče. „Glej, so djali, tukaj le pa solnčnica polomljena leži, ki si jo pred poldnem hvalila ; ali jo hočeš imeti?&quot; Odrežejo jo, in Marjetici dajo. Marjetki se do solnčnice gabi, ki je vsa osmukana brez vsega perja in brez vse dišave bila. „Ne. maram za tako — je djala; imam vijolico raji, ki diši.

„Glej rečejo dedek, kakor tej solnčnici — se vsem šti-mankam godi, ki razšopirjeno hodijo, in se košato nosijo. Hitro jih nesreča poniža, in nobeden za nje več ne mara. Vijolica skrivna na tihem raste in diši; vsak se je razveseli, kdor jo najde. — Bodi le tudi ti Marje-tika lepo tiha, ponižna in pametna, vijolici podobna, da boš ljuba Bogu in poštenim ljudem.&quot;

Navk. Prevzetnost je doper kup: poštena, čedna obleka pa draga. Bog je prevzetnim sovraž, ponižnim pa svojo gnado daja.

== 33. Križi in težave. ==
(Drob. 1846.)

Matevž. „Kako je to, Marka, da si zmiraj vesel, naj si bo lepo ali gerdo vreme, dobra ali huda letina; naj te že zadene sreča ali nesreča, zmiraj si tisti, ko si pred dvajsetimi leti bil, kar te poznam. Ead bi tudi jaz bil po tvojem; pove mi, pove, kako bi to bilo?&quot;

Marka. „Prav lehka je ta; in prav po domačem te bom tega naučil. Orati saj znaš? —Glej, mi orjemo zemljo, Bog orje pa nas, da bi kaj dobrega sadu obrodila. Pridejo reve in nadloge nad mene, hitro se spomnim na oralo s katerim polje razorjem, pa na brano s katero brazde razparam, in zel pokončam, da se dobro seme v zemlji vcimiti more. Pa tudi jaz najdem še dosti slabe zeli v svojem serci.

In kadar me kaka žalost obide, kaka nesreča obišče, vidim, da mi Bog serce pleje in čisti, ter sem vesel.&quot;

Matevž. „Res je taka; pa vendar le človek težko čaka boljših časov, kadar se mu hudo godi.&quot;

Marka. „Tudi meni se dolgočasno zdi, ako je hudo vreme, predolgo dežuje, v časi zelo treska in germi.

Pa tudi iz Černih oblakov pohleven dežek setvo po-moči, in sapo pohladi. Lehko se potolažim, in otrokom velim, ki se hudega vremena bojijo: Le tiho, tiho deca! dežeko6. — Ali sme tvoja njiva godernjati,''1'' Matevž,' kadar jo orješ?&quot;

Matevž. „Kdo te je pa tega naučil?&quot;

Marka. „On, ki daja solncu, da sije pravičnemu kakor grešniku, in dežiti po polji pravičnega kakor krivičnega.&quot;

Matevž. Bog ti daj zdravje za dobri navk, meni pa pravično pamet.

''1 Izv.: švarati.''

== 34. Smertni hlapci in dekle. ==
(Drob. 1846.)

Pravijo, da je srnert v nekem kostenjaku zbirališče imela, v sredi svojih služabnikov in služabnic sedela, ki so grehi in pa bolezni. „Izvolite si glavo, jim reče; najpriduejši med vami, naj bo vaš poglavar; in da ložej spoznamo, vsako naj svojo delo pove, kako meni služi.&quot; Merzlica (trešlika ali kobila) se perva oglasi, zdaj rudeča ko rak, pa spet bleda ko zid, in začne: „Mertvaške bukve poglejte; one pričajo, koliko jih vsako leto poberem ; zdaj polagoma pridem, zdaj nevsmiljeno priderern, in zdravo kerv posrebljem, ter brez števila ljudi pomorim. Saj poznate pregovor, da je merzlic dva in sedemdeset. Kdo bi se z menoj poskusil? — Za trešliko protin prišantuje, in se pohvali, rekoč: „ Jaz le po malem ljudem kosti lomim,''2'' pa jih ne izpustim, ako se jih lotim. Mozek jim izpijem in jih posušim. Kdo zamore mertve prešteti, ki sem jih pod zemljo spravil?&quot;

Zdaj prisopiha sušica (jetika, in prav tiho pripove-dati začne: „Le po malem jih jaz pokapljem; pa katerega se lotim, mi ne uide več. Tudi za mene prigovor priča: „Neduha te bo spravlja od kruha.&quot; —

Kakor goreč kolovrat prihropi kuga (pomor), se vsem drugim sestram nasmeji in pravi: „Kaj bote ve reve; jaz ljudem kakor blisk vse veselje ogabirn; le od mene slišati, že trepečejo, in mi ravno zato uteči ne morejo. „Storim, da kosti in udi razpadajo; v kratkem kupi merličevza menoj ležijo, da jih je pokopati težko.&quot; —

Tako so se bolezni bahale, prepovedovale svoje moj-strije, da je groza slišati bilo.

Zdaj se neka ptujka ošabno med nje priklati rekoč: „Sestre! ali mene kaj poznate? Naj bi mene ne bilo, vse druge ve bi kaj posla ne imele. Jaz se vsedem z ljudmi za mizo pri vsaki dobri volji, jih toliko mikam in napeljujem, da se preobjedo in preopijejo, dobrega preveč zavžijejo, po tem jih zgrabim in brez števila grešnikov tebi smert, v roke peljam. Druge bolezni le dodelajo, kar jaz začnem in pa ime za mene imajo, da jaz pri ljudeh nedolžna ostanem. Vam moje sestre, priženem trume mladih ljudij s plesišča in od mize; vam predaj em pijancev, žganjepivcev, kofetarjev in kofetaric, tobakajcev in noslarjev ''1'' pojedinov, ki kapune preradi obirajo, pa tudi krompirjevcev, ki se podzemljic pre-objejo; — kaj! tudi prenaglih delavcev, ki se preženejo, zaspancev, ki predolgo spijo, ali hodijo celo popoldne spat. Ni ga stana, ni starosti, kder bi jaz dela ne imela; ljudje mi sami pomagajo, da jih morim. Slovenci me prav radi imajo, al po imenu še prav ne poznajo. Eni pravijo da sem golt ali požrešuost, drugi me imenujejo čeznemčinost, tretji nezmernost ali na pol po nemško: nezmasnost. Vsak pa pravi, da nisem jaz kriva dokler, živi. Gospoda vreme tožuje, ako zboli; kmetje pa hudobne ljudi, rekoč: da jim je nareto, ako ozdraveti ne morejo. Tako je ves svet moje morišče, in vsako pokopališče moje delo. „Smert! jaz sem tvoja perva dekla.&quot; — „Molči! zavpije smert, da ljudje ne slišijo, kaj ti na tihem ž njimi delaš. —Vse bolezni morajo spoznati, da si ti, požrešnost, moja perva dekla, njihova mati, in hočeš ostati glava vseh smertnih bolečin.&quot;
Navk. Le basen je ta pripovest; pa vendar gotova resnica, katero sam Bog poterdi rekoč: „Veliko jesti pripravlja bolečine; požrešnost jih je veliko pomorila; kdor pa vse po meri vživa, bo včakal starih let.&quot;

''2 Izv.: polomim.''
''1 Izv.: šnofovcov''

==35. Srečno je le veselo serce.==
(Drob. 1847.)
Dva moža sta po svojih opravilih šla, pervi žrebljar, drugi tikavec, očeta v skerbeh obadva. „Mene silo skerbi, začne žrebljar toževati, ne vem, kako bom preživel svoje otroke in ženo. Od svita do mraka se trudim in klep-ljem, pa kolikor zaslužim, vse proti gre; prihraniti beliča ne morem. Kaj bo na stare dni? To me toliko skerbi, da od žalosti spati ne morem. Moja žalost mi jemlje pogled, da skoraj pota videl ne bom. „Si pač pravi bebec, reče tikavec, mene se taka žalost ne loti. Vedno sem dobre volje in veselega serca, delam platnico, kakor sem se naučil; vse drugo dobremu Bogu izporočim.&quot; ,,Je že prav, Bogu priporočevati, odgovori žrebljar; pa marsikdo se je na to zanašal, pa zastonj.&quot; — Tako cvikovec grede tožuje in izdihaje, ter bolj in bolj žalosten prihaja. Vmislil si je, da bo oslepel; in kako bi to žalostno bilo, hoče poskusiti, ter oči zatisne, in tako dalej tava, kakor slepec.

Med tem tolsta mošnja denarjev na poti leži; žrebljar z zatisnj enimi očmi je ne vidi.

Tikavec, kije nekoliko za njim hodil, in si lepo juterno pesem pel,''1'' vgleda mošnjo, in jo veselo pobere rekoč: „Hvala Bogu! kdor se Bogu izporoči, za njega Bog skerbi; zato bom vesel Bogu hvalo pel.&quot;

''1 Izv.: speva''

== 36. Človek in pa lončarska posodba. ==
(Drob. 1847.)

Glinasta posodba v rokah lončarjevih je mehka, in vsako podobo lehko dobi; iz nje lončar lehko drago lo-šeno skledico, pa tudi svinjski pisker lehko naredi. Se posoda na solnci posuši in nekoliko terda postane, še vendar močna zadosti ni, da bi se kaj vrednega v njo shranilo. Hitro se razmoči in v glino poverne, iz katere je nareta. Je pa v pečnici ožgana, se več premeniti ne da, stere se, stere, pa v glino nazaj, poverne se ne. Zato jo varno poshranijo, dokler je ni potreba v roke vzeti.

Glinasti posodi je tudi človek podoben. V svojih mladih letih lehko vsako podobo dobi; iz otroka imenitnega gospoda, pa tudi razbojnika izrediš. Na mlade ljudi se še zanesti ni; v dobro in hudo se lehko nagnejo, kakor solnce posije, ali pa ploha potegne. — Ko je pa človek v križih in težavah terden postal, se ne vstraši še tolikih skušnjav; terden stoji, kakor skala. „Srečen človek, ki skušnjavo preterpi; kadar bo poskusen najden, bo prijel krono življenja, katero je Bog onim obljubil, ki njega ljubijo. Jak. 1. 12. „Peč lončarsko posodbo skuša, in pravične ljudi pa skušnjava.&quot; Sir. 27, 6. —

== 37. Solnce in molitva. ==
(Drob. 1847.)

„Kakor solnce naše truplo obsije in ogreje, tako molitva našo dušo razsvetli in oživi&quot; — pravi sveti Krizostom.

Solnce človeka osvetli, da se spozna, kake je postave, bled ali rudeč, star ali mlad; — solnce ga ogreje, da oživi in okreva; — solnce mu da moč, da raste in se dobro počuti.

Ravno enako molitva dušo razsveti, da! vidi svojo slabost, in spozna moč milosti božje, ter se na njo zanese; — molitva dušo k dobremu ogreje, da ne ostane serce merzlo, in mlačno za božje reči; — molitva da duši moč, premagati vse skušnjave, in se skleniti z Bogom. ,,Slep je človek na telesi, ki solnca ne vidi; slep je človek na duši, ako ne moli, da ga svetloba Kristusova ne razsvetli&quot;.

== 38. Lesica na stare dni. ==
(Drob. 1847.)

Veliko kokošij in kapunov je že lesica podrobila; pa tudi postarala se, in kožuh so ji že moli jedli; moč jo zapušča; pa želja po kervi še le živi.
„Dobro bo za naprej, kar me sreča; v to le dobravo bom hodila na lov. Vendar je le greh, ljudem krasti, dokler Še lehko od tega živim, kar v lesu dobim.&quot; — Po teh lepih besedah se je pa lesica zopet spomnila, kako je po hišah lovit hodila. Hitro spet sklene, pervo noč v soseski kokoši obiskat. Po poti že sline cedi, ker ji diši kurje meso in kerv. Po gredah se spravi, pa prenaglo ritanski pade, in si zadnje tace podraplje. Pesi prihrujejo, in lesico raztergajo.

„Zadnjokrat še bom to storil, potem pa nikoli več&quot; marsikateri grešnik pravi, prav po lesičje. Kakor hitro pa priložnost dobi, svojo obljubo pozabi, se od samega naprejvzetja postara, in od prelamljanja storjenih obljub sive lase dobi.

== 39. Brodnik in popotnik. ==
(Drob. 1848.)

Prišel je mladeneč na brod velike vode, in prosi brodnika, naj ga v uno stran naravno v ves prepelje, ki je na unem kraji stala. Pervokrat seje popotnik mladi prek vode peljal, in čudil brodniku, ki je čolnič veliko višej nad kraj zagnal, kakor je imel mladeneč iti. „Kam me pa boš prepeljal?&quot; — mlad popotnik zavpije. „Ravno v uno ves, kamor si se namenil.&quot; Mladeneč se zarezi rekoč brodniku: „Ako je to naravno, tak ne vidim prav. Ako tako voziš, prideva kakih 400—500 stopinj previsoko.&quot; „Kaj, mladi popotnik —mu odgovori brodnik — voda je močna in naji bo s seboj potegnila, kadar na strugo prideva. Moj rajni oča, Bog se njih duši vsmili — so zmirom rekli: Dober brodnik, ki hoče prav prek priti, mora na kviško voziti, pa tudi človek, ki hoče srečno v nebesa priti, ne sme s svetom potegniti.&quot;

== 40. Štiri sestre. ==
(Drob. 1849.)

Veselo so štiri sestre živele, v svoji nedolžnosti srečne so bile; pervi je bilo Iskra, drugi Sapa, tretji Voda, šterti Resnica ime. Prišel je čas, da so slovo ena od druge jemale, in pervo miloprašale: Iskra! kde tebe najdemo? Moje prebivališče je — odgovori Iskra — terda skala. Z jeklom vdarite kremen in našle me bote. — Zdaj Iskra Sapo pobara: Sestra! kde pa tebe najdemo? Sapa odgovori: Tam, kder pero na drevi visi. se rahlo maja in trepetaje šumi, tam jaz prebivam. — Potem Sapa Vodo popita: kde si pa ti doma? Voda veli: kder zeleno ločje raste, ali pa žlahen bezeg cveti, tam kopajte in bote Vodo našle.- — Zdaj pa vse tri resnico vprašajo: Blaga! kde boš pa ti doma, da tebe najdemo? Moje sestre, Resnica milo odgovori, na tem svetu doma za-me ni; vse me sovraži, ljudje me preganjajo, in hudobni svet me čerti. Redek je, kteri bi me rad slišal in vbogal. Le tam v nebesih je moj dom. 

Kar je resnica govorila, ni laž. Resnico Bog ljubi, za to jo hudobni svet sovraži. Laž je iz pekla doma, za to najde veliko prijateljev na sveti. — Ali lažljive usta dušo vmorijo, in kteri laž ljubijo, so otroci peklenskega satana, zakaj on je oča laži. Govori vselaj resnico, ali pa molči, če ni govoriti dolžnost. Laž je dušna smert.

== 41. Urban in Janže v slovenskih goricah. ==
(Drob. 1849.)

Na Urbanovo popoldne povabi Urban svojega mejaša Janžeta v gorico pogledat, kako se kaj v vinogradih kaže. Poliček dobre starine popijeta in golčita, kako se po sveti godi. Kaj se tebi zdi, Janže! kaj bo iz te zmešnjave na sveti? Bojim se, dane bo dobrega; ljudje so vse prehudobni.

Janže. Ali še pomniš, Urban, kako se ti je predlansko jesen godilo, ko si bil sod novega vina na verhi nalil, pa si ga preterdo zapilil. Hotelo je sod razgnati; in če bi mu ne bil dušnika dal, ko si ga v to klet prepeljal, ne bi zdaj toliko dobre starine pila.

Urban. Vem še, kako me je veličalo; Bog ti daj dobro, da si mi pomagal. Strašno je na vse kraje gnalo.

Janže. Glej, meni se sedanji svet ravno takov vidi, ko novo vino.

Ne da se več strahovati cesarju, ne gosposki. Mladenči hočejo več vedeti, kakor možje s sivo glavo. Učenci bi radi svoje učitelje strahovali, kmeti brez dače bili. Glej, svet kisa in vreje, kakor močno novo vino. černec je v njem; zato je toliko pijanili ljudij, ki s,o sedanjega duha polni. Sami sebe ne čutijo in v tami ne vejo, kaj delajo. Po takem vinu rada glava boli, in ni ga zdravo piti.

Urban. Tudi mene že glava boli. Toliko je kvant, toliko lažij, gerdih knjižic in pa zapeljivih goljufov, da me je misliti strah.

Janže. Veš kaj novo vino dela, kadar kisa? Strašno se po sodi vzdiguje, kuha in meša, pa vreje in gerdobo izganja. Perve drože niso za druga, kakor da se svinjam dajo. Tako se tudi sedanjemu svetu godi. Kes, da gerde reči po sveti vganjajo, ne poznajo stare pravice ne resnice, govorijo in pišejo,&quot; natiskavajo in prodajajo prave kalne, smradljive drože spačene modrosti, pa še pravijo, da je luč taka drosa. Bil bi človek ves slep, gluh in pa brez okusa, ki bi drože za starino kupil. Kdor le nos ima, lehko ovoha, da drosa ni čista zdrava starina.

Urban. Prav imaš, tudi jaz novim modrijanom ne verjamem. Serce me pa vendar boli, da toliko ljudij za zmešanim svetom potegne.

Janže. Ljudem se godi, kakor predlansko leto Ponkracu, ki ga je sopuh v kleti skorej zadušil, v kateri je vino kisalo. Ni varno se dolgo v taki kleti muditi; zdrava sapa več časa v tak hram ne more; zdrava misel in modra beseda se pa ljudij ne prime, ki so sedanjega duha polni in pijani.

Urban. Bog nam daj včakati mirnih časov in pa spet modrih ljudij! Meni že to kisanje le predolgo terpi.
Janže. Ako vino predolgo kisa, ali pa okisano po leti spet vreti začne, in le bolj kalno postaja, bo zavrelka ali žgalivec.

Tega se nam je tudi pri novi naši deželski vladiji bati. — Ako ne bo čista starina, bo škodljiva zavrelka. Take nas pa Bog varji! Slovenci le čisto starino ljubimo.

== 42. Kovač in šivač. ==
(Drob. 1849.)

Prinesel je šivač neko večerko svoje železo v kovačnico gret, in kovače gleda, dokler se mu železo raz-beli. Moj Bog, je djal šivar, kako je mogoče le en sam dan pri takem delu obstati ? Se pri ognji žgati, ogljeni sopuh požirati, težko železo obračati, od svita do mraka s Hadvom mahati, da iskre križem letijo; Bog me varji . tacega dela! Že zdaj. me vašega ropotanja glava boli. — Kako pa ti, prijatelj, cel dragi dan na enem mesti v dve gubi čepiš? mu kovač pravL Šivanko drobno s persti deržati, več ko miljonkrat vbadati, tenko gledati in vdevati — čudo da še nisi oslepel, in da se ti herbet vslo-čil ni, ne persti odreveneli! Takega dela me Bog obvarji!

Tako ima svoje težave vsaki stan — svoje oprave vsaki dan.

== 43. Ljudij abotno djanje. ==
(Drob. 1850.)

Puščavnik v bajtici svoji sede glas zasliši: Pojdi z meno hočem ti dela ljudij pokazati! Nevtegoma puščavnik vstane in pride v puščavi na kraj dobrave, kder je zamorec derva nalagal. Veliko breme zadeva, pa teže zadeti ne more. Nespametni možun pa še več polen naveže in vzdiga, pa zastonj. Tako neprenehoma dela; namesti polajšati, si butaro le potežuje.

Puščavnik napreduje in pri jezeru moža najde, ki je vodo v prevertan sod zajemal; kar od zgoraj v sod nalije, spodaj v jezero izteče. Pri vsem prizadevanji možak prazen sod ima.

Poslednjič dojde na širok prostor, na katerem je bela cirkev stala; pred cirkvenimi vrati sta dva konjika eno bruno poprek deržala. Vsak misli v cirkev iti, pa bruna nobeden ne pusti, eden za drugim v cirkev nočeta, in sta sebi in drugim na poti.

Tako je sv. Arzenij učencem pripovedoval, in ko so ga vprašali, kaj ta prikazen pomeni, jim pravi rekoč: „Taki so ljudje, ki se pravične delajo, pa znotranje
strasti imajo, se ne ponižajo, ne ponižaje se tudi ne poboljšajo, in ne poboljšaje se v nebeško kraljestvo ne pojdejo. Zamorec z butaro derv, so grešniki z bremenom grehov. Namesti skoz pokoro pomanjšati, si grehe od leta v leto le nadevujejo. Mož s prevertanim sodom, je vsak človek, ki dobrega namena nima in med dobre dela tudi hudobne doprinaša in sam sebe ob zasluženje spravlja. Dva konjika z brunom pred cirkvenimi vrati so vsi ošabni prevzetni ljudje, ki hočejo za dobro kar storijo, posvetno hvalo in plačilo imeti, in ravno skoz to plačilo nebeško ''1'' zgubijo; bruno, ktero jim v nebesa brani, je njih napuh. — Komu si pa človek ti podoben?

''1 Izv.: plačilo za nebesa.''

== 44. Popotniki na svetu. ==
(Drob. 1850.)

Burja na morji barko na otok (ostrov) zanese. Lepa zelena okrajina je bila, na kateri mornarji poprimejo. Veči del popotnikov barko zapustivši se razide, le nekoliko se jih z barke ne gane. „Veter bi potegnil, so djali, barka bi naglo odplavala, mi bi pa zaostali; ni varno po otoku hoditi &quot;

Drugi se na suho podajo, pokusijo sadja, in si lepega kraja gledajo, pa se hitro v barko povernejo, da bi je ne zamudili. „Ni varno popotnikom, se predaleč od pota zgubiti&quot;, so djali.

Tretji se po zelenem otoku dalej razidejo, sadje poberajo in se veselo gostijo. Veter popihne,''2'' barka se maja, mornarji zakličejo in oni jo vskoke vlijej v barko, pa slabeji prostor dobijo.

Šterti popotniki se celo po širokem razkropijo, jejo in pijejo, clo zalo kamenje poberajo. Trobenta z barke zabuči; pa pravijo, da se še ne mudi. Trobenta v drugo zabuči; oni se še ne odpravijo, ker se jim po dobrotah in dragotah toži. Tromba tretjič zadoni in barka odrine. Oni žalostno za njo vderejo; ali že je na globokem. V strahih za njoj planejo, v veliki nevarščini plavajo, in vsi mokri na pol mertvi barko dosežejo. Zadnje mesto se jim odkaže. &quot;

Petih popotnikov pa clo več v barko ni; po otoku se razidejo in v blago vsi zgubijo. Zima pride, drevje obleti, ne najdejo ne strehe, ne živeža na otoku in vzamejo žalosten konec.

Tako se vsem posvetnežem godi, ki pozabijo, da niso na tem svetu doma!

''2 Izv.: zapiha.''

== 45. Binkoštnice. ==
(Drob. 1850.)

Lepe bele binkoštnice po senčnih krajih rastejo in o svetih binkoštnih praznikih po navadi belo cvet6; zato se jim po Štajarskem tudi binkoštnice pravi. Ljudje le take rože radi imajo, ki ne samo čeden cvet, ampak tudi dober duh dajo, kakor vesele binkoštnice. Perje široko zeleno, popkasti cvet in močni duh vabi mladenče in deklice, jih v nedeljo jutro naberat, in v čeden šopek povezat. Mladenči jih nosijo za klobukom, dekleta pa v nedrijah, kadar k službi božji gred6. Pač lepa podoba mladim ljudem, naj bi se svetili lepo nedolžni, kakor binkoštnic cvetje, ki je lepo belo ko sneg; naj bi pa tudi sluli modri in pošteni, kakor binkoštnic žlalmi duh. Taka lepota ne ocveti; ta žlahnija po širokem slovi.

Binkoštnice pa tudi zdravilno moč imajo in so dobre za protin in okornost (revmatizem) ozdravit, posebno njih korenina; toda jih mlaji zdravniki malo obrajtajo, kakor sveto katoliško vero. Svoje dni so izveličansko vero, kakor edino zveličansko imeli, raz katere izveličanja ni; zato so pa tudi nje svete navke spoštovali, in deržali njene zapovedi. V sedanjih časih posvetni ljudje katoliško vero malo obrajtajo; zato se jim pa tudi godi, kakor bolniku, ki pravih zdravil rabiti noče; če dalje slabeje izhaja, sesmerti brani, iztega in zvija, vpije in stoka na smertni postelji, pojema in se koncu bliža. Ali ni po svetu v sedanjih časih ravno taka? Gerde praske (punti), grozne vojske in morije, kaj so kakor duhovske bolezni,-ki iz napuha, prevzetja, požrešnosti in razuzdanega življenja izvirajo. Ljudje hočejo brez Boga živeti; Bog jih zapusti; po tem se njim pa
taka godi. In bolje človeškemu rodu ne bo,- dokler se popolnoma k Bogu ne oberne, kakor nas sv. katoliška vera uči! — Oh naj bi vsak človek svoje seroe s svetimi navki in svetimi čednostmi tako skerbno kinčil, kakor mladenči svoje glave, — deklice pa svoje persi z dišečimi binkoštnicami lepšajo! Hitro bi bilo po svetu bolj lepo in veselo.

== 46. Maček v černili. ==
(Drob. 1850.)

Imel je svoje dni vbog čevljarček belega mačka pri hiši, ki je bil gospodarju zvest tovarš, mišim in podganam pa najhujši sovražnik in strah. Vsak dan je po svoji stari navadi nekoliko misij polovil, in podavil nekaj podgan; le pokazal seje, in miši so digale, da jih slišati ni bilo. Je maček pod strehoj in po hramih lep mir in strah naredil, se je prišel čevljarju muzat in prilizovat. Bilo je obema kratek čas.

Neko jutro maček po piskrih kosilca išče in v veliko posodo černila pade, s kterim je čevljar novo obutelj černil in mazal. Miši mačka vsega černega vgledajo, in se čudijo, da se je njih sovražnik tako naglo premenil. „Černo suknjo je oblekel,&quot; so miši djale, „žalosten je, da nas je toliko grozovitno preganjal in grozno moril. Maček je spokornik, spokorniki se pa ostro postijo, v posti se pa meso ne je. Tudi maček mesa več jedel ne bo, me mu lehko zaupamo in smo brez skerbi vesele.&quot; Tako so miši modrovale; ali njih modrijajih je gerdo goljufala. Miši se brez skerbi radujejo nad pokoro mačkovo, se krog černega mačka sučejo in so prav dobre volje. Maček pravo dobo včaka, plane nad miši in jih, ki so brez vse skerbi, veliko ložej polovi, ter naredi med njimi grozno morijo. „Joj nam!&quot; so miši zdiliovale, kar jih je srečno v luknjice vbežalo; „joj nam, ki smo se na mačka zanesle; maček le suknjo premeni, pa ne svojih mislij.&quot;

Temu mačku so podobni prekucuhi, vragarogovi sedanjega časa (leta 1848—1849.). Padli so v jamo, ktero so poštenim ljudem kopali. Vsi černi so ostali, in veliko jih je drugo suknjo obleklo, mislij pa le hudobnih ostanejo. Kakor hitro njih doba dojde, katere željno čakajo, bojo svojo prijazno suknjo izslekli in še enkrat hujše vganjali, kakor poprej. Terdi hudobec suknjo po vetru zmeni, v serci pa stara hudoba ostane.

== 47. Modrič in popotnik. ==
(Drob. 1851.)

Modrič ravno iz mesta gre, in grede premišljuje, kako se človek ogoljfa, ki verjame vse, kar čuje. Sreča ga popotnik mlad, in bi izvedel rad, koliko ur hoda še v bližnje mesto ima. „Le hodi!&quot; mu modrič rezno pravi. „Za to vas ne prašam, kar sam lehko vem, da grem, če hočem v mesto priti. Ali povejte mi, koliko sahotov (ur) še v mesto imam?&quot; „Le hodi!&quot; še enkrat rezneje modric popotniku zazove. „Ako bote tako naglo hodili, bote v dveh urah do mesta pot storili.&quot; „Noj! kako pa mi veste zdaj povedati in ne poprej?&quot; popotnik modrica jadno pobara. Modric mu odgovori: „Kako bi vedel soditi hoje dolgoto, dokler ne vem stopinj hitroto?&quot;

Potreba je prevdariti in dobro razsoditi, če hočemo kaj svetovati in prav odgovoriti.

== 48. Dvoje konjev. ==
(Drob. 1851.)

Moder učitelj svoje učence po šoli sprehajat pelja in jim grede lepe navke daja. Tukaj jim drago rožo pokaže, katera je v tej ali v uni bolezni dobra; tam svetel kamen pobere, ter jim pove, kako se mu pravi; in kar jih koli sreča na poti, od vsega jim kaj koristnega reče.

Pod stermim klancem vozarja dojdejo, ki je dvoje vpreženih konj nevsmiljeno tepel in tako gerdo klel, de je vseh groza bila, pa ni izpeljati mogel. Ročni konj je bil prenagel in je poslednjič obležal, odročni pa vporen, ki v breg voziti hotel ni. Tako je voz na cesti obtičal.

„Poglejte deca! učitelj pravi, taka se sirovemu, ne podučenemu in slabo izgojenemu človeku godi. Tudi on dvoje ovakih konj vpreženih ima, pa ravno tako slabo vozi. Prenagel konj je človeka nevkroteno, razuzdano poželenje, strast in hudoba, katera človeka naglo vgonobi, ako je iz mladega ne kroti, temveč ji vse dovoli, kar hoče. Vporen konj je človeku lenoba, katera ga opovera in zaderžuje, če je od mladih let ne premaga in se ne privadi, vse o pravem časi storiti. Voznik, je človeku um (pamet), kateri ima po navku Jezusovem razsvetljen modro voziti, ne pa divjati kakor tega vo-zarja vidite. — Blagor vam, če bote vse svoje žive dni modro vozili!&quot;

== 49. Novi zvon. ==
(Drob. 1851.)

Kavno so novi zvon pripeljali; in poprej ko ga na visoko lino v stolp potegnejo, zvon na tri stebre obesijo, naj bi se ga ljudje nagledali. Tudi šolci hitijo novi zvon gledat, in učitelj ž njimi. Vsako bi ga rado poskusilo in zaslišalo, kako poje. Učitelj s kladvom poterkajo, in zvon se lepo oglasi, da se vsi ovesele. „Kes lepo poje, pravijo učitelj. Glasno bo nas ob juternem svitu k molitvi budil, pa on ne bo molil. Ljubeznivo nas bo k službi božji vabil, pa on v cirkvo ne pojde. Prijazno bo ljudi pozdravljal, pa jih ne bo ljubil. Močno bo v sili v pomoč klical, pa sam ne bo sebi, ne drugim pomagal. Milo bo mertve obžaloval, pa brez vsega vsmi-ljenja. Zvon ostane terd ko kamen, merzel ko led, dokler se ne potruplje, v ogenj verze in raztopi. — Zvonu je človek podoben, ki veliko lepega od svete čednosti in dobrih del govori, dobrega pa celo malo, ali nič ne stori.

== 50. Kamen v vodo veržen. ==
(Drob. 1851.)

Učenci se gredo po leti v gorki večerki kopat; samim v vodo hoditi, je bilo ostro prepovedano. Za potokom posedejo in se ohladijo; zakaj prenaglo v vročini v hladno vodo skočiti, je zlo nevarno, so učitelj djali.
Lehko vročega človeka božjast zadene, ali pa smertna bolezen prime, ki se prehitro izkali.

Ko se učenci po malem izslačijo in za kopanje hale oblačijo (golim kopati se, je gerdo in greh), dočko kamen pobere in ga v sredo stoječe vode zaluči. Vsi čedne ločne pazno gledajo, ki se lepo krožijo, čedalje veči rastejo, in poslednjič clo pozginejo.

„Poglejte otroci podobo naše. ljubezni! rečejo škol-nik. Kakor kamen v sredi vode lepe kroge dela, tako ljubezen iz našega serca vstaja in naše bližnje objema. V pervem krogu so naši stariši, redniki in učitelji; v drugem kroži so naši bratje in sestre, pa drugi sorodniki; v tretjem obroči so naši prijatelji, sosedje in znanci; v četertem ločni so naši rojaki, domorodci in sodeželani, i. t. d. Pa kakor bi mi čednih locnov na vodi ne videli, ako bi nam lepo solnce ne sijalo, tako tudi naša ljubezen do bližnjega pridna ni, ako je solnce božje ljubezni ne obsije. Bog ima biti vse naše ljubezni gorkota in luč!

== 51. Vedeti svojo poslednjo uro, bi ne bilo sploh dobro. ==
(Drob. 1852.)

Smert je gotova za vsakega človeka, ali ura smerti je neznana. Pogosto se nam poslednja • ura oglasi in smert pokljuka na vrata našega življenja, toda je neradi čujemo, ter smo za nje opomine gluhi in slepi, kakor nam nazoča pripovest sv. Antonina svedoči.

Mladeneč, poštenih in premožnih stariševsin, začne od božjega Duha vnet večne resnice premišljevati in spoznavati nečimurnost posvetnih dobrot in kratkočasov. Najhuje se je pa neprevidene smerti bal, ter je moliti in Boga prositi jel, naj bi dan in uro svoje smerti zvedel in se vmreti prav pridno pripravil. Molitva mladenča je bila vslišana; angel se mu prikaže in ga zagotovi, rekoč: „Ne boš se s tega sveta ločil, prej da ti pošljem tri napovednike, in časa dovolj dobiš, se na poslednjo pot dobro pripraviti.&quot; — Tega miadeneč močno vesel, začne od te dobe brez vsake skerbi in pa prav razuzdano živeti. Dni in.noči igra, se gosti in nesramno vlači,
43
ne porajta prošenj, in se vsakemu posvarjenju smeji, rekoč: „Poprej ko me smert dobi, se bom še lehko popravil.&quot; — Mladeneč se poda v neko bližnje mestice na dobro voljo; na poti ga razbojniki iz neke šume napadejo; le njegov hitri konjiček ga je odnesel, da ga niso vbili. Ves kervavo ranjen v mestice prisopiha, in komaj smerti odide; ali vsega tega ne porajta. — Kakor hitro mu rane pocelijo, se za kratek čas pri lepem, jasnem vremenu po morji pelja. Naglo grozovitna burja nastane, tako da mornarji obupovati začn6. Vsi molijo obžalovaje svoje pregrehe, le mladeneč, če ravno ves bled od straha, se smerti ne boji, ter ve, da še za njega ni poslednja. — Srečno mladeneč iz te nevarščine domu pride, pa tako nevarno zboli, da so v malih dneh spoznali njegovo bližnjo smert, ter videli, da mu ni za pomagati. Stariši ga prosijo, duhovni opominjajo in clo zdravitelji mu svetvajo, naj se za večnost pripravi; ali bolnik še vedno dveh napovednikov čaka, ki bi mu poslednjo uro napovedala, naj mu je ravno smert že na vratu sedela. Naglo se mu angel zopet prikaže in pred njim postoji, ter ga ostro pokrega, da nobenega opomina ne porajta: „Zdaj pa nobenega opomina više ni, je angel djal; moraš vmreti.&quot; — Vmirajoč mladeneč začne angelu očitati, da mu ni obljube dopolnil; angel mu pa pravi: „Motiš se! Ko si bil med razbojnike padel, je bil ta napadec smerti pervi napovednik. —• Ko te je vihar po morji gonil, in so te. valovi hoteli vtopiti, je bil drugi — in ta bolezen, koje smertno moč sam v sebi čutiš, je tvoje smerti tretji napovednik. Zaničeval si naznanila zdravnikov, starišev solze si v nemar pustil, in še hočeš vta-jiti, dati obljubljenih napovednikov smerti poslal nisem?&quot;

Ljudje gledajo, pa ne vidijo; poslušajo, pa ne slišijo; spanjevcec pregrehe jih je napojil, in slepi kakor klavna živina v mesnico, zabredejo taki v pogubljenje. —
Bodite pripravljeni, kajti ne veste dneva, ne ure! —

== 52. Motna mlaka in čista draga. ==
(Drob. 1852.)

O lepem jasnem jutru, ko se je ravno romeno solnce rodilo, oča s sinoma na polje grejo. Memo gerde mlake
grede si Jakopec, mlajši sin nos zatisne, rekoč: „Fej te bodi! koliki smrad iz te gerde luže puliti. Ni za prebivati blizo te mlake; stopajrno hitro, da memo pridemo.&quot; — „Saj le maličko počakajmo, so oča djali; tudi smrad-ljiva luža nam dober navk da, naj jo le prav premislimo.&quot;

„Kaj bi se od gerde vode učili? vpraša Jakopec; saj je polna negude in za pogledati ni.&quot; „Pač pač, velijo oča; kajti je dobri Bog v svojem stvarjenji ravno zato skurno poleg zalega djal, naj bi lepo človeku toliko bolj dopadlo, in se človek učil, ljubiti dobro in se ogibati hudega. Ta gerda mlaka je hudobnega, iz-pridenega človeka živa podoba. Kakor se stoječa voda vsrnradi in mnogo merčesa izplodi, tako se tudi človek pokaži in v pregrehe zabrede, kteri delati noče: lenoba je hudobij košata mati. — Smerdljiva voda ni za piti; le žabe, močeradi in groza merčesov po njej mergolijo, le smerdljivo in strupeno zelišče raste krog nje; enak je tudi izprideu človek, ljudem, svojim bratom in sestram, velika težava. Kakor v tej luži merčes — prebivajo tudi v njegovem serci gerde strasti, huda vest njega pekli. — Clo solnce se v kalni mlaki le motno vidi; njega podoba je temna in žalostna. Tako se pomaže tudi v hudobnem človeku lepa božja podoba, po koji je stvarjen; tema pregrehe jo zakriva. — Oh prevbogi človek v greh zakopan; njegovo življenje je luži podobno, v koji se valja.

Oča se s sinoma dalej za senožetjo podajo, in pridejo do čerstve drage, ktera je izpod pečine izvirala, in po travniku napeljana travo rosila. „Poglejte bistri vrelec, so rekli oča; on je blagega človeka prelep ogled. Neprenehoma teče, zato je njegova voda čversta in zdrava. Veselo se žejen popotnik bistre vode napije in potreben delavec si je željno zajme in si poleg studenca počije. Veliko blago je ta draga za ovi kraj. — Bodita tudi vidva bistremu studencu podobna, pridna in marljiva, pa tudi dobrotljiva in ljubezniva do vseh ljudij. Včinjajta dobrega rada, kolikor bota premogla; varujta škode ljudi in bota blaga moža.&quot; „Le poglejta, kako po vsakem kraji drage trava zeleni! Vse pisano rožic po bregu raste, koje dobrotno studenec rosi; ponižne vijolice, sivoromene potoč-niee, zeleno planjavo pisano kinčijo. Kdo bi jih željno
ne gledal, in se ne veselil? Tako cveto tudi v serci pravičnega prelepe cvetlice tihega veselja, čedne ponižnosti in prave keršanske ljubezni. Vsakdo se takemu rad približa ter ga za ljubo ima. Vidita, kako se svetlo solnce v čisti dragi ozira! Kakor srebern pas se potoček od lune po noči svetli. Tako se sveti tudi božja podoba v serci blaženega človeka, in se mu clo na lici pozna, da je ljubej božji in vseh pravičnih ljudij.&quot;

„ Otroka! kteri bota pa vidva podobna, pobarajo oča, ali kalni luži, ali čisti dragi?&quot; „Lepej dragi&quot; — odgovorita sina veselo. „Prav tako, rečejo oča; ako hočeta v svojih starih dnevih čedno in blagodarno živeti, morata v mladih letih pridno začeti, česar se mladeneč privadi, tudi serec zna.&quot;

== 53. Kača in otrok. ==
(Drob. 1852.)

Martinko, vertnarjev sin, je čversto po ogradi skakal; ko bi trenil pa pisano kačo zagleda, se je prestraši in jokaje k očetu beži. Oča sinka spet vtolažijo in mu dajo od kače prikladen poduk: „Mojsin! ovakača, koje si se prestrašil, je vsa plaha in pred človekom beži; lehko jo z malo palico vbiješ, ni se je toliko bati. Pa una sovražna kača, ktera je že v pozemeljskem raji nedolžna perva človeka zapeljala, ona je veliko nevarniša; nje se je bati, pred njoj bežati. Ta kača človeka povsod zalezuje, se nobene oblasti ne boji, in išče tebe vekomaj pogubiti. Od te kače modri veli: „Beži pred grehom, kakor pred kačoj; ako se ji približaš, te bode piknila. Pregreha ima strupeno želo, ktero dušo umori.&quot;

Se hočeš pregrehe ko kače varovati, moli rad in Boga se boj, izogibaj se grešnih priložnostij in slabih družin; naj te skušnjava praznovati ne najde, tako ti pregreha, najhuja kača, škodovala ne bo. Ako ne slušaš, te hoče pohujšati in umoriti.

Še eno si zapomni moj sin, ktero te sv. pismo uči. Varuj se krivih, lažnjivih prerokov, zapeljivih ljudij. Hudobni ljudje so hujši in veliko bolj nevarni ko strupene kače, ker s svojimi lažljivimi jeziki in skoz svoje obljube nedolžnost v greh vabijo in v nesrečo vlečejo. Ne verjami vsakej sladkej besedi, in ne potegni s hudobnimi, kteri te vabijo. Nesramna slada, požrešnost, vlačuganje in posvetne dobre volje so po navadi rožnati germi, pod kterimi kača zapeljivosti na mladenče in deklice preži. Žalibog, da se da večidel ljudi skoz te goljufne reči zapeljati. Ti pa moj sin, Boga se boj in vedno pred Bogom hodi, tako ti nobena kača škodovala ne bo. 

Jeli ni naši mladini pregrehe kača najljubša igrača? Kdor se greha ne boji, ne bode peklu odišel.

== 54. Dvoje mladih dreves. ==
(Drob. 1852.)

Kmetič je imel dva sina; pervi leto stareji ko drugi. Vsakemu oča za rojstvo žlahno jabelčno drevce vsadi. Obedvoje dreves tako lepo izraste, da jih je bilo veselje gledati. Ko začnete drevesci prav lepo cveteti, vsakemu sinu enega da, ktero je bilo za njegovo rojstvo vsajeno, in pravi: „Obedve drevesci ste dobrega plemena; nju bota pridno oskerbovala, nju bota požlahnila; bota drevesa v nemar pustila, ne bota dobila prida sadu.&quot;

Stareji sin Jože je svoje drevce skerbno čedil, krog njega zemljo porahljal, divje veje porezal, gosenice pridno obral, in mlado deblo h kolu privezal. Mihalek, njegov brat, se pa za svoje drevce zmenil ni. Ko je Jože pridno delal, se je Mihel po vesi potepal; clo kamenje po svojem drevesu lučal je.

Dojde bogata jesen in Jožetovo drevo se rudečih jabelk šibi, tako da so veje podperte, Mihelna drevo pa prazno in vse bledo žaluje. Ves zelen Mihel nad očeta leti in toži: „Pokaj ste meni tako malopridno drevo dali? Jožetovo se polno jabelk obeša; na mojem pa jedne jabelke ni. Kecite Jožetu, naj mi polovico jabelk od svojega drevesa da.&quot; Oča pa Mihelna ostro zavernejo, rekoč: „Jože ti nima ne jedne jabelke dati, zanikarni potepenec ti! Priden delavec z lenuhom blaga delil ne bo. Le gladuj, ker nisi delati hotel, in ne gledaj Jožeta pisano, da obilno sadja ima; kdor ne dela, naj tudi ne je! Kakoršno delo, takošno plačilo!

== 55. Predraga piščala. ==
(Drob. 1852.)

Ko sem še mlad deček bil, so mi boter bili sreberno petico za rešitvo ali vezilo k mojemu godovnu dali. Kad sem belo petico gledal; ko je pa semenj bil in je mož romene piščale v torbi prodajal, koje so dečki na ves glas poskušali, sem tudi jaz glasno straušico kupil, in celo petico za piščalo dal. Vesel svojega kupa s piščalko domu predirjam, od dneva do dneva, od jutra do večera po hiši in krog hiše piskain, da so vse domače ušesa bolele. Ko sem povedal, koliko sem za piščalo dal, so se mi ljudje smejali, rekoč, da sem jo predrago kupil; piščala pol toliko vredna ni. Začnem premišljevati, koliko lepili reči bi bil lehko še verh piščale kupil za svojo lepo petico, in predraga piščala me ni več veselila; drugi so se mi smejali, jaz pa jokal, da sem predrago piščalo kupil; ali moja žalost je bila prepozna.

Lastna škoda mojih mladih dni je pa tudi velik hasen imela. Kadarkoli sem mislil kaj nepotrebnega kupiti, mi je predraga piščala na misel prišla. Te reči mi ni potreba, sem djal; pokaj bi za prazne čače dnarje dajal; bi pa le predrago piščalo kupil. Tako sem si mnoge vinarje prihranil, ki so mi potlej prav prišli.

Odrastel sem in se po svetu podal, pa tudi ljudi brez števila spoznal, ki so si svoje piščale predrago kupili in na zgubi ostali.

Mnogokdo si je gosposko obleko omislil, prisekan zavihan klobuk, perstan na roki, smodko v zobih in leta 1848 tudi sabljo po strani, da je za njim ropotala. Oh, sem djal, ti norska glava, si predrago piščalo kupil. — Yidel sem drugega, kako je derhali ljudstva sladko govoril, delal sladke obljube , ter preprostim ljudem zlate čase obetal, naj bi ga za poslanca, ali pa za srenjskega poglavarja izvolili. Pač predraga piščala, sem mislil, in taka je bila. Danes so ga na rokah nosili, v kratkih dneh so mu pa okna potrupali. — Poznam mladenčev veliko, kterih eni so se dali ženstvu oslepiti, drugi so se v igro, tretji u vino zgubili, zapravili denar, poštenje, zdravje in tudi življenje, časno in večno nesrečni. — Oh sem djal so pač predrago piščalo plačali! — Tako bi rekel, da vsa nesreča iz tega izvira, ker ljudje ne premislijo, koliko je vsaka stvar vredna, in jo predrago kupijo. —

Kar koli storiš, le modro stori in premisli konec!

56. Dereč potok in tih studenec,
(Drob. 1852.)
Po hudem deževji je dereč potok visoko narastel, travnike in poljane povaljal in z velikim hruščem vse moste in berve pobral. — Blizo izpod gore je vrelec (studenec) pohlevno šumljal, senožeti napajal, in po dragi stoječe drevje pojil. Od daleč iz doline so hodili ljudje po studenčnico; in kdor se je čiste vode napil, je bil vrelca vesel, tudi ptičice so krog studenca na zelenem drevji rade prebivale, kakor bi hladnemu studencu hvalo pele.
Naraščen potok se začne bahati in zaničevati pohleven vrelec, rekoč: „Kaj delaš, zapečnjak? kaj te ni iz tvojega kota na svetlo? Sram te bodi, da si po svetu ne upaš. Siromak ti noč in dan, leto na leto pod svojo pečjo kučiš in pa trate napajaš, ter ne veš, kako je veselo na svetu. Bali v dolino; rajaj z menoj po ravninah; videl boš kako naju bodo ljudje gledali, kadar se nama bodo mosti odkrivali, berve in jezi ogibali. Ne le sjanje po polji, clo drevje se nama hoče priklanjati, ko se bova po širokem v morje valila.
Neumen bahač! mu studenec odgovori, kako kratko bo tvoje veličastvo veljalo. Vreme se vedri, dereče vode s hribov vsahnujejo, tvoji kalni valovi upadajo, prihodnje jutro te videti iz tvojega vodotoka ne bo, in v enih dneh boš za toliko več suh, za koliko je tvoj trebuh zdaj prenapet. Po vsakem kraji bo povaljano polje ležalo, poblatene senožeti in pokončane žetve bodo tvojega divjanja žalosten sled. Ljudje te bodo kleli in rotili, dokler meni srečo žele.
Ees je, da moja voda le pohlevno šumlja, in visokih bregov ne prepluje; ali za toliko lepšo rast travi, drevju, živini in tudi človeku daj a, da me vse rado ima, ki me pozna. Bolja je moja tiha pa obstoječa vrednost, kakor
49
vsa tvoja vrešoca, minljiva visokost. Tebe bodo kleli, mene blagoslovili ljudje.
Mladenči in mladenčice zale ! nikar da bi se po šegi potoka štimale; blato pregrehe in pesek nesreče bi se tudi za vami valil. Tiho in ponižno kakor bistri studenec živite, pridno delajte in pobožno molite; pravični vas bodo hvalili, in Bog vas bo za ljubo imel. Vaša sreča, če vas hudobni svet ne spozna; le ponižnost velja!
== 57. Knjiga življenja. ==
(Drob. 1852.) ''1''

Našega življenja čas je prazna, nepopisana knjiga, kojo nam je Bog dal, naj bi jo z dobrimi deli popisali. Za vsak dan jedna stran — vsaka ura je za nov odstavek, in vsaka minuta življenja je za novo versto pisati namenjena. Ni v naši moči jednokoliko pol iz knjige življenja odtergati, tudi jednega dneva, kojega preživimo teh bukvij krušiti ne zanioremo; pa tudi pol prešteti nismo v stanu, ktere so nam odločene, da jih v življenji popišemo; prav lahko je pola tega dneva poslednja življenja našega, na kojo bo smert zapisala: Konec! zadosti je.

Pa to je v naši moči, da vsako stran knjige življenja našega, kojo nam Bog včakati da, z dobrimi deli popišemo , popake popravimo in tudi storjene pregrehe s pokoroj iz bukvij življenja izbrišemo. Blagor človeku, srečen je, kdor na smertni postelji, kadar se mu mertvaška sveča prižge, vse pole svojih preteklih dni brez strahu prebere, in veselo na tisti zadnji strašni dan čaka, o kterem se bodo te bukve življenja celemu svetu odperle, in bodo vsi ljudje brali, kaj je kdo dobrega ali hudega vse svoje žive dni včinil. Blagor mu, komur bo ta skrivna knjiga življenja sodni dan svedočila, da je nedolžen, ne pa kriv, kakor ga je hudobni svet obsodil: — Gorje pa hudobnežu, hinavcu, kterega skrite hudobije se bodo iz teh knjig vsemu svetu sodni dan brale. — Srečen popotnik, kterega bukve življenja ne bodo ž njim vred v večni ogenj obsojene in v peklu žgane,
marveč zlato vezane se v nebesih vekomaj svetile. Blagor mu, kdor svoje bukve skerbno z dobrimi deli popiše in jih s čistim zlatom prave kerščanske ljubezni pozlati; on jih bo tamkaj v nebesih vekomaj veselo čital, v knjigi večnega življenja se bo svetilo njega ime.

Deca! kar se dobrega učite, vse bo v to vašo knjigo zapisano. Kar dobrega v šoli zamudite, bote po smerti v večnosti brali. Pridni bodite in prav skerbno se učite, da bo vsak dan jedna stran v bukvah življenja zlato popisana.

''1 Tudi v Drob. 1. 1847.''

== 58. Janezek in vertnar. ==
(Drob. 1852.)

Janezek se je iz šole prijokal, in se ves solzen v očetov vert poda, zdihovaje, da ni učitelja prav zastopil, in kar so učili si zapomniti mogel ni. „Jojmeni! moji sošolci se tako lehko uče, da je veselje; jaz pa sirotej toliko terdo glavo imam, da se me navk clo ne prime. Kaj hočem revež začeti?&quot;

Modri vertnar ga čivje in potolaži rekoč: „Misliš, preljubi Janezek, da so te verle polne črešnje vselaj tukaj stale, kakor je zdaj pred seboj vidiš?&quot; „Mislim da,&quot; odgovori Janezek. „Pač ne&quot;, reče modri vertnar. „Svoje dni na tem lepem prostora ni drugega rastlo, ko ternje in pa koprive. Segli smo, in si veliko prizadeli, da smo ternje izkopali, zemljo zarodoviteli in to žlahno drevje zasadili. Sadunosno drevje pa je le po malem rastlo; pridno smo krog debel zemljo rahljali, gnojili in ga skerbno cedili; in poglej kako bogato rodi!&quot;

„Ravno potem tudi ti, Janezek stori! Praviš, da si terde glave. Kaj za to! Le pridno se uči, in ne odjenjaj; priden mladeneč srednje glave pogosto prebrisane prekosi. Dobre glave se rade napihnejo, se po navadi preveč na se zanesejo in zaostanejo, dro zgubijo se clo pogosto. Priden šolar se ne vtegne potepati, in se v kratkem lehko uči, kar sem tudi jaz poskusil.&quot;

Janezek ves vtažen, se začne prav skerbno učiti; in bolj težko, kakor se mu je kaj zdelo, pridneji je bilter je mnogega sošolca dobre glave preprejdil. Marljivost tudi slabo glavo zboljša.

== 59. Poglejte, kaj privada zna. ==
(Drob. 1852.)

Špartanski postavodaj Likurg, kateri je okol 880 let pred Kristusom živel, je hotel starišem očividno pokazati, kaj privada zna. Vzeme dvoje kužetov ene starke in ravno tistega starca, pa ju zlo razno izredi. Jednega lovskih pesov privadi, vse lonce iztekniti, vse posode preiskati in le jesti, kar mu diši; drugega pa slediti in pridno zajce goniti nauči.

Ko se Lacedemonci, Likurga deželani, snidejo, se vstopi Likurg v sredo med nje, rekoč: „Poglejte, moji domorodci, kaj privada zna, koliko v otroški reji velja mlado serce za čednost, ali za hudobijo odgojiti. Okovidno vam hočem posvedočiti privade železno moč!&quot; Pripelja dvoje odrašenih psov pred Lacedemonce, postavi v sredo med nje skledo mleka in pa živega zajca. Vstavi se clo daleko od pesov, in obedva pesa prosta pusti. Pervi po svoji navadi na polno skledo prav po volčje plane in jesti začne; drugi pa za zajcem vlije, kakor je od mladega vajen bil.

Ko Lacedemonci svojega poglavarja le debelo gledajo, in jim v glavo ne pade, česa jih poteh pesih prepričati hoče, jim Likurg veli: „Poglejte, ta dva pesa sta enega očeta in ravno tiste matere, pa vsaki druge in razne izreje. Pervi se je privadil po volčje jesti, drugi pa zajce goniti; česar se je privadil, to tudi zna.&quot;

Kar se na neumni živini vidi, to tudi pri človeku velja: česar se mlad privadi, to tudi star zna. Hočeš, da bi otroci radi molili, od mladih nog privadi jih ; hočeš da bi radi delali, hitro jih začni dela privajati. Hočeš svojeglavno deco imeti, le iz mladega naj se privadijo, vse po svoji volji storiti, česar poželijo, dobiti. — Stara navada je železna srajca, ki se izsleči ne da.

== 60. Gorska nevesta. ==
(Po sv. Joanu Damascenu. Drob. 1853.)

Zapustil je svoje dni verli mladeneč veliko svoje rojstno mesto in kratkočase, ter se v visoke gore poda, iskat svoje prave sreče, katere mu svet ni mogel dati. Mnogo berdo je že prehodil, ves lačen in žejen, pa tudi truden pešati jame. Vsede se na star z mahom obraščen štor, naj bi se v senci malo odehnul, kar začuje iz gaja mičnega petja glas, kakor bi bilo angelsko gerlo. Hitro vstane in za petjem gre, ter do majhne bajtice dojde, kteri je visoko kostanje senco delalo; na pragi nedolžna devica sedi, preprosto oblečena, ktera pri svojem delu pobožno prepeva in Boga hvali. Mladeneč poprosi devico za kupico merzle vode; in ko si žejo pogasi, se začne s svojoj mladoj dobrotnicoj prijazno pogovarjati. „Vidim, je djal, da v velikem vboštvu živiš, in da je žalostna tvoja osoda; kako da si toliko veselo prepevaš. Kako hvališ tako srečno Boga za svojo revščino?&quot;

Devica pohlevno mladenča pogleda, in pobara, jeli ni nobena sreča stvarjen biti po božji podobi, spoznati svojega stvarnika, se veseliti božjih popolnostij in toliko dobrotljivemu Bogu služiti, kar je' ravno tako vbož-čeku, kakor bogatinu dano? — Ves zamaknjen modre marne device posluša, tudi njega veselja solze polijejo; in kadar častitljivi serec s sivimi lasi iz bajte k njima stopi, ga mladeneč začne priserčno prositi, naj bi smel na tej prijazni gorskej ravnini pri njima ostati; v kratkem clo prosi, naj bi mu zalo devico hotli ženko dati.

Ves častitljivi mož mladenča od nog do glave pregleda, in z glavoj odkima, rekoč: „Tebi se vidi po oblačilu, da si imenitnega, premožnega rodu, in ne spodobi se ti, hčer siromaka snubiti.&quot; — „Vidite oče, je mladeneč djal, hotli so me prisiliti, naj bi se bil v posvetne dobrote in zmote zamotal, ponujali so mi nevesto zalo in bogato; pa vse to me ni razveselilo; vse sem zapustil; in srečno sem k vam došel, in našel sem, kakor zaupam, svojo gotovo srečo.&quot; Zopet častitljivi starček pravi: ,,Edine hčerke svoje tebi ne dam, da bi jo meni od moje kuče odpeljal, in šel v ptuje kraje ž njoj; meni brez nje živeti ni.&quot; Veselo in krepko mladeneč odgovori: „Pri vas hočem ostati, po vaše živeti.&quot; Tzslekel je svojo posvetno gosposko obleko, oblekel kmetiško snknjico in je za vsako delo prijel. Dolgo in ostro ga je njegov častitljivi gospodar poskušal, dokler se je prepričal vrednega zarotnika svoje edine hčeri.

Prime neki dan mhidenča za roko in ga svoji hčeri zaroči, po tem ga v skrivno shrambo pelja, in mn srebra, zlata in mnogoverstnih zakladov toliko knpov pokaže, da jih še mladeneč nikoli videl ni, in mu reče: „Vedi, da svoje hčere nisem možu vdati hotel, kteri bi za njeno bogastvo vedel bil. Mislil si me vbožčeka, pa si skazal, da mojo hčer v resnici ljubiš; vreden si, da moje dete in vse to bogastvo dobiš.&quot;

Jeli razumiš to pravljico? — Mladeneč si človek ti,' rojen v goljufnem svetu. Zapeljivo dobroto svet tebi nevesto ponuja: in veliko jih je, kteri jo vzamejo, kajti njim čast, blagostan in življenje vsake sladkosti obeča. Blagor tebi, ako zarano to goljufno srečo spoznaš in se njenim zankam otmeš. — Druga gorša nevesta prave stanovitne. sreče je božja modrost, ktera je iz nebes na zemljo prišla, ki na visokosti svete katoliške kerščanske vere prebiva, edina hčer nebeškega kralja. „To sem ljubit iskal od svoje mladosti, pravi modri, in sem se želel ž njoj poročiti, kakti s svojoj nevestoj; več sem jo obrajtal kak vse bogastvo in veličastvo. Dana mi je pa tudi ž njoj bila obilšina vsega blaga; zakaj modrost je človeka neprecenljiv zaklad, in kteri so ji zvesti, bodo prijaznosti božje deležni.&quot; — Slovenci! mladenei! ovo nevesto si izvolite, njo si iščite, vse drugo vam bo naverženo.

== 61. Budalo in turnska ura. ==
(Drob. 1853.)

Imeli so pri neki farni cirkvi dobro turnsko uro, katera ni nikoli obstala, prav kazala in prav klala (bila), tako da so se lehko vsi na njo zanesli. Dobra ura pa le tako dolgo prav kaže in gre, dokler ima dobrega oskerbnika, kteri jo o pravem času navije, očedi in
namaže, kakor je star cirkvenik storil, kteri je že veliko let pri cirkvi služil, in uro dobro poznal, česar potrebuje, da dobro gre.

Ljudem se je stari cirkveni služavnik prekesen zdel; hočejo mladega cirkvenika imeti, kteri bo bolji kup uro navijal. Podajo se v tropi k g. fajmoštru, in jih prisilijo, da starega urovlada iz službe denejo, in mladega vzemejo, kteri se je ljudem že mnogo let ponujal, in s sladkimi obljubami prikupiti znal. Stari iirovlada zaveže svojo mavho in gre, novi pa službo nastopi, komur je bilo Budalo ime. Njegovo pervo delo je, da vso uro raznese. Jo bom popravil, je djal, in tako čedno naredil, da bo sama od sebe tekla, ter je navijati in tudi ma-zati višej potreba ne bo. Ves goreč okoli ure skače, in v kratkem na tleh vse križem leži, kolesa, peresa, tudi kazavci mali in veliki. Budalo skliče norogiave kovaške in ključarske dečke, naj mu pomagajo uro predelati, tako da bodo vse kolesa ednako velike, vsi kazavci ednako dolgi, z ednoj besedoj, da bo vse ednako, ali kakor pravijo, da bo vse glih, potem bode ura gladko tekla, so djali. Naglo oglja nanosijo in naredijo ko-vačnico. Edni pihajo, drugi kujejo, tretji vertajo, pilijo in ropočejo, da je groza. Ali kadar kolesa vse ednako velike na star stol denejo, jim ura ne gre. Vse je narobe. Gospodarji se kregajo, da ne vedo, kdaj dela začeti, gospodinje kdaj kosilo, kdaj večerjo dati, dekle in hlapci nimajo prave ure vstati, ne ved6, kdaj iti počivat. Pride sveta nedelja, dojdeo edni prehitro, in morajo dolgo čakati, drugi pa službo božjo zamude. Vse je nevoljno in godernja, ter se nad g. fajmoštroin jezi.

Gospod župnik odgovorijo, da so hoteli ljudem ustreči in njim po volji storiti; da pa vse narobe gre, tega je Budalo kriv, kteri je hotel vse ednako narediti. „Tega mi nočemo, so ljudje djali; taka ednakost je goljfija, in taki urevladniki so lažniki, kakor si sami skušamo.&quot; „Kaj vam nisem pravil, so g. fajmošter djali. Bilo je staro veliko let dobro; zakaj niste pri starem ostali?&quot;

Godernjanja in nevolje po fari je bilo veliko, pa škode popravilo ni. Modremu mojstru so mogli uro v delo dati, veliko plačati in dolgo čakati, poprej ko je ura zopet dobro tekla, prav kazala in tudi klala. Budalo je pobegnil, in farmam so mogli škodo terpeti. V kratkem so mogli škodo pozabiti, pa dobrega skušanega navka pozabili niso, da na ovem svetu vse ednako biti ne more.

Ali se ni nam pretekle leta ravno taka godila?

== 62. Vode. ==
(Drob. 1853.)

Vode vse iz morja izvirajo, in se stekajo zopet v morje, pa njih vodotoki so mnogoverstni, kakor njih opravila. Velike vode hodijo po dolgih potih skoz široke, dežele, med visokimi gorami, po velikih dolinah, zdaj na ravno, zdaj na vank. So vrelci, ki izpod gore privrejo, in se hitro pod zemljo skrijejo; so potoki, kteri veliko travnikov in njiv preteko, poprej ko se v druge reke izlijejo. Hrušeče vode po stermem skalovji dero, druge pohlevno tečejo in senožeti rosijo. Nekterim studencem vode nikoli ne zmanjka, naj bo suša še tako dolga in tolika; druge so suhe, in le ob deževji vode dobijo. Velike reke tečejo mimo veličastnih mest, ter-gov in gradov, ženejo mline, ladije in parobrode neso; vrelčoki le kake korake daleč teko, in če veliko, kaki kolobarec na žlebi ženoPereče vode podero hrame, ta-berne, cele sela odneso. povalijo polje in rodovite dole v žalostne puste kraje premene, druge namakajo senožeti, zelene in rodovite kraje store. — Pa bodi njih tek še toliko dolg, srečen ali vesel, naj bo njih hoja še tako kratka žalostna in pomudna. poslednjič se vse vode zopet zidejo v globočini morja.

Kakor voda tek, tako je tudi naše življenje na oveni sveti. Vsi smo iz edne zemlje, ktera je nas vseh mati, pa razni so stani, mnogoverstne so naše službe, mnogotera je naša osoda. Mnogotere pote imamo hoditi, poprej ko svoj namenjen kraj dosežemo.

Eni včakajo sive starosti, druge iz zibele k pokopu neso. Eni hitro v visoke službe in čestite stane pridejo, drugi si z velikoj težavoj zaslužijo svoj vsakdanji kruh. So, koje valovi nestanovite sreče naglo visoko vzdignejo, pa ravno tako naglo poveznejo v globočino nesreče; so, kteri vse svoje žive dni brez skerbi žive, zdravi in veseli, so pa tudi reveži, katerih nesreča nikoli ne zapusti. Koliko nevsmiljencev vbožčeke dere in stiska, ter se krivičnega blaga redi, cele dežele v siroščino spravi, in škodo dela, kodar gre; so pa tudi blagi ljudje kteri povsodi le dobro store; vse njih stopinje so dobre dela. Kakor razni pa so ljudi, stanovi in posli, kako razno njih djanje in življenje, na tem sveti jih je vseh le eden koneo: grob. Prah si bil, in v prah se boš premenil. — Pa tudi duša neumerljiva se poverne po tem kratkem, ali dolgoletnem življenji k svojemu Stvarniku, ako se na svojem Časnem poti ne pogubi, kakor potok po suhi dereč, kteri pogosto v zemljo ponikne.

== 63. Medena pregreha. ==
(Drob. 1853.)

Svoje dni so grajščaki in bogati gospodje v svojih ogradih blizo gradov mnogotere zverine redili za kratek čas. Imeli so jelene, košute, serne in sernjake, kateri so se po širokih ogradih pasli; imeli so v železnih kurnjakih orle in druge divje ptice; na železnih vervicah priklenjene so opice po svojih stebrih skakale otrokom v šalo; pa tudi medvede so vklenjene redili.

Teh gospodov eden je imel v svoji ogradi pod gradom pohlevnega medveda, s kojim je hotel svojim gostom šalo činiti. Vkaže kosmatina pripeljati, in polno skledo vrelega medu ali sterdi pred nja postaviti. Smeh je bil velik, pa tudi hudoben. Medved med črez vse ljubi in že od daleč ovoha. Naglo gobec v sladko jed vtekne, pa se grozovito opeče in zamermra; ali okušene slaje pustiti ne more, in zopet vrelega medu požre, pa še si huje gobec in požeralo opeče, ter neprenehoma romuli in godernja, pa le požira vrelo sladkoto, dokler ni vso skledo izpraznil in vrele slaje zadnjo kapeljico poželi, da mu je ravno gobec, žrelo in drob nevsmiljeno poparila in zažgala. Medved se ni naučil premagati, privada slaje ga je premagala. Tako tudi vsaka pregrešna razvada s človekom dela.

Gledavci so se požrešnemu medvedu široko smejali, hudi duhovi se pa nečistniku, nesramnici smeje, ktera slajo nesramne pregrehe vživata, da si je ravno vžgana od peklenskega ognja. Vse nečistnik, nečistnica zgubi, poštenje, zdravje, premoženje zapravi, pamet zataji, in dušo da za kratko slajo nečiste pregrehe. Naj si ravno čuti bolečine pregrešnega življenja, ga vendar po medvedovo ne opusti. „0 nečistost! peklenski ogenj, kterega podmet je požrešnost, kterega planino je napuh, kterega iskre so nesramne besede, kterega dim je slabo slutje, kojega pepel nečisto djanje, kterega konec je pekel.&quot; Sv. Jeronim.

== 64. Solnčni merk. ==
(Drob. 1853.)

Tri dni po sv. Jakobu leta 1851 je ob štirih popoldne solnce merknilo, toda ne popolnoma; le majhen krajček je še svetil po zemlji. Nekaka žalostna svetloba je naše kraje obdajala; ni bilo svetlo, pa prav temno ne; dolgočasen smertni mrak je zemljo pokrival, kakor bi ne bilo veselo živeti v takej slabi svetlobi, pa tudi od žalosti ne za umreti. —

Veliko ljudij se je na gore podalo, solnčni merk gledat; samo na visokem Golovcu jih je bilo na dve sto oseb gosposkega stanu. Vkajene šipe so imeli in skoz nje gledali, kako temni mesec svetlo solnce ljudem zakriva.

Tako pokriva posvetni duh naše svete vere luč posebno po mestih; ni prava&quot; noč, ne beli dan, marveč verozakona žalosten mrak. Tako imenovani le po imeni kristjani vere luč skoz vkajene očale zapeljive omike gledajo, niso pravo-verniki, pa tudi neverci pravijo da niso, in tako se po sveti mrači, kodar žive vere ni, in le še krajec vere imajo. —

Po petih zvečer se je temni mesec odmeknil, solnce je v svoji lepoti posjalo, in vse je veselo zopet oživelo. — „Dokler luč imate, hodite, da vas tema ne obide; kdor v temi hodi, ne ve, kamo gre,&quot; uči Kristus.

== 65. Osel pred mostom. ==
(Dob 1853.)

Ko se je pervi svet tako strašno pohujšai, da je Bogu, po naše rečeno, žal bilo, da je človeka vstvaril, ' vkaže Bog Noetu barko delati. Sto in dvajset let jo je delal, in ko jo dodela, je tudi čas prizanašanja in milosti božje dotekel. Bog veli vsem živalim po dvoje in dvoje v barko priti, da jih potopa ovarje. Priletijo ptice, in smukajo skoz vrata v barko; pridere oroslan s svojoj, in po mostu v barko gre. Priskaka jelen s košutoj, konj skobiloj, in lepo pohlevno črez most v veliko ladijo na svoj kraj gredo. Tudi težek slon prikobaca, in brez pomislika ž njoj črez postavljen most v barko gre. — Tako na povelje božje Noe, dober in moder mož, vsake živine pod streho vzeme in ohrani, kakor se v svetem pismu bere.
Zdaj tudi osel počasno pririga, tako nekdo pripoveduje in pred mostom premišljevaje postoji. „Stopaj! mu Noe pravi, čas se doteka; skoraj bo vsega živega sveta pogin.&quot; Osel pa le odkimuje, rekoč: „Kdo ve, če bo to res; saj še ni kaj takega slišati bilo,' kar svet stoji.&quot; „Idi brez odloga!&quot; mu zopet Noe veli. Magarec pa le z glavoj otresa, rekoč: „Kdo ve, kako se nam bo v barki godilo, ali bo kaj trave za mene, ali ne?&quot;- „Vse je pripravljeno: kaj boš za vse to skerbel. Hiti, da svojega časa ne zamudiš!&quot; Dolgouh pa le otresa, rekoč: „Ne grem, bojim se, da bi se most pod menoj ne poderl.&quot; „Oj ti kosmatoglavec !&quot; se Noe nad njim zakrega: „konj in vol, jelen in oroslan, clo hrastasti slon je po mosti v barko prišel, tebe medijaka bi pa most ne nesel!&quot; — Vratar osla prav pridno po riti sikne, in osel prek mosta v barko zleti.

Ta oslova pravljica se scer v sv. pismu ne čila, pa se po sveti gosto godi. Odločeni čas doteka, da bo sodil vsegamogočni Bog z ognjem svet: moži pa dvomijo, ali bi to mogoče bilo? — Hiša očetova nas po smerti čaka, vsakemu je že kraj pripravljen, kder je veliko prebivališč; posvetni ljudje pa le harajo. kaj bomo tam delali, kako v dolgi večnosti živeli. Po mosti naše svete vere je toliko milijonov modrih in priprostih, učenih in neučenih, imenitnih, starih in mladih ljudij ... je v tejsveti veri srečno živelo in umerlo, in se zdaj v svetem raji veseli, posvetneži po svoji kertovi modrosti, pa še dvomijo, ali je prava naša vera? ali duša po smerti živi? ali bo truplo kdaj od mertvih vstalo? ali je resnica, kar Bog govori in sveta katolška cirkva v njegovem imenu uči? itd. — Le čudo, da Bog s takimi ljudmi tako dolgo poterpi! Po oslovo ravnajo, in hočejo modrijani biti!

== 66. Sladek med in grenek pelin. ==
(Drob. 1853.)

Deček v jedilnico zaide, in v omari skledico najde polno rumene sterdi. Kakor hitro pa lizati pokusi, mu grozovitno po ustih zagreni, in čmerno se od polne po-sodvice oberne. Mati so ob kraji skledico s pelinom namazali, naj bi živad v sterd ne nalezla. — Dalej drugo posodbo iztekne, in najde kozarec tekoče maščobe, ktera je ob kraji silo sladka bila. Požrešno nagne in do zadnje kaplje izpije: oh, osladenega strupa se je napil. Mati so bili mišnice mišim nastavili, ktere so jim veliko škode napravile; zdaj pa je mogel deček na nji umreti, kteri je imel gerdo navado vse iztekniti in poskusniti, karkoli je našel.

Mladenči in deklici, kteri se po sveti podate, giedajte, da se ne goljfate. Pregrešno veselje se od kraja sladko zdi, pa njega konec je grenek. Pošteno in pravično življenje se vam od kraja žalostno zdi, pa njega konec je srečen. Bolje je bolje kratko terpljenje, pa potem večno veselje, kakor pregrehe kratek čas, za njo pa večno gorje!

== 67. Nezadovoljni podložniki. ==
(Vel. ber.)

Imeniten kralj je veliko podložnikov imel, katere je ljubil, kakor svoje otroke; ali ljudje so nezadovoljno živeli in mermrali čez dobrega kralja. Vsak zahteva kaj boljega, in ni s svojim stanom dovoli en; kralja pa scrce
boli, da jim po volji storiti ne more. Preobleee se kralj v ptuje oblačila, da ga niso spoznali, ter se med nje poda pozvedovaje njihove želje. Pervi želi premoženja, si kupiti verlo stanovanje; drugi hoče biti žiahen gospod, tretji misli brez vsega dela srečno živeti. šterti bi se po volji oženil, peti bi rad prav dobro jedel in pil; največ je pa takih, kteri žele, naj bi gosposke in nobene dače ne bilo. Kralj si podložnikov razne voščila popiše, in jim sklene po volji učiniti. Pervemu podari veliko kmetijo, dosti zemljišča in toliko dnarjev, da si lehko vsega omisli, česar koli poželi.

Drugega postavi gospoda svoje graščine; tretjemu kupi lepo hišo, in mu preskerbi vsega, česar se lehko dan na dan dobro gosti; štertemu pomaga se oženiti, petemu naroči brez vsega dela živeža in obleke dajati, kar in kolikor sam hoče, ostalim lep kos dežele odloči naj si zemljišča in posestva brez vse gosposke razdele, da jim davkov dajati potreba ne bo. Zdaj so mislili, da so srečni, kajti se je vsakemu po volji zgodilo. Jeli je pa temu tako bilo?

Bogati kmet nima dni in noči pokoja: družina ga jezi in dva zlodčasta hlapca mora v sredi leta odpraviti. Vjezi hudobnža h razbojnikom potegneta, kteri pridejo, gospodarja zvežejo, oplenijo, poslednjič še hišo popalijo, da sirotej zvezan zgori. Drugi postavljen gospod, se je prevzel, svoje podložne toliko gerdo imel, da so ga vsi čerteli. Nekoliko robavcev ga po noči pričaka in tako otepe, da v bolečinah umerje. Tretji brez vse mere je in pije, pa tudi hitro boleha. Prenapije se, pijan po gredah pade in si zatilnik ulomi. Šterti ima sicer verlo, pa sila hudobno ženo; noč in dan se vjedatain tepeta; le smerti si želi. Peti brez vsega dela dobro živi, ali dolg čas mu je, da ne ve kaj začeti; gre spet sam za delo prosit. Šesti brez vse gosposke so bili najnesrečniši. Pri delitvi zemljišč so si požigali; in bi se bili vgonobili, če bi vsmiljeni kralj pravične, pa tudi ostre gosposke ne bil dal. Niso si više želeli brez gosposke biti, in so dacijo radi dajali.

Tako v nobenem stanu srečen ni, komur se vse po volji zgodi. Vsaki stan ima svoje veselje, pa tudi svoje terpljenje; le dve reči človeka osrečite: zvestoba in pa ljuba zadovoljnost. Zvestoba je prave sreče mati, zadovoljnost pa varuška; kdor dolžnosti svojega stanu zvesto izpolnuje, in pa za dobro vzame, kar mu Bog da, pri njem je prava sreča doma. Večno srečni bomo v nebesih!

== 68. Resničen senj. ==
(Drob, 1855.)

Bolnik je na smertni postelji ležal, pa svojim pregreham ni dal slova. Senja se mu, da se mu Kristus prikaže, na vrata njegovega serca poterka, ter ga prosi naj ga noter pusti, gerde prebivavce pa izpodi, s kojimi prebivati ne more. Bolnik se izgovarja, da svojih serčnih družic odpraviti ni v stanu, kajti jih je že preveč vajen. „Ktere so pe družice tvojega serca?&quot; Kristus popraša. „Prevzetnost, lakomnost, nečistost, jeza in pa lenoba,&quot; bolnik odgovori. Kristus ves žalosten od njega gre.

Drugo noč se spet bolniku senja, da je umeri, in do nebeških vrat pride.

Rahlo na vrata poterka, naj bi ga Kristus v nebesa vzel. Kristus se mu prikaže, pa veli: Imam v nebesih gostov veliko, ki s teboj bivati nočejo; tudi jaz jih ne morem posloviti in tebi v nebesa dati.&quot; — „Kdo so pa tvoji gosti v nebesih?&quot; bolnik pobara. „Moji svatje so Marija prečista devica, so svetniki in svetnice, ki so vse zapustili in meni dali svoje serce. Kako bi jim slovo dal, in tebe v nebesa vzel ?&quot; To zaslišati se bolniku tri mile solze po licu uder6. Kristus nebeške vrata zaklene, bolnik se pa prebudi. Ves prestrašen resnico svojih senj premišljuje in se brez odloga spokori. — Ovi bolnik, grešnik, si ti!

== 69. Savica. ==
(Drob. 1857)

Na bistri Savici je mlada punca prala in s tovaršico pogovarjala se; naglo ji Savica prazno pečo odnese, koje vloviti ne more. Nejevoljna jezičnica Savico krega,
da se ji toliko mudi, kakor bi jo kdo s palico podil. „Počakaj, je djala, naj se s teboj pogovorim in nazaj dobim, kar si mi vzela!&quot;

Savica deklici odgovorila: „Moj oča, mogočni Triglav me po sveti pošlje, naj Gorensko obhodim, Dolensko obiščem, Horvatsko porosim in brez odloga v černo morje tečem. Gorencem ravno polje, Dolencem vinske gore oveselim, nazaj pa žita in vina polne ladje prinesem. Nagla Kokra, tiha Ljubljanica, čista Savinja, počasna Kerka, Sotla in Kulpa, moje družice, me težko čakajo, in velika Donava, moja vodila mi pri Belein-gradu gostijo služi. Ne utegnem se muditi, ne smem postajati; dolga in težavna je moja pot.

Ako Savica berzna nisem, tudi mogočna Sava ne bom. Punca! lep navk ti dam.

Hočeš dobra gospodinja, skerbna mati kdaj biti, ne smeš postopati, ne z vsakim pečati se. Hitro mine zlata mladost, in starost nima dati, kar si dekle v mladih letih pozamudiš. Ne besedljiva, marveč poštena in sra-možljiva hodi svoj pot; kamen skali sivno Savico, slaba beseda devico; ne poslušaj, ako se ti ponuja. Čisto sijati imave obedve. Skerbi, da boš v mladih letih čednosti — na stare dni pa dobrih del bogata, tako bo srečna tvoja hoja, kakor je slaven moj tek. Jaz v nezmerno morje grem, ti pa v neskončno večnost; obedve popotnici sve.&quot;

Ta lepi navk, devica! tebi da bistra Savica, in teže bistro svoj pot.

== 70. Jurko in božji stol. ==
(Drob. 1857)

Jurko je v svojih detečjih letih rad poslušal, kako so pravili, da kder mavrica ali božji stol stoji, tam vreča dnarjev leži, katere lehko vzdigne, kdor je srečnega planeta rojen, in o pravem časi tisti srečni kraj doleti, na katerem mavrica ali božji stol stoji. Kar je Jurček otrok slišal, je tudi Jurko mož ter dno veroval, in mnogokrat na mesto tekel, na kterem je od daleč videl božji stolec stati.. Grede je že cekine štel, katere bo na srečnem kraji vzdigal; in ž njimi zlate graščine zidal, in lepša ko se je mavrica svetila, močneje mu je serce igralo od velike sreče ki ga na skrivnem kraji čaka.

Kadar pa Jurko na kraj mavrice prisopiha, in od želja po sreči komaj diha, najde namestu sreče prazen mak (prazno nič). Mavrice romeno zeleni trak še enkrat dalej stoji, in če Jurko tudi nje kraj doleti, kaj drugega ne najde, kakor prazen stan; pa vendar ne verjame, da je od svojih želj goljfan. Tako Jurko vse svoje žive dni po sreči goni, se le od daleč v zaupanji do svoje sreče veseli; bližej ko misli jo pa vloviti, dalej pred njim beži, ter ga uči, da ni pod solncem prave, stanovitne sreče, marveč le njeni dozdevek. — Ali se tebi, človek, ravno taka ne godi ?

Jakob se misli prav bogato oženiti, in od veselja mu serce kipi; cele noči mu namenjena sreča ne da spati. 
Jakob dobi ženo, tudi premoženje lepo ž njo, pa tudi tolik križ, da svoje žive dni pod njim zdihuje, ter želi, da bi svoje nikoli poznal ne bil. Jakob, vidiš peno sreče! — Martin že veliko let v lotrijo stavi, poslednje krajcerje poišče, in nobene stave ne zamudi, pa večidel za eno ali dve piki si vgreši, da terne ne zadene, in še hujše stavi. Zdaj se mu sreča vkloni, in Martin veliko stavo vgane, in nekoliko tisuč butastih kron dobi, pa še huje stavi, zapravljivo živi in v kratkih letih nima si s čem tobaka kupiti. Martin, si videl goljufive sreče prazni mak! —Marko misli imeniten gospod biti, in vidi v svoji častilakomnosti se mu vse odkriti in priklanjati, ker je že v mislih žlahen gospod. Pa višej,v kakor stopi, še visokeje hrepeni; ni mu nikoli dosti visokosti in časti. Majhen veterc kake nesreče po-hlidi, prazni mak vse posvetne sreče Marku odnese, in sirotej gologlav ostane.

Tako je vsa posvetna sreča lepo pisani mavrici podobna: Lepa se nam od daleč zdi, in človek najsrečneje živi, dokler jo od daleč gleda, da se mu smeji. — Ne goni se preveč, ne prenaglo ; po sledu sreče nam rado spodleti. Kdor darove hvaležno hrani, ktere mu sreča da, naj si bodo mali ali veliki, on srečo za svojo prijateljico ima. ki mu več da. ko človek poželjuje. — Iščeš ti zaklade pod božjim stolom na zemlji, boš našel kakor Jurko prazen mak. Išči, kar je sreče nad obokom mavrice v nebesih, in boš srečo našel, ktere konca ne bo!

== 71. Njboljša rajtenga. ==
(Drob. 1857.)

Moder oča je na sprehodu imel navado s svojo paličico po peski ničle pisati in jih premišljevati. Mla-denčik očeta pobara: „Atej! kaj pa pomenijo vaši koJesčeki,&quot; katere po peski pišete?&quot; „Sinko ! mu oča odgovorijo, ali ne poznaš ničel,. ktere v šoli na tablo pišete, kedar po desetinkah raČunite? Veliko rajting ste že storili, okroglih ničel napisali in spet pobrisali, pa najpotrebneje rajtinge še ne znate, kakor vidim. Hočem ti jaz to računbo pokazati. Le poglej, vse te ničle nič ne veljajo; dokler jim vredne ednote ne dostaviš; si pa jim na pravo mesto le edino veljavko dodal, boš za toliko večo število imel, za kolikor več ničel veljavni številki dostaviš.

Ničla je vsa posvetna lepota, dragota, vsako delo in vsako blago, dokler mu ednote prave veljave ne pristavimo. Ta veljava, sinko le dobro si zapomni, je dobri namen: Vse k veči časti božji, in našim dušam v izveličanje!&quot; Brez pravega namena nimajo vse naše dela in posestva nobene cene, so prazno nič. Kakor hitro pa svojim delom dober namen dodaš, bodo imele svojo vrednost, in več kakor dobrih del imaš, vekšo bo tvoje število: to te vsaka ničla uči, da brez dobre misli nobeno djanje pred Bogom kaj vredno ni.

== 72. Pes. in mačka. ==
(Drob. 1861.) 

Sedanjih posvetnih modrijanov izgled.

1. Kadar so ljudje na polji delali, je Čujež doma skerbno varoval, in čul, da bi kak tat doma ne okradel. Ko Čujež na sredi dvora leži, se hudobec pritepe in psu proti, z gorjačo glavo razkljati, ako zalaja. Kaj hoče ubogi Čujež storiti? — Ponižno se hudobcu prikloni, in tat se brez strahu v hram poda.

„Oj ti zvesti Čujež, ti! Le poglejte ga, kako dom varje! Pač ne zaslužiš, da te domači toliko hvalijo:&quot; tako se mačka z ognjišča oglasi, in psu zabavlja.

„Molči, besedljivka; in poglej, kaj bom naredil:&quot; mačko pes zaverne, skoči po vratih, da se zaklenejo, in tat iz lirama ne more. Potem začne lajati in tako hudo udelavati, da ljudje od vseh krajev gledat priderejo, in tata v hramu zasačijo.

2. Mačka to vidši sama pri sebi misli: „Modro jo je Čujež zvil; hočem tudi jaz ravno tako narediti, najprej za sebe, po tem za gospodinjo preskerbeti. Sosedove piske hodijo v naš vert, grede razkapat, in gospodinji škodo delajo. Tiho bom za njimi zlezla eno piško zgrabila in dobro kosilo imela. Drugi pišanci bodo odleteli, in mati me bojo za to prav radi imeli.&quot;
Muca si vse to vmisli in potuhnjeno skoz plot zleze, ter hoče ravno nad najlepše pišče skočiti in ga zadaviti, kar jo sosedov hlapec zapazi in s kamenom tako hudo udari, da se je napol mertva na dvorišče privlekla. — „Ha, ha! jej reče čujež; prav ti je prav, kradljivka. Tako se vsakemu godi, kteri pri svojem djanji in ne-hanji le svoj dobiček, drugim pa zgubiček želi.

3. Hočem v prihodnje bolj modra biti, je mačka djala, in za dobiček gospoda najprej preskerbeti; gotovo bom lepo plačo dobila.&quot; — Ko Mijavka tako modruje, ugleda sinka, kako slavičeka iz ptičnika vzeme in mlajšemu bratu v roke da. Mačka mu v lice skoči in ga kervavo opraska. Slaviček izferfra, in mačka čaka svojega plačila. — Oča k domu došli ugledajo kervavo dete, in ko slišijo, kaj je mačka storila, po palico sežejo in mačka še k sreči zdrave pete odnese.
„Srečnasi, da si jo potegnila; Čujež v kotu zarenči. Ti in tvoja neumna modrija! Za malovredno blago drobnega ptička, si skoraj drago oko otroku izprasknola. Oj bedača, ki ne veš, kaj oko velja! Modri ne postavlja za malo blago tolike cene.&quot;

4. Mačka želi svojega gospodarja utolažiti, in se očetu prav dobro prikupiti. Sliši, da gospodar toži, kako je podlaska bele zajčeke v hlevu podavila, in sklene gospodarju v tej nezgodi pomagati. Ker pa ni mogla podlasice uloviti, hoče pitavne zajčke dobro varovati, in jim iz hleva na pašo ne pustiti, ter pri luknji čuje, skoz ktero so vun in noter hodili. — Gospodar vidi zajčeke hudo izstradane medleti, gleda, in najde mačko pri luknji prežati, ter jo serdito nažene.

5. Hočem se v prihodnje varovati, da ne bom gospodarju kvara nemila&quot;; je mačka djala in je na klopi ležala. Pišanci na tleh proso zobljejo, ktero jim je gospodinja potrosila. Miška iz svoje luknjice prileze in med pišanci zernca pobira. Mačka hoče nad miško skočiti ; pa se ustraši, rekoč: „Nikar ! lehko bi kako piško zadela.&quot; Spet se uleže. „Presneta mačka! gospodar nad njo zarezi; še miši ne vidi in ne lovi, naj si ravno krog nje skačejo; ter hoče po nji lopiti.. „Zapomni si dobro mače! da ni prav svoje dolžnosti opustiti, kadar se bojiš za to v kako nevoljo priti. Stori kar je prav, in se nikogar ne boj!&quot; je Čujež v kotu djal.

6. „Tako bom pa v prihodnje bolj pridno miši in podgane lovila:&quot; je mačka djala, ter noč in dan škodljivim živalim pokoja ne daje. Miška se ni smela prikazati; naglo jo je mačka pohrustala. Zato jo gospodinja hvali, in tudi gospodar jo pogladi in dobre koščeke ji pod mizo deli. — To mački močno dopada. „Bom svoje sosede na gostijo povabila; hitro bomo vse miši in podgane ukončali, in domačim bo prav.&quot; Kakor mačka sklenila, tako storila. Sosede pridejo, pa namestil miši in podgan, se tudi smetane in slanine lotijo. Kadar domači škodo ugledajo, domačo mačko pretepajo. Čujež se ji pa smeje, rekoč: „Vedi, mačka, da ni varno na dobro delo slabe pomočnice vabiti!&quot;

7. Mačka da svojim sosedom slovo rekoč, naj gredo domu; ter hoče sama miši in podgane kročati. Ali star maček ji veli: „Jeli nam tako plačuješ? Smo ti pomagali miši loviti, hočemo tudi plačilo s teboj uživati. Ne podstopi se, nam kaj takega ziniti.&quot; Mačka jih prosi, naj grejo; pa nočejo, in se ji debelo smejijo. Čujež mački reče: „Slabih tovaršev in tovaršic je ložej dobiti, kakor se jih iznebiti; varuj se jih!&quot;

8. Stari maček svoji sestrici pravi: „Veš kaj; le z nami potegni in delaj kakor mi. Vesela bodi in izmikaj, kar ti dopada. Ukradeno blago skrivaj, in skrito varno zauživaj. Tako boš dobro živela in ljudje te bodo za modro visoko obrajtali!&quot; „Ta beseda je prava; od mladih dni sem tako mislila, in žal mi je, da nisem vselaj tako storila. Dobro si mi maček svetoval; bom si tvoj svet za uho zapisala.&quot;

9. Mačka je skerbno slanine iskala, pa se je ukrasti bala; imela je hude želje, ter vedno sline cedila; njeno veselje je bilo grenko kakor pelin od samega strahu pred šibo. Žalostno se po kotih pomika, in se celo Čježu usmili, ki jo pobara, kaj ji je. Povedala mu je, kako se ji godi. Čujež ji reče: „ Vidiš, da pošteno se nositi, pa nepošten biti je norost, pa ne modrost! Hočeš li v resnici srečna biti, moraš po pravici misliti in storiti; tako bo prav.

10. Mačka Cuježu odgovori: „Tvoja modrost mač-kinja ni in nikdar ne bo; mačka ne dela tako. Ker mi ni pri vas ostati, se hočem med tuje seljake podati, pa tudi mače ostati. — Mačka gre na polje miši lovit, pa tudi v hosto zajce davit. Veliko je zajcev zalezla in po-davila; pa to njeno veselje ni dolgo terpelo. Graščinski lovec mačko osledi, jo išče in najde, ko ravno na zajca preži. Puška pokne, in mačka mertva obleži. Ko je strelcev Suhač Cuježu nesrečni konec mačke povedal, je Čujež Suhaču djal: „Mačka je po samih krivih potih svoje sreče iskala, in je poslednjič svojo nesrečo našla; jaz pa po ravni poti hodim, svoje dolžnosti zvesto dopolnujem, veselo in srečno živim.&quot; — Strelčv Suhač pa pravi: „Tako se vsakemu godi, kdor po krivih potih svojo srečo lovi; takim je sreča opotočna. Le pošteno živimo, in pa dolžnosti svoje storimo; in sreča nas zapustila ne bo! Le pri resnici in pravici je naša sreča doma!

== 73. Ovčar in njegov pes. ==
(Drob. 1861.)

Kar mačka rodi vse miši lovi.

Kde si bil, ti potepuh? vpraša ovčar svojega psa, ki se je ponižno k njemu pritepel. „Ne jezite se, moj gospodar; svojega bolenega znanca sem obiskal.&quot; — Kaj meni tvoje obiskovanje; zaslužil si tepen biti, kajti nisi črede varoval. Volk mi je med tvojim obiskovanjem najlepše jagnje vzel.&quot;

„Nemogoče, da bi bil volk kaj takega storil. Sinoči sem pri njem bil, ter mu pravil, kako pridne in pohlevne so naše ovčice in kako &quot;gerdo je to, da jih Čerti in preganja. Solze so ga polile, ter mi je obljubil, da nikdar kaj zalega nama učinil ne bo.&quot;

„Oj bedače! reče ovčar. Hočeš li volka poboljšati, moraš ga mesa odvaditi. Dokler volku meso diši, solzam verjeti ni. Volk je bil, in volk ostane, dokler bo živ.&quot;

Stara navada
Železna podkova.

== 74. Solnce in veter. ==
(Drob. 1862.)

Pravijo, da sta se solnce in veter svoje dni skušala, kateri bi bil močnejši? Pogodita se, naj tisti zmaga, kdor popotnika, ki je na stezi bil, prisili svoj plašč izsleči.

Veter jame pervi hudo pihati: zdolc in krivec se stepeta, ter dež in točo napravita, naj bi popotnika pri-morala,'svoj plašč zavreči. Popotnik ves moker od mraza trepeče, terdno za plašč derži in se v njega zavija, kolikor premore, in pa svoj pot hiti.

Veter potihne, vreme se zvedri, in zdaj pride solnce na versto. Prav lepo, prijazno začne sijati in svoje žarke popotniku v herbet uirati. Toplota raste, sapa čedalje gorkejša postaja, in popotniku čedalje bolj vroče prihaja, plašč mu je pretopel; z rame verze ga in na tla pogerne, ter se v senco počivat vleže. — Solnce se vetru posmeji, ker ga je tako lehko premoglo, rekoč: Kar se zgerdim in s hudim ne stori, to se z dobroto lehko zgodi!

== 75. Popotnika. ==
(Vel. ber.)

S suhe zemlje se popotnik po mokrem v ptujo deželo poda, in se pervo pot po nevarnem, morji vozi. Lepo vreme in pravi veter je bil, solnce prijazno sijalo in barka je gladko tekla po zelenih valovih.

Veselo si barkovci pojo in krog barke morske ribice odskakujejo, kakor bi jim bil kratek čas v tovaršiji veslati.

Popotnik na brodu stoji, in se z mornarjem pogovarja, rekoč: „Kako dolgo, prijatelj! že na morji služite?&quot; Mornar: „Od svojih mladih dni, gospone.&quot; Popotnik: „Kaj so pa vaš oča bili?&quot; Mornar: „Tudi barkovec, kakor jaz, in so se pred dvajsetimi leti potopili, kajti jim seje barka v silnem viharji zdrobila.&quot; Popotnik: „Kaj šopa vaš dedek bili?&quot; Mornar: „Moj dedek so tudi na morji služili, in so utonili v strašnem brodolomu; in ravno tako smert so storili tudi moj preded, kakor sem praviti slišal, kajti se jim je korablja na brodu razklala, in ste prova in kerma broda potonile.&quot; Popotnik: „Oj prederzni! kako se upate vi na morje?&quot;

Mornar popotniku reče: „Prijatelj, kde pa so vaš oča umerli?&quot; Popotnik: „Doma na svoji postelji.&quot; In kde pa vaš dedej in preded? „Obadva doma na postelji.&quot; Mornar: „ čudim se, da si upate doma v posteljo iti, v koji so vsi vaši predvamci pomerli.&quot; — Smert nas najde na potu, kakor doma, na suhem, kakor na vodi; pripravljeni bodimo!

== 76. Sv. Avguštin in mladenčič. ==
(Vel. ber.)

Visoko učeni in bistroumni cirkveni očak sv. Avguštin je v svojem mestu Hipo na Afrikanskem, kder je škof bil, knjigo pisal od same presvete Trojice. Globoko in visoko premišljuje neizrečeno skrivnost, jo človeški pameti razumljivo pokazati, ter se za morjem sprehaja in svoje dušne moči težavnega djanja vedri.

Ugleda enega dne mladenčika prezalega za morjem sedeti, in z žlicoj vodo morja v jamico na pesku plati. Avguštinu, blagemu detomilu, igra otroka dopade ter ga prijazno pobara, pokaj tako hiti vodo morja zajemati? „Hočem vse morje v ovo jamico pozajeti,&quot; mu dečič odgovori. Posmehljaje se mu sv. Avguštin pravi: „Aj da te! to ti pa ne bo mogoče!&quot; „Ne?&quot; mu fantič resno reče: „poprej bom jaz vse široko in globoko morje v to jamico pozajel, kakor boš ti prečudno skrivnost presvete Trojice razumel in zapopadel.&quot; — Mladenček to izustil in zginul je; sv. Avguštin pa spoznal, da mu je Bog po angelu naznanil, kako prazno je razlagati človeškemu umu, kar je nerazumljivega.

== 77. Božja modrost. ==
(Vel. ter.)

Svetemu Lovrencu Justinianu, nadepolnemu mla-denču plemenitega rodu v Benetkah, se je prikazala, kakor nam sam pripoveda, v podobi častitljive device božja modrost. Svetleje od solnca je bilo njeno obličje, prijazne nje besede, s kojimi je nagovorila mladenča, rekoč: „Pokaj se daš motiti posvetnim stvarem, preljubi moj, in jim svoje serce dajaš, veselja in miru pri njih iskaje? Le jaz imam, česar ti želiš; pri meni najdeš stanoviten mir in najslajše veselje že na ovem svetu.

„Kdo si pa ti, nebeška prikazen?&quot; mladeneč veselo zamaknjen popraša. Pohlevno mu ona odgovori: „Jaz sem božja modrost, Očeta nebeškega izvoljena hčer. Včlovečila sem se, ljudi izveličat; in kdor mene najde, življenje najde, in bo izveličanstvo od Gospoda Boga prejel. Juterna, kojo tebi prinesem, je svete vednosti čisto zlato, in moja lastina je vesela večnost v svetem raji Najvišega.&quot; To izgovorila in zginila je; njegovemu sercu pa je sveto željo zapustila po božji modrosti. Od veselja in ljubezni mu je serce gorelo vse žive dni do te nebeške neveste, ktero je iskal in srečno našel. Iz-rastel je imeniten mož, dušni pastir, in je sedaj svetnik v nebesih.

Mladenči! deklice! si ne bomo izvolili ravno te svete družice tudi mi? — Ona bodi naša družica — naša vodila sveta modrost!

[[Kategorija:Slomšekove basni, prilike in povesti]]</text>
      <sha1>qrf40oh29qixaf9p7e79p5mq71sigk4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikivir:20. november</title>
    <ns>4</ns>
    <id>30817</id>
    <revision>
      <id>224545</id>
      <parentid>146342</parentid>
      <timestamp>2026-09-10T20:26:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>Removing [[:c:File:Denkmal_für_Adam_Bohorič_in_Ljubjana.JPG|Denkmal_für_Adam_Bohorič_in_Ljubjana.JPG]], it has been deleted from Commons by [[:c:User:Jameslwoodward|Jameslwoodward]] because: per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Adam Bohori</comment>
      <origin>224545</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="786" sha1="7le3x3cmol5edjw4flk8gloj116h912" xml:space="preserve">{{Na današnji dan

| rojeni avtorji = 
&lt;gallery&gt;
FrancPirec.jpg|[[Franc Pirc]]&lt;br&gt;{{Letnica|1785}}
Rosa Jenik - Franc Miklošič (cropped).jpg|[[Franc Miklošič]]&lt;br&gt;{{Letnica|1813}}
Ivo Grahor.jpg|[[Ivo Grahor]]&lt;br&gt;{{Letnica|1902}}
Upload free image notext.svg|[[Zdenka Obal]]&lt;br&gt;{{Letnica|1967}}
&lt;/gallery&gt;

| umrli avtorji = 
&lt;gallery&gt;
L.N.Tolstoy Prokudin-Gorsky.jpg|[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]&lt;br&gt;{{Letnica|1910}}
Anton Brezovnik.jpg|[[Anton Brezovnik]]&lt;br&gt;{{Letnica|1923}}
Albin Prepeluh 1920s.jpg|[[Albin Prepeluh]]&lt;br&gt;{{Letnica|1937}}
Josip Lavtižar.jpg|[[Josip Lavtižar]]&lt;br&gt;{{Letnica|1943}}
Kristina Brenk 1938.jpg|[[Kristina Brenk]]&lt;br&gt;{{Letnica|2009}}
&lt;/gallery&gt;
}}&lt;noinclude&gt;


{{Meseci}}

[[Kategorija:November| 20]]
[[Kategorija:Na današnji dan|D1120]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>7le3x3cmol5edjw4flk8gloj116h912</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>