Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.21 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 3794 224567 125706 2026-09-28T14:11:07Z ~2026-52227-41 10732 popravek boja -> broja 224567 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= Vinski duhovi | naslednji= Izgubljeni raj | naslov= Človeka nikár! | poglavje= [[Poezije 1 (Simon Gregorčič)|Poezije 1]] | avtor= Simon Gregorčič }} <poem> V delavnico sem tvojo zrl ki bitij si rodil brez broja! Skrivnostno snuje roka tvoja: nikjer je stalne ni stvari, a prah noben se ne zgubi. V delavnico sem tvojo zrl, in videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se življenje, prerojevanje, prenavljánje, iz bitja v bitje presnavljánje, a smrti nisem uzrl nikjer! Brezumni svet plakaje toži, ko pade cvet duhteči roži, ko izmed dragih mu kater duha okove v grob polóži, češ: rodni brat mu je umrl! In - smrti ni! V delavnico sem božjo zrl, tam prestvarjánje sem stvari, a smrti nisem uzrl!... Začetnik moj, ki si me ustvaril, duhá si iskro mi razžaril, v oklep prsteni jo zaprl- zakaj, veš ti!- Ko ilnato boš ječo strl, ne bom umrl! No duhu poženó peroti, ki jih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno pot- kam? Tebi hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, da zrl bi sončnojasno lice, obraz ljubezni in resnice!... To prst pa prsti izroče in svet ob noč pozabi kraj, krijoč ostanke te. In ni mi žal! Svet zabi naj! Ti ga ne zabiš! Za novo stvar moj prah porabiš- za káko? Jaz ne vem, ti sam si gospodar! A eno te prositi smem: iz praha vzgôji ti cvetico, podari logu pevko-ptico, katerokoli ustvari stvar; kedór bi pa ko jaz na sveti imel čutiti in trpeti, med dvomi, zmotami viseti- človeka - ustvariti nikar! </poem> [[Kategorija:Pesmi (Gregorčič)]] t5ae26rez958unbmyc2xjmvstufexhi 224568 224567 2026-09-28T14:13:49Z ~2026-52227-41 10732 224568 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= Vinski duhovi | naslednji= Izgubljeni raj | naslov= Človeka nikár! | poglavje= [[Poezije 1 (Simon Gregorčič)|Poezije 1]] | avtor= Simon Gregorčič | licenca=javna last }} <poem> V delavnico sem tvojo zrl ki bitij si rodil brez broja! Skrivnostno snuje roka tvoja: nikjer je stalne ni stvari, a prah noben se ne zgubi. V delavnico sem tvojo zrl, in videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se življenje, prerojevanje, prenavljánje, iz bitja v bitje presnavljánje, a smrti nisem uzrl nikjer! Brezumni svet plakaje toži, ko pade cvet duhteči roži, ko izmed dragih mu kater duha okove v grob polóži, češ: rodni brat mu je umrl! In - smrti ni! V delavnico sem božjo zrl, tam prestvarjánje sem stvari, a smrti nisem uzrl!... Začetnik moj, ki si me ustvaril, duhá si iskro mi razžaril, v oklep prsteni jo zaprl- zakaj, veš ti!- Ko ilnato boš ječo strl, ne bom umrl! No duhu poženó peroti, ki jih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno pot- kam? Tebi hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, da zrl bi sončnojasno lice, obraz ljubezni in resnice!... To prst pa prsti izroče in svet ob noč pozabi kraj, krijoč ostanke te. In ni mi žal! Svet zabi naj! Ti ga ne zabiš! Za novo stvar moj prah porabiš- za káko? Jaz ne vem, ti sam si gospodar! A eno te prositi smem: iz praha vzgôji ti cvetico, podari logu pevko-ptico, katerokoli ustvari stvar; kedór bi pa ko jaz na sveti imel čutiti in trpeti, med dvomi, zmotami viseti- človeka - ustvariti nikar! </poem> [[Kategorija:Pesmi (Gregorčič)]] tun84ccjj28nnizkzu69zgvrdnyvvl7