Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 1875 224587 217947 2026-10-05T13:37:02Z ~2026-53386-73 10741 /* Pervi nastop */ 224587 wikitext text/x-wiki {{naslov |naslov=2. akt |prejšnji=Županova Micka (1. akt) |poglavje= [[Županova Micka]] |avtor=Anton Tomaž Linhart |opombe= Prirejeno za Wikivir po http://www.ijs.si/lit/linhart.html |licenca=javna last }} ==Peti nastop == Jaka, Micka jokajoča ---- '''Jaka:''' Kaj si vunder mislila, za božjo volo, de si se hotla skrivé omožit? Tvojga očeta toku režálit<ref>razžaliti</ref>? — Ali sim te kedaj silil, Anžéta jemati? — No, Micka, nikar se ne jokaj! Nikar se ne jokaj! Sej jest le govorim, vidiš! — Jest sim ti vže odpustil. — Ti si vunder le moja Micka. — Žol bi meni bilu, ke bi se ti toku zavergla; pak vunder jest bi te ne mogel sovražit. — ''Se sam joka.'' No, Micka, obriši se, de te Anže ne bo jokat vidil. '''Micka:''' Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf! '''Jaka:''' Kaj nisi vedla, de gospoda nas kmete le rada za nos vozi? '''Micka:''' Pak je bil toku perliznen, toku se je znal sukat okoli mene, take lepe reči mi je pravil — '''Jaka:''' Taki so le ti gospodje: sladki koker med, pak tukej nič ne velájo — ''na serce pokazajoč''. Vidiš, dekle, kader mi eden pravi: "Jaka, vi ste en mož, vi imate to narlepši žito, per vas se en dober glažek vina pje," inu toku naprej, tok jest mislim: beštja<ref>žival, zverina, hudoba</ref>, ti lažeš, inu mo dalej ne vupam<ref>dalej ne upam: ne zaupam več</ref>, koker ga vidim — Ampak pustimo to reč. — Nič ne marej, Micka; mi mo bomo vže oči zbrisali! — On bo še nate mislil. — Eno tako lepo vdovo imeti inu še druge dekleta zalezuvati, to je vunder preveč, to! — Jest bi skorej lušt<ref>veselje</ref> imel, vse tri prov dobru skópat. — Kaj neki Anže dela, de toku dolgu ne pride? — Sej boš dobra z njim, kader pride, kajne, Micka? '''Micka:''' Kokupak, prov dobra! — Jest vidim zdej, de on dobro z mano misli inu de me prov iz serca lubi. '''Jaka:''' Dekle, deset lejt bom dalej<ref>dlje</ref> živel, če je to res! == Drugi nastop == ''Anže klobuk na tri dežele<ref>klobuk na tri dežele: pokrivalo s tremi roglji; z njim se je noč pokrivala gospoda</ref> napravlen, sukno na žliščneke<ref>suknja na žličnike: suknja na škrice, na otepke, frak</ref>, hlače inu to drugu vse po kmétešku, inu ti poprejšni'' ---- '''Anže:''' ''se po gosposku, pak prov naródnu perklána'': Ti si lepa koker ena roža, — dolga koker ena smreka, — berhka koker en hrast, — v tvojih tatinskih očeh en fant noter sedi, kateri v mene vunkej strela — No, koku ti to dopade? '''Micka:''' Lubi Anže, pusti te norčije! — Nikar me še ti ne jézi! '''Anže:''' Koku je to? Sej še ni dolgu tega, de si take norčije štimála. '''Jaka:''' Anže, ne bodi siten! — Kar se je zgodilu, se je zgodilu. — Kaj jo boš zdej več jezil? '''Anže:''' Nič se ne bojte! — ''K Micki.'' Kajne, Micka, sej nisi huda? '''Micka:''' Če óčeš, de ti bom dobra, tok mi nikar naprej ne meči! '''Anže:''' Sej jest nisim toku hudu mislel. — Micka, koku ti ta sukna dopade? '''Micka:''' Preč mi jo verzi, kmétiška je gorši<ref>lepši</ref>; ne morem te vidit takiga! '''Anže:''' Kaj res, Micka? Ne verjamem, ni mogoče. '''Jaka:''' Anže, če ne boš tihu, ti bom jezik odrezal. '''Anže:''' Klobuk imam tudi nov; sim dal zan sedemnajst réparjov<ref>novec za 4 krajcarje</ref>. Koku ti dopade, Micka? '''Micka:''' Tudi klobuka na tri dežele nečem — Obderži ti tvojo klóferžo<ref>pomečkan klobuk, klafeta</ref>, koker je sama na sebi! '''Anže:''' Sej óčeš gospoda imeti, kajne? '''Jaka:''' Anže, boš enkrat molčal? '''Anže:''' No, tok pak ne bom nič več rekal! — ''Na strani.'' Ta šentana gospoda mi ne gré iz glave. '''Jaka:''' Jest ti svétijem, ja, de boš molčal, sicer ti, per moji duši, dekleta ne dam — Sej je še več drugih zalih fantov v sosedski — Nič se ti ni treba toku napihuváti! — Pameten bodi, Anže! Zaderži se koker en mož! Sej vejš, kaj imaš striti! Jest sim ti vže povedal inu gospa ti je tudi povedala. Ne bodi grób z njimi, kader pridejo! '''Anže:''' Le mene pustite, oča! '''Jaka:''' Sej mo bo dosti žol, kader bo vidil, de mo dekleta pred nosam proč vzameš. '''Anže:''' Ha-ha! Ta bo debelu gledal — '''Jaka:''' Pak glej, de se ne zagovoriš, sicer nam boš vse spačil. — Zdej mi pomagajte, to mizo vun znesti! ''Nesejo eno veliko mizo vun.'' '''Jaka k Micki:''' Ti pak prinesi ene dva bokala tiga dobriga! '''Anže:''' Očem s tabo iti, če se sama bojiš? '''Micka:''' Nič se ne bojim. — Le tukej ostani, Anže! Jest bom kmalu spet prišla — '''Anže:''' ''en malu bol tiho, de Jaka ne sliši:'' De te kakšni gosposki duh ne sreča! '''Jaka:''' ''stole okoli mize postavla:'' Tukej bo šribar sedel, — tukej jest, — tukej Anže, — tukej Micka — Ni prov, Micka more med mano inu med Anžétam sedeti — Tukej ena priča inu tukej ta druga — Toku — ''Dene papir, peresa etc. na mizo.'' Pojdi, Anže, poglej skuzi okno, al so vže na prélazu, inu pridi mi povedat! '''Anže:''' Vže prov! ''Gré.'' ''Micka pernese vino.'' '''Jaka:''' Sem ga postavi, Micka! — Bokal more zraven mene biti. — Dekle, koražna bodi! — Al bodo debele oči delali ti gospodje, kader nas bodo tukej zagledali, ha-ha! == Treki nastop == Šternfeldovka, Micka, Jaka ---- '''Šternfeldovka:''' Je vže vse napravlenu? — Zdej vže znajo priti. '''Jaka:''' Koker zašafajo, gospa žlahtna. — Ta v ne- besih jim bo njih dobroto povernil, de so od moje hčéri to nevarnost odvernili. '''Šternfeldovka:''' Brez vse hvale, oča; jest sim več zame koker za vas sturila. — Jest bom od eniga malopridniga človeka odrešena, kateri bi bil mene na vse moje dni nesrečno sturil — ''K Micki.'' Dekle, še ti ena skušnava<ref>želja storiti nekaj nedovoljenega</ref> naprej stoji. — Al si mo vupaš pred oči stopit? Al te tvoje serce ne bode zapelalu? '''Micka:''' Oblubem, de ne! On je mene toku réžalil, de mo jest nikdar več dobra ne bom. '''Šternfeldovka:''' Vunder se jest bojim, de bi nam ti kaj ne spačila<ref>pokvariti, ponesrečiti</ref>. '''Micka:''' Gvišnu de ne, gospa žlahtna! '''Jaka:''' Jest za mojo hčer dober stojim. '''Šternfeldovka:''' Jest se bom v tim časi skrila. — Kader bo treba, bom vže na dan prišla. '''Jaka:''' Mi mo bomo podkríli, per moji duši, de mo bo lubezen prešla. == Četerti nastop == Anže, ti poprejšni ---- '''Anže:''' Ha-hi-hi-hi! '''Jaka:''' Kaj se smejaš? '''Anže:''' Ha-ha-ha! '''Micka:''' Tok gôvori saj, Anže? '''Anže:''' To so prave šeme — ha — '''Jaka:''' Si jih vidil? '''Anže:''' Vidil inu slišal — ha — Eden, ''k Micki'': meni se zdi, de je raven tvoj žénen, doli per prélazi v rinke<ref>krog</ref> hodi, koker de bi seršene v sebi imel, inu zdihuje, kličeoč: "Micka, Micka! Al si ti, Micka?" — Ta drugi šentuje, preklina Micko, mraz, lubezen ter v pest piha: "Huš — huš!" inu sem ter kje skače, koker de bi ga komarji pikali. '''Jaka:''' Ha-ha! — Inu šribar? '''Anže:''' Sedi na enim kameni, koker de bi pervezan bil, poliček<ref>vrču podobna posoda</ref> vina zraven sebe, inu en glažek za tim drugim doli serka. '''Jaka:''' Micka, zdaj le pojdi ponje! '''Micka:''' Tok grém. '''Jaka:''' Pametna se zaderži, de ne bodo čutili. — '''Micka:''' Nič se ne bojite! To je moja skerb! — ''Gré.'' == Peti nastop == Anže, Jaka ---- '''Jaka:''' Usedva se madvá! '''Anže:''' To bo za konc vzeti od smeha — ha-ha — '''Jaka:''' Le meni pusti govorit! Me zastopiš, Anže? '''Anže:''' Vže prov, oča! '''Jaka:''' Inu nič se noter ne vtikuj! '''Anže:''' Ne besedce ne bom govoril — '''Jaka:''' Pij ga en glažek, de boš korážo dobil! '''Anže:''' Kaj menite, da je nimam? '''Jaka:''' Vže vejm, pak vunder; vidiš, ne zna vsaki z gospodo inu s timi šribarji v caker<ref>v cakar hoditi: družiti se s kom</ref> hodit. — Kader bo dober s tabo, al kader mo boš kaj pernesil, postavim, enu tele al kaj takiga, bo toku perluden inu ponižen; tjistikrat bo tudi tebi jezik tekel, koker de bi ga bil namazal. Kader boš pak kakšno prepírengo<ref>prepir, spor, zdraha</ref> al zdražbo<ref>zdraha</ref> imel, bo vse drugači; — on te bo sukal, on te bo zvijal, de ti bo beseda v ustih oterpnéla- '''Anže:''' To je pač res. — Ni davnu tega, ke me je šribar v grašini zavolo prímšine<ref>dajatev, ki jo je moral plačati podložnik svoji gosposki, ko je po predniku prevzel posestvo</ref> v strahu imel. — Jest sim mo povedal, kar sim vedil, potler<ref>potem</ref> sim pak molčal inu sim mo figo v aržati<ref>žep</ref> molil — '''Jaka:''' Tiho! Zdej pridejo. == Šesti nastop == Tulpenheim, Monkof, Glažek, Micka inu ti poprejšni ---- '''Micka:''' Naj pridejo, no! '''Tulpenheim:''' Pak je eden noter — '''Monkof:''' Dva kméteška — '''Micka:''' Naj le pridejo — sej moj oča toku vse vedó! '''Jaka:''' Le noter, gospodje, le noter! — Naj sturé, koker de bi doma bili. — Me veseli, de take gospode per meni vidim. '''Tulpenheim k Micki:''' Kaj res vse vedó? '''Micka:''' Vse natanku — '''Tulpenheim s straham:''' Ne zamerite, oča — '''Monkof:''' Dober večer — '''Glažek k Tulpenheimu:''' Al vej? '''Tulpenheim:''' Meni se zdi — '''Glažek:''' Oča župan, Bog vas sprimi! '''Jaka:''' Naj se doli usedejo, gospod žlahtni, — inu oní tudi? Mi je prvo težko, de per meni vse raztresenu najdejo. — Pak sej ne bodo zamerili — '''Anže:''' Na kmetih ni drugači — '''Jaka:''' To je vse prevelika čast zame. — Jest ne vejm, koku sim jo zaslužil. '''Tulpenheim:''' ''k Monkofu'' Jest ne vejm, per čim smo. — '''Monkof:''' ''k Tulpenheimu'' Korážen bodi! Ta stari bo vesel, de dekleta odpravi. '''Tulpenheim:''' Jest sim vže davnu vošil, očeta te lepe dekelce poznati. '''Jaka:''' Naj gredó! '''Tulpenheim:''' Vi ste en mož, de vam ga ni para v krajnski deželi. '''Jaka:''' Kaj mi oní povedó — '''Monkof:''' Ke bi jo eden vkrižem sveta iskal, tok take punčke ne najde, koker je vaša Micka. '''Jaka:''' Pak ne, de bi se oni norca delali! '''Glažek:''' Ta je rožca! Ta je svet! Ta je krajlica ženskiga spola! '''Jaka:''' Dekle, zdej šele vejm, kaj nad tabo imam! — Pa naj ne zamerijo, žlahtni gospodje; jest menim, de bi zdej oblubo naprej vzeli. — Gospod šribar, oni se tukej gori usedejo, Micka, ti pak k meni. — '''Tulpenheim:''' Jest pak k Micki! '''Anže:''' ''ga odrine:'' Tukej bom jest sedel! '''Jaka:''' Tukej Anže. ''k Tulpenheimu'' Oní pak kje čez, gospod žlahtni — ''k Monkofu:'' inu oní tukej zraven. '''Vsi:''' ''sedé.'' '''Jaka:''' ''vino nalije, h Glažku:'' Midva ga bova narpred en glažek šterknila, kajne? — Jest jim dober stojim, de je pravičen, zakaj ke sim ga sam iz Vipave perpelal — '''Glažek:''' Lubiček, rad verjamem! ''Sprazne.'' Še en glažek, če smem prosit, de se roka ne bo tresla! '''Jaka:''' Me veseli, de jim duší — No, gospodje, na zdravle neveste! '''Tulpenheim:''' Iz srca rad — '''Monkof:''' Z veseljam — '''Jaka:''' Vsi naenkrat, inu obena kápelca ne smej noter ostati! '''Glažek:''' Jest sim tudi zraven — '''Jaka:''' in '''vsi:''' ''naenkrat:'' Na zravle Micke! ''Pijejo.'' '''Glažek:''' Še eno zdravico — '''Jaka:''' Žénenovo, kajne! ''Nalije.'' — Jest bom ta pervi, potler pak ti drugi za mano — Juhe! Na zravle Anžéta! '''Tulpenheim:''' Anžéta? ''Se groznu čudijo.'' '''Monkof:''' Anžéta? ''Se groznu čudijo.'' '''Glažek:''' Anžéta? ''Se groznu čudijo.'' '''Jaka:''' Tok naj pijejo, no! — Kaj jim ne duší? '''Anže:''' Kaj jih morebiti glava boli? '''Tulpenheim:''' Bom vže — bom vže — ''Na strani.'' Meni ni dobru per tej reči. '''Monkof:''' Jest sim dones per kosilu preveč jedel. — ''Na strani.'' De bi jest zunej bil! '''Glažek:''' Bi blo škoda, ke bi se preveč zgrelo - Tedej na zravle Anžéta! ''Pije.'' '''Jaka:''' Gospod šribar, naj oní zdej ženitno pismo gori postavijo! '''Anže:''' Inu le hitru! — Ti gospodje bi vže radi damú šli. Vidiš, Micka, kok žalostnu gledajo! Pojdi jih malu potroštat<ref>potolažiti</ref>! '''Micka:''' Kaj jim kaj fali<ref>manjkati</ref>? — Naj bodo dobre vole — dones, ke je moja obluba! '''Tulpenheim:''' ''jezo nazaj derži'': O, sej sim dobre vole — prov dobre vole — Zase. De bi te zlóde! '''Monkof:''' Kok je vže tema zunej! — Meni se zdi, de bi se lohka obluba jutri naprej vzela. - Nam bi se znala kakšna nesreča pergoditi<ref>pripetiti</ref>. — Noč ima svojo moč. '''Tulpenheim:''' Prov imaš, bratec! Sej pak jutri zupet pridemo. '''Anže:''' Nič naj se ne bojé; se jim bo vže damú svetilu — '''Glažek k županu:''' Očka, bolši bi blo, ke bi se obluba podnevi naprej vzela; zakaj, lubiček, ponoči se nič kaj ne more pisat — Per luči se enimu vse meša pred očmi. ''K Monkofu inu Tulpenheimu.'' Pijmo ga še vsaki en glažek inu potler se pak skusimo počasi- eden za drugim vun izsukat<ref>izmuzniti</ref>. '''Jaka:''' Žlahtni gospodje, jest sim le en kmet, ampak za norca se ne pustim deržati, de bi vi še taki gospodje bili. — Obluba mora še dones dokončana biti! '''Anže:''' Za norca vam ne bomo! Oblubem, de ne! Gospod šribar, oní naj pišejo, al bodo kópani! '''Glažek:''' Kaj, jest kópan, jest? ''Zase.'' Tiho bodi, Glažek! S kméteškimi fanti ni varnu norce briti — '''Jaka:''' Anže, pameten bodi! Ti ne smeš te gospode režálit, zakaj so tvoje priče. '''Tulpenheim:''' Priče? '''Monkof:''' Priče? '''Glažek:''' Priče? '''Jaka:''' Meni se zdi, ja — sicer ne vejm jest, zakaj so mene objiskali. — Tedej oni, gospod šribar, al niso zato prišli, de bodo ženitnu pismu za mojo hčer gori postavili? '''Glažek:''' Tjista je vže res — '''Jaka:''' Zakaj tedej óčejo odlašati? '''Glažek:''' Ne zamerite, očka; meni se zdi, de smo se malu zírali<ref>zmotiti se</ref>, kar ime žénenov am tiče. '''Anže:''' Kaj, v mojim imeni ste se zírali? V mojim imeni? '''Glažek:''' Tok si ti tedej žénen inu ta prihodni zakonski mož Micken? — Hm-hm - ut censeo stulti habemur<ref>mislim, da nas imajo za norca</ref>. '''Tulpenheim:''' ''na strani:'' Moja reč je per kraji! '''Monkof:''' Jest ne vejm, kaj bi dal, de bi tukej ne bil! '''Tulpenheim:''' Mene ne terpi več tukej! '''Glažek:''' Zdej šele zastopim! — Hm-hm-hm — ''Tukej bo bolši z županam potegnit.'' — Vaše ime, oča župan? '''Jaka:''' Jaka Zanétovec. '''Glažek piše:''' Inu žénenov ime? '''Anže:''' Anže Hudoba. '''Glažek:''' To je enu groznu ime! — ''K Jaku.'' Kaj mislite vaši hčeri dati? '''Jaka:''' Ni taka reč! — Vidite, to je sromačija<ref>siromaštvo</ref> na kmetih. — Zdej jej dam devejtsto ranš<ref>renski goldinar</ref> gotovih inu zraven eniga vola, dve kravice inu štiri svinje. Po moji smerti je pak vse njé, célu moje premoženje — '''Glažek:''' Inu kaj jej Anže Hudoba nazaj perpiše? '''Anže:''' Drugih devejtsto. — Kar bova vkup perdelala, bo pak obema slišalu — kajne, Micka? '''Micka:''' To se vej, de — '''Glažek:''' Anže Hudoba inu Micka Zanétovka se bosta narpervič tukej podpisata. '''Anže:''' Jest ne znam pisat — Micka, ti tudi ne. '''Glažek:''' Tok bom jest obeh imena zapisal, vidva bota križe zraven naredila. ''Anže inu Micka križ naredita, Glažek jim roko pele.'' '''Glažek:''' Zdej pak vi, oča — '''Jaka:''' Vže prov — ''H Glažku.'' Meni ni treba roko pelat, jest sim vže bol navajen — ''Naredi križ.'' Zdej pak priče — ''K Tulpenheimu.'' Narpervič oní, gospod žlahtni! — '''Tulpenheim:''' Jest? — Zdej zdej — De te vunder! Meni je roka zaspala — ''Prime za pero z jezo inu mo nič kaj od rok na gre.'' '''Monkof:''' Inu meni je kerč noter prišal — == Sedmi nastop == Šternfeldovka prov vesela inu ti poprejšni ---- '''Šternfeldovka:''' Toku je prov, moji gospodje! Oní k oblubam inu v svate hodijo, mene pak doma pusté od dolgiga časa konc vzeti — '''Tulpenheim:''' ''se sramuje'' Gnádliva<ref>milosten</ref> gospa! Se je toku permerilu<ref>pripetiti</ref> — jest sim mislil - -- jest ne vejm — '''Monkof:''' Zdej bo pravi zlóde! '''Šternfeldovka:''' Oní se čudijo, Tulpenheim! Niso mislili, de bom za njimi prišla? — Pak sej vedó, de brez njih ne morem živeti. '''Tulpenheim ves zmešan:''' Gnádliva gospa — njih dobrota — '''Monkof:''' Zdej inu nikoli več se ne bom v take zmešnave podal. '''Šternfeldovka:''' Naj bodo veseli, gospod Schönheim! Vid'ijo, kok je ta punčeka vesela. — ''Pokaže na Anžéta.'' Njej žénen, kajne? '''Anže:''' Ja, gospa žlahtna. '''Šternfeldovka:''' No, ste vže dokončali? '''Jaka:''' Še ne, ta dva gospoda nočeta podpisat — '''Anže:''' Enimu je roka zaspala inu timu drugimu je kerč noter prišal. '''Šternfeldovka:''' Kaj se bodo branili? Naj se podpišejo, saj zavolo mene! — Jih prosim — '''Tulpenheim:''' Konc me bode od jeze inu od sramote — ''Podpiše.'' '''Šternfeldovka:''' Inu oní, Monkof? '''Monkof:''' Vže pišem — ''Podpiše.'' Od togote ne vejm, kaj delam — '''Anže:''' Sej se je roka vunder še zadosti vdala — '''Šternfeldovka:''' Zdej pak, moji gospodje, bodo za Mickeno dota kaj vkup zložili, kajne? '''Tulpenheim:''' Res je. — Koker zašafajo, gnádliva gospa — Tukej imajo — ''Mošno kje položi.'' '''Šternfeldovka:''' To je za nevesto. — Vidiš, Micka, tole tebi ta gospod k doti perložé. — Kaj pak oní, Monkof? '''Monkof:''' Še tega mi je mankalu! — ''Tiho.'' To je hudič od ene žene! — Tukej! — ''Verže mošno kje.'' '''Anže:''' Lepu zahvalim. '''Šternfeldovka:''' ''k Micki.'' Jest ti morem tudi kaj dati — Potegne en perstan iz persta doli inu gn njej dá. To je en zlati perstan. Vidiš, kok se sveti? ''K Tulpenheimu.'' Naj ga pogledajo, če je ta pravi! '''Tulpenheim:''' Moj perstan! — ''Se na čelu udari.'' '''Micka:''' Jest ga bom vse moje dni v časti deržala. '''Šternfeldovka:''' Anže, še tebi eniga. — No, moj lepi Schönheim! ''K Tulpenheimu.'' Vidijo, ta je raven taisti perstan, kateriga sim jest njim dala, kateri je njim mojo lubezen zažihral<ref>zagotoviti</ref>, na katerim je njim toku malu ležeče. ''Dá perstan Anžetu.'' '''Tulpeinheim:''' Oh! '''Šternfeldovka:''' Zdej se tudi še spodobi, de na zravle žénena inu neveste pijemo. '''Glažek:''' Na zravle žénena inu neveste! ''Pije.'' '''Tulpenheim:''' Na zravle! ''Pije inu glaž z jezo kje postavi.'' '''Monkof:''' ''na strani'' De bi krepal! '''Jaka:''' ''nalije'' Gospa žlahtna, naj ne zamerijo, Bog jim daj dobro srečo! Anže, Micka, pijte vi tudi! '''Anže, Micka inu Glažek:''' Na zravle njih, gospa žlahtna! '''Šternfeldovka:''' Lepu zahvalim. Lubi moji ludje, Bog vas obári! Zdej gremo damú, vidite, je vže poznu. — Gospod Glažek, jutri se bomo vidili. Me zastopijo? '''Glažek:''' ''zase:'' Jemenes<ref>jojmene</ref>, pozna me! — Kaj bo? '''Šternfeldovka:''' Nikar naj se ne bojé! Mi bodo le tudi ženitnu pismu gori postavili — z gospod Schönheimam. — ''Pokaže, koker de bi se norca delala, na Tulpenheima.'' '''Tulpenheim:''' Gnádliva gospa! ''Hoče na kolena pasti.'' '''Šternfeldovka:''' Saj ne bodo komedijo jegráli — Naj se poberó! — Midva sva nárazen! '''Tulpenheim:''' Ampak — moj stric — '''Šternfeldovka:''' Ima vse zvedit. — Lohko noč, oča župan! Micka, lohko noč! Dobru se imejte! Kader bo poroka, mi bote pustili vedit, kajnei? ''Gredo.'' '''Anže, Jaka, Micka:''' ''jo spremijo'' Če se smemo podstopit<ref>upati si, drzniti si</ref> — Naj srečnu damú pridejo! — Bog jim lonaj! Bog jih obvari! '''Jaka:''' ''k Tulpenheimu inu Monkofu'' Oní naj pak na županovo Micko nikoli ne pozabijo! '''Anže:''' Inu na Anžéta! '''Vsi:''' Lohko noč! Lohko noč! '''Glažek:''' ''Teče k mizi inu eno flašo pod plajš<ref>plašč</ref> skrije.'' Bi blo škoda, ke bi ena kápelca noter ostala — ''Proč steče.'' <center> '''''KONC''''' </center> ---- [[Kategorija:Županova Micka]] qwik2r3y1rftxjb2as5g5qpnsahj4fx 224588 224587 2026-10-05T13:38:06Z ~2026-53386-73 10741 /* Peti nastop */ 224588 wikitext text/x-wiki {{naslov |naslov=2. akt |prejšnji=Županova Micka (1. akt) |poglavje= [[Županova Micka]] |avtor=Anton Tomaž Linhart |opombe= Prirejeno za Wikivir po http://www.ijs.si/lit/linhart.html |licenca=javna last }} ==Peti nastop == Jaka, Micka ječoča:) ---- '''Jaka:''' Kaj si vunder mislila, za božjo volo, de si se hotla skrivé omožit? Tvojga očeta toku režálit<ref>razžaliti</ref>? — Ali sim te kedaj silil, Anžéta jemati? — No, Micka, nikar se ne jokaj! Nikar se ne jokaj! Sej jest le govorim, vidiš! — Jest sim ti vže odpustil. — Ti si vunder le moja Micka. — Žol bi meni bilu, ke bi se ti toku zavergla; pak vunder jest bi te ne mogel sovražit. — ''Se sam joka.'' No, Micka, obriši se, de te Anže ne bo jokat vidil. '''Micka:''' Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf! '''Jaka:''' Kaj nisi vedla, de gospoda nas kmete le rada za nos vozi? '''Micka:''' Pak je bil toku perliznen, toku se je znal sukat okoli mene, take lepe reči mi je pravil — '''Jaka:''' Taki so le ti gospodje: sladki koker med, pak tukej nič ne velájo — ''na serce pokazajoč''. Vidiš, dekle, kader mi eden pravi: "Jaka, vi ste en mož, vi imate to narlepši žito, per vas se en dober glažek vina pje," inu toku naprej, tok jest mislim: beštja<ref>žival, zverina, hudoba</ref>, ti lažeš, inu mo dalej ne vupam<ref>dalej ne upam: ne zaupam več</ref>, koker ga vidim — Ampak pustimo to reč. — Nič ne marej, Micka; mi mo bomo vže oči zbrisali! — On bo še nate mislil. — Eno tako lepo vdovo imeti inu še druge dekleta zalezuvati, to je vunder preveč, to! — Jest bi skorej lušt<ref>veselje</ref> imel, vse tri prov dobru skópat. — Kaj neki Anže dela, de toku dolgu ne pride? — Sej boš dobra z njim, kader pride, kajne, Micka? '''Micka:''' Kokupak, prov dobra! — Jest vidim zdej, de on dobro z mano misli inu de me prov iz serca lubi. '''Jaka:''' Dekle, deset lejt bom dalej<ref>dlje</ref> živel, če je to res! == Drugi nastop == ''Anže klobuk na tri dežele<ref>klobuk na tri dežele: pokrivalo s tremi roglji; z njim se je noč pokrivala gospoda</ref> napravlen, sukno na žliščneke<ref>suknja na žličnike: suknja na škrice, na otepke, frak</ref>, hlače inu to drugu vse po kmétešku, inu ti poprejšni'' ---- '''Anže:''' ''se po gosposku, pak prov naródnu perklána'': Ti si lepa koker ena roža, — dolga koker ena smreka, — berhka koker en hrast, — v tvojih tatinskih očeh en fant noter sedi, kateri v mene vunkej strela — No, koku ti to dopade? '''Micka:''' Lubi Anže, pusti te norčije! — Nikar me še ti ne jézi! '''Anže:''' Koku je to? Sej še ni dolgu tega, de si take norčije štimála. '''Jaka:''' Anže, ne bodi siten! — Kar se je zgodilu, se je zgodilu. — Kaj jo boš zdej več jezil? '''Anže:''' Nič se ne bojte! — ''K Micki.'' Kajne, Micka, sej nisi huda? '''Micka:''' Če óčeš, de ti bom dobra, tok mi nikar naprej ne meči! '''Anže:''' Sej jest nisim toku hudu mislel. — Micka, koku ti ta sukna dopade? '''Micka:''' Preč mi jo verzi, kmétiška je gorši<ref>lepši</ref>; ne morem te vidit takiga! '''Anže:''' Kaj res, Micka? Ne verjamem, ni mogoče. '''Jaka:''' Anže, če ne boš tihu, ti bom jezik odrezal. '''Anže:''' Klobuk imam tudi nov; sim dal zan sedemnajst réparjov<ref>novec za 4 krajcarje</ref>. Koku ti dopade, Micka? '''Micka:''' Tudi klobuka na tri dežele nečem — Obderži ti tvojo klóferžo<ref>pomečkan klobuk, klafeta</ref>, koker je sama na sebi! '''Anže:''' Sej óčeš gospoda imeti, kajne? '''Jaka:''' Anže, boš enkrat molčal? '''Anže:''' No, tok pak ne bom nič več rekal! — ''Na strani.'' Ta šentana gospoda mi ne gré iz glave. '''Jaka:''' Jest ti svétijem, ja, de boš molčal, sicer ti, per moji duši, dekleta ne dam — Sej je še več drugih zalih fantov v sosedski — Nič se ti ni treba toku napihuváti! — Pameten bodi, Anže! Zaderži se koker en mož! Sej vejš, kaj imaš striti! Jest sim ti vže povedal inu gospa ti je tudi povedala. Ne bodi grób z njimi, kader pridejo! '''Anže:''' Le mene pustite, oča! '''Jaka:''' Sej mo bo dosti žol, kader bo vidil, de mo dekleta pred nosam proč vzameš. '''Anže:''' Ha-ha! Ta bo debelu gledal — '''Jaka:''' Pak glej, de se ne zagovoriš, sicer nam boš vse spačil. — Zdej mi pomagajte, to mizo vun znesti! ''Nesejo eno veliko mizo vun.'' '''Jaka k Micki:''' Ti pak prinesi ene dva bokala tiga dobriga! '''Anže:''' Očem s tabo iti, če se sama bojiš? '''Micka:''' Nič se ne bojim. — Le tukej ostani, Anže! Jest bom kmalu spet prišla — '''Anže:''' ''en malu bol tiho, de Jaka ne sliši:'' De te kakšni gosposki duh ne sreča! '''Jaka:''' ''stole okoli mize postavla:'' Tukej bo šribar sedel, — tukej jest, — tukej Anže, — tukej Micka — Ni prov, Micka more med mano inu med Anžétam sedeti — Tukej ena priča inu tukej ta druga — Toku — ''Dene papir, peresa etc. na mizo.'' Pojdi, Anže, poglej skuzi okno, al so vže na prélazu, inu pridi mi povedat! '''Anže:''' Vže prov! ''Gré.'' ''Micka pernese vino.'' '''Jaka:''' Sem ga postavi, Micka! — Bokal more zraven mene biti. — Dekle, koražna bodi! — Al bodo debele oči delali ti gospodje, kader nas bodo tukej zagledali, ha-ha! == Treki nastop == Šternfeldovka, Micka, Jaka ---- '''Šternfeldovka:''' Je vže vse napravlenu? — Zdej vže znajo priti. '''Jaka:''' Koker zašafajo, gospa žlahtna. — Ta v ne- besih jim bo njih dobroto povernil, de so od moje hčéri to nevarnost odvernili. '''Šternfeldovka:''' Brez vse hvale, oča; jest sim več zame koker za vas sturila. — Jest bom od eniga malopridniga človeka odrešena, kateri bi bil mene na vse moje dni nesrečno sturil — ''K Micki.'' Dekle, še ti ena skušnava<ref>želja storiti nekaj nedovoljenega</ref> naprej stoji. — Al si mo vupaš pred oči stopit? Al te tvoje serce ne bode zapelalu? '''Micka:''' Oblubem, de ne! On je mene toku réžalil, de mo jest nikdar več dobra ne bom. '''Šternfeldovka:''' Vunder se jest bojim, de bi nam ti kaj ne spačila<ref>pokvariti, ponesrečiti</ref>. '''Micka:''' Gvišnu de ne, gospa žlahtna! '''Jaka:''' Jest za mojo hčer dober stojim. '''Šternfeldovka:''' Jest se bom v tim časi skrila. — Kader bo treba, bom vže na dan prišla. '''Jaka:''' Mi mo bomo podkríli, per moji duši, de mo bo lubezen prešla. == Četerti nastop == Anže, ti poprejšni ---- '''Anže:''' Ha-hi-hi-hi! '''Jaka:''' Kaj se smejaš? '''Anže:''' Ha-ha-ha! '''Micka:''' Tok gôvori saj, Anže? '''Anže:''' To so prave šeme — ha — '''Jaka:''' Si jih vidil? '''Anže:''' Vidil inu slišal — ha — Eden, ''k Micki'': meni se zdi, de je raven tvoj žénen, doli per prélazi v rinke<ref>krog</ref> hodi, koker de bi seršene v sebi imel, inu zdihuje, kličeoč: "Micka, Micka! Al si ti, Micka?" — Ta drugi šentuje, preklina Micko, mraz, lubezen ter v pest piha: "Huš — huš!" inu sem ter kje skače, koker de bi ga komarji pikali. '''Jaka:''' Ha-ha! — Inu šribar? '''Anže:''' Sedi na enim kameni, koker de bi pervezan bil, poliček<ref>vrču podobna posoda</ref> vina zraven sebe, inu en glažek za tim drugim doli serka. '''Jaka:''' Micka, zdaj le pojdi ponje! '''Micka:''' Tok grém. '''Jaka:''' Pametna se zaderži, de ne bodo čutili. — '''Micka:''' Nič se ne bojite! To je moja skerb! — ''Gré.'' == Peti nastop == Anže, Jaka ---- '''Jaka:''' Usedva se madvá! '''Anže:''' To bo za konc vzeti od smeha — ha-ha — '''Jaka:''' Le meni pusti govorit! Me zastopiš, Anže? '''Anže:''' Vže prov, oča! '''Jaka:''' Inu nič se noter ne vtikuj! '''Anže:''' Ne besedce ne bom govoril — '''Jaka:''' Pij ga en glažek, de boš korážo dobil! '''Anže:''' Kaj menite, da je nimam? '''Jaka:''' Vže vejm, pak vunder; vidiš, ne zna vsaki z gospodo inu s timi šribarji v caker<ref>v cakar hoditi: družiti se s kom</ref> hodit. — Kader bo dober s tabo, al kader mo boš kaj pernesil, postavim, enu tele al kaj takiga, bo toku perluden inu ponižen; tjistikrat bo tudi tebi jezik tekel, koker de bi ga bil namazal. Kader boš pak kakšno prepírengo<ref>prepir, spor, zdraha</ref> al zdražbo<ref>zdraha</ref> imel, bo vse drugači; — on te bo sukal, on te bo zvijal, de ti bo beseda v ustih oterpnéla- '''Anže:''' To je pač res. — Ni davnu tega, ke me je šribar v grašini zavolo prímšine<ref>dajatev, ki jo je moral plačati podložnik svoji gosposki, ko je po predniku prevzel posestvo</ref> v strahu imel. — Jest sim mo povedal, kar sim vedil, potler<ref>potem</ref> sim pak molčal inu sim mo figo v aržati<ref>žep</ref> molil — '''Jaka:''' Tiho! Zdej pridejo. == Šesti nastop == Tulpenheim, Monkof, Glažek, Micka inu ti poprejšni ---- '''Micka:''' Naj pridejo, no! '''Tulpenheim:''' Pak je eden noter — '''Monkof:''' Dva kméteška — '''Micka:''' Naj le pridejo — sej moj oča toku vse vedó! '''Jaka:''' Le noter, gospodje, le noter! — Naj sturé, koker de bi doma bili. — Me veseli, de take gospode per meni vidim. '''Tulpenheim k Micki:''' Kaj res vse vedó? '''Micka:''' Vse natanku — '''Tulpenheim s straham:''' Ne zamerite, oča — '''Monkof:''' Dober večer — '''Glažek k Tulpenheimu:''' Al vej? '''Tulpenheim:''' Meni se zdi — '''Glažek:''' Oča župan, Bog vas sprimi! '''Jaka:''' Naj se doli usedejo, gospod žlahtni, — inu oní tudi? Mi je prvo težko, de per meni vse raztresenu najdejo. — Pak sej ne bodo zamerili — '''Anže:''' Na kmetih ni drugači — '''Jaka:''' To je vse prevelika čast zame. — Jest ne vejm, koku sim jo zaslužil. '''Tulpenheim:''' ''k Monkofu'' Jest ne vejm, per čim smo. — '''Monkof:''' ''k Tulpenheimu'' Korážen bodi! Ta stari bo vesel, de dekleta odpravi. '''Tulpenheim:''' Jest sim vže davnu vošil, očeta te lepe dekelce poznati. '''Jaka:''' Naj gredó! '''Tulpenheim:''' Vi ste en mož, de vam ga ni para v krajnski deželi. '''Jaka:''' Kaj mi oní povedó — '''Monkof:''' Ke bi jo eden vkrižem sveta iskal, tok take punčke ne najde, koker je vaša Micka. '''Jaka:''' Pak ne, de bi se oni norca delali! '''Glažek:''' Ta je rožca! Ta je svet! Ta je krajlica ženskiga spola! '''Jaka:''' Dekle, zdej šele vejm, kaj nad tabo imam! — Pa naj ne zamerijo, žlahtni gospodje; jest menim, de bi zdej oblubo naprej vzeli. — Gospod šribar, oni se tukej gori usedejo, Micka, ti pak k meni. — '''Tulpenheim:''' Jest pak k Micki! '''Anže:''' ''ga odrine:'' Tukej bom jest sedel! '''Jaka:''' Tukej Anže. ''k Tulpenheimu'' Oní pak kje čez, gospod žlahtni — ''k Monkofu:'' inu oní tukej zraven. '''Vsi:''' ''sedé.'' '''Jaka:''' ''vino nalije, h Glažku:'' Midva ga bova narpred en glažek šterknila, kajne? — Jest jim dober stojim, de je pravičen, zakaj ke sim ga sam iz Vipave perpelal — '''Glažek:''' Lubiček, rad verjamem! ''Sprazne.'' Še en glažek, če smem prosit, de se roka ne bo tresla! '''Jaka:''' Me veseli, de jim duší — No, gospodje, na zdravle neveste! '''Tulpenheim:''' Iz srca rad — '''Monkof:''' Z veseljam — '''Jaka:''' Vsi naenkrat, inu obena kápelca ne smej noter ostati! '''Glažek:''' Jest sim tudi zraven — '''Jaka:''' in '''vsi:''' ''naenkrat:'' Na zravle Micke! ''Pijejo.'' '''Glažek:''' Še eno zdravico — '''Jaka:''' Žénenovo, kajne! ''Nalije.'' — Jest bom ta pervi, potler pak ti drugi za mano — Juhe! Na zravle Anžéta! '''Tulpenheim:''' Anžéta? ''Se groznu čudijo.'' '''Monkof:''' Anžéta? ''Se groznu čudijo.'' '''Glažek:''' Anžéta? ''Se groznu čudijo.'' '''Jaka:''' Tok naj pijejo, no! — Kaj jim ne duší? '''Anže:''' Kaj jih morebiti glava boli? '''Tulpenheim:''' Bom vže — bom vže — ''Na strani.'' Meni ni dobru per tej reči. '''Monkof:''' Jest sim dones per kosilu preveč jedel. — ''Na strani.'' De bi jest zunej bil! '''Glažek:''' Bi blo škoda, ke bi se preveč zgrelo - Tedej na zravle Anžéta! ''Pije.'' '''Jaka:''' Gospod šribar, naj oní zdej ženitno pismo gori postavijo! '''Anže:''' Inu le hitru! — Ti gospodje bi vže radi damú šli. Vidiš, Micka, kok žalostnu gledajo! Pojdi jih malu potroštat<ref>potolažiti</ref>! '''Micka:''' Kaj jim kaj fali<ref>manjkati</ref>? — Naj bodo dobre vole — dones, ke je moja obluba! '''Tulpenheim:''' ''jezo nazaj derži'': O, sej sim dobre vole — prov dobre vole — Zase. De bi te zlóde! '''Monkof:''' Kok je vže tema zunej! — Meni se zdi, de bi se lohka obluba jutri naprej vzela. - Nam bi se znala kakšna nesreča pergoditi<ref>pripetiti</ref>. — Noč ima svojo moč. '''Tulpenheim:''' Prov imaš, bratec! Sej pak jutri zupet pridemo. '''Anže:''' Nič naj se ne bojé; se jim bo vže damú svetilu — '''Glažek k županu:''' Očka, bolši bi blo, ke bi se obluba podnevi naprej vzela; zakaj, lubiček, ponoči se nič kaj ne more pisat — Per luči se enimu vse meša pred očmi. ''K Monkofu inu Tulpenheimu.'' Pijmo ga še vsaki en glažek inu potler se pak skusimo počasi- eden za drugim vun izsukat<ref>izmuzniti</ref>. '''Jaka:''' Žlahtni gospodje, jest sim le en kmet, ampak za norca se ne pustim deržati, de bi vi še taki gospodje bili. — Obluba mora še dones dokončana biti! '''Anže:''' Za norca vam ne bomo! Oblubem, de ne! Gospod šribar, oní naj pišejo, al bodo kópani! '''Glažek:''' Kaj, jest kópan, jest? ''Zase.'' Tiho bodi, Glažek! S kméteškimi fanti ni varnu norce briti — '''Jaka:''' Anže, pameten bodi! Ti ne smeš te gospode režálit, zakaj so tvoje priče. '''Tulpenheim:''' Priče? '''Monkof:''' Priče? '''Glažek:''' Priče? '''Jaka:''' Meni se zdi, ja — sicer ne vejm jest, zakaj so mene objiskali. — Tedej oni, gospod šribar, al niso zato prišli, de bodo ženitnu pismu za mojo hčer gori postavili? '''Glažek:''' Tjista je vže res — '''Jaka:''' Zakaj tedej óčejo odlašati? '''Glažek:''' Ne zamerite, očka; meni se zdi, de smo se malu zírali<ref>zmotiti se</ref>, kar ime žénenov am tiče. '''Anže:''' Kaj, v mojim imeni ste se zírali? V mojim imeni? '''Glažek:''' Tok si ti tedej žénen inu ta prihodni zakonski mož Micken? — Hm-hm - ut censeo stulti habemur<ref>mislim, da nas imajo za norca</ref>. '''Tulpenheim:''' ''na strani:'' Moja reč je per kraji! '''Monkof:''' Jest ne vejm, kaj bi dal, de bi tukej ne bil! '''Tulpenheim:''' Mene ne terpi več tukej! '''Glažek:''' Zdej šele zastopim! — Hm-hm-hm — ''Tukej bo bolši z županam potegnit.'' — Vaše ime, oča župan? '''Jaka:''' Jaka Zanétovec. '''Glažek piše:''' Inu žénenov ime? '''Anže:''' Anže Hudoba. '''Glažek:''' To je enu groznu ime! — ''K Jaku.'' Kaj mislite vaši hčeri dati? '''Jaka:''' Ni taka reč! — Vidite, to je sromačija<ref>siromaštvo</ref> na kmetih. — Zdej jej dam devejtsto ranš<ref>renski goldinar</ref> gotovih inu zraven eniga vola, dve kravice inu štiri svinje. Po moji smerti je pak vse njé, célu moje premoženje — '''Glažek:''' Inu kaj jej Anže Hudoba nazaj perpiše? '''Anže:''' Drugih devejtsto. — Kar bova vkup perdelala, bo pak obema slišalu — kajne, Micka? '''Micka:''' To se vej, de — '''Glažek:''' Anže Hudoba inu Micka Zanétovka se bosta narpervič tukej podpisata. '''Anže:''' Jest ne znam pisat — Micka, ti tudi ne. '''Glažek:''' Tok bom jest obeh imena zapisal, vidva bota križe zraven naredila. ''Anže inu Micka križ naredita, Glažek jim roko pele.'' '''Glažek:''' Zdej pak vi, oča — '''Jaka:''' Vže prov — ''H Glažku.'' Meni ni treba roko pelat, jest sim vže bol navajen — ''Naredi križ.'' Zdej pak priče — ''K Tulpenheimu.'' Narpervič oní, gospod žlahtni! — '''Tulpenheim:''' Jest? — Zdej zdej — De te vunder! Meni je roka zaspala — ''Prime za pero z jezo inu mo nič kaj od rok na gre.'' '''Monkof:''' Inu meni je kerč noter prišal — == Sedmi nastop == Šternfeldovka prov vesela inu ti poprejšni ---- '''Šternfeldovka:''' Toku je prov, moji gospodje! Oní k oblubam inu v svate hodijo, mene pak doma pusté od dolgiga časa konc vzeti — '''Tulpenheim:''' ''se sramuje'' Gnádliva<ref>milosten</ref> gospa! Se je toku permerilu<ref>pripetiti</ref> — jest sim mislil - -- jest ne vejm — '''Monkof:''' Zdej bo pravi zlóde! '''Šternfeldovka:''' Oní se čudijo, Tulpenheim! Niso mislili, de bom za njimi prišla? — Pak sej vedó, de brez njih ne morem živeti. '''Tulpenheim ves zmešan:''' Gnádliva gospa — njih dobrota — '''Monkof:''' Zdej inu nikoli več se ne bom v take zmešnave podal. '''Šternfeldovka:''' Naj bodo veseli, gospod Schönheim! Vid'ijo, kok je ta punčeka vesela. — ''Pokaže na Anžéta.'' Njej žénen, kajne? '''Anže:''' Ja, gospa žlahtna. '''Šternfeldovka:''' No, ste vže dokončali? '''Jaka:''' Še ne, ta dva gospoda nočeta podpisat — '''Anže:''' Enimu je roka zaspala inu timu drugimu je kerč noter prišal. '''Šternfeldovka:''' Kaj se bodo branili? Naj se podpišejo, saj zavolo mene! — Jih prosim — '''Tulpenheim:''' Konc me bode od jeze inu od sramote — ''Podpiše.'' '''Šternfeldovka:''' Inu oní, Monkof? '''Monkof:''' Vže pišem — ''Podpiše.'' Od togote ne vejm, kaj delam — '''Anže:''' Sej se je roka vunder še zadosti vdala — '''Šternfeldovka:''' Zdej pak, moji gospodje, bodo za Mickeno dota kaj vkup zložili, kajne? '''Tulpenheim:''' Res je. — Koker zašafajo, gnádliva gospa — Tukej imajo — ''Mošno kje položi.'' '''Šternfeldovka:''' To je za nevesto. — Vidiš, Micka, tole tebi ta gospod k doti perložé. — Kaj pak oní, Monkof? '''Monkof:''' Še tega mi je mankalu! — ''Tiho.'' To je hudič od ene žene! — Tukej! — ''Verže mošno kje.'' '''Anže:''' Lepu zahvalim. '''Šternfeldovka:''' ''k Micki.'' Jest ti morem tudi kaj dati — Potegne en perstan iz persta doli inu gn njej dá. To je en zlati perstan. Vidiš, kok se sveti? ''K Tulpenheimu.'' Naj ga pogledajo, če je ta pravi! '''Tulpenheim:''' Moj perstan! — ''Se na čelu udari.'' '''Micka:''' Jest ga bom vse moje dni v časti deržala. '''Šternfeldovka:''' Anže, še tebi eniga. — No, moj lepi Schönheim! ''K Tulpenheimu.'' Vidijo, ta je raven taisti perstan, kateriga sim jest njim dala, kateri je njim mojo lubezen zažihral<ref>zagotoviti</ref>, na katerim je njim toku malu ležeče. ''Dá perstan Anžetu.'' '''Tulpeinheim:''' Oh! '''Šternfeldovka:''' Zdej se tudi še spodobi, de na zravle žénena inu neveste pijemo. '''Glažek:''' Na zravle žénena inu neveste! ''Pije.'' '''Tulpenheim:''' Na zravle! ''Pije inu glaž z jezo kje postavi.'' '''Monkof:''' ''na strani'' De bi krepal! '''Jaka:''' ''nalije'' Gospa žlahtna, naj ne zamerijo, Bog jim daj dobro srečo! Anže, Micka, pijte vi tudi! '''Anže, Micka inu Glažek:''' Na zravle njih, gospa žlahtna! '''Šternfeldovka:''' Lepu zahvalim. Lubi moji ludje, Bog vas obári! Zdej gremo damú, vidite, je vže poznu. — Gospod Glažek, jutri se bomo vidili. Me zastopijo? '''Glažek:''' ''zase:'' Jemenes<ref>jojmene</ref>, pozna me! — Kaj bo? '''Šternfeldovka:''' Nikar naj se ne bojé! Mi bodo le tudi ženitnu pismu gori postavili — z gospod Schönheimam. — ''Pokaže, koker de bi se norca delala, na Tulpenheima.'' '''Tulpenheim:''' Gnádliva gospa! ''Hoče na kolena pasti.'' '''Šternfeldovka:''' Saj ne bodo komedijo jegráli — Naj se poberó! — Midva sva nárazen! '''Tulpenheim:''' Ampak — moj stric — '''Šternfeldovka:''' Ima vse zvedit. — Lohko noč, oča župan! Micka, lohko noč! Dobru se imejte! Kader bo poroka, mi bote pustili vedit, kajnei? ''Gredo.'' '''Anže, Jaka, Micka:''' ''jo spremijo'' Če se smemo podstopit<ref>upati si, drzniti si</ref> — Naj srečnu damú pridejo! — Bog jim lonaj! Bog jih obvari! '''Jaka:''' ''k Tulpenheimu inu Monkofu'' Oní naj pak na županovo Micko nikoli ne pozabijo! '''Anže:''' Inu na Anžéta! '''Vsi:''' Lohko noč! Lohko noč! '''Glažek:''' ''Teče k mizi inu eno flašo pod plajš<ref>plašč</ref> skrije.'' Bi blo škoda, ke bi ena kápelca noter ostala — ''Proč steče.'' <center> '''''KONC''''' </center> ---- [[Kategorija:Županova Micka]] tkyrvdfcmo372ylmv9ae8r7400phqrt